Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Decembrska so odstopili trije člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Mariborska občina je imenovala novega predstavnika, postopek imenovanja manjkajočih dveh predstavnikov vlade pa je še vedno poteka. Svet zavoda pa zdaj najnujnejše stvari obravnava na dopisni seji.

Mestna občina Maribor je prejšnji teden imenovala v svet UKC Maribor Zdravka Luketiča, nekdanjega mestnega svetnika NSi in upokojenega uslužbenca UKC Maribor. Ta je v svetu nadomestil Vilibalda Premzla. Še vedno pa sta prazni mesti, ki sta ju lanskega decembra izpraznila predstavnika države Ljubo Germič in Stanislava Naterer. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da postopek še teče.

ukc maribor

Premzl in Natererjeva sta decembra podala odstopno izjavo po odstopu predsednika sveta zavoda Germiča. Ta je odstopil in navedel kot razlog anonimke in obrekovanja, ki so mu očitala koristoljubno delovanje v svetu zavoda. Zmotil jih je tudi odnos vodstva kliničnega centra. V javnem pismu je nato Natererjeva zapisala: “Od vsega začetka si je vodstvo UKC prizadevalo, da bi se tistih, ki so bili v svetu zavoda zaradi opozarjanja na nepravilnosti najbolj moteči, znebili. Uporabljene so bile različne oblike proženja neresničnih, zlonamernih podtikanj, v obliki kuloarskih govoric in anonimnih pisem.”

Skupno ima svet zavoda 11 članov, od tega jih šest imenuje ustanovitelj, enega Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, enega Mestna občina Maribor, trije člani pa so iz bolnišnice. Zdaj je le devet članov, manjkata še dva. Ker v časovnem obdobju, ko je bila predvidena redna seja sveta zavoda, ni bilo možno zagotoviti sklepčnosti seje, so danes začeli z dopisno sejo, ki se bo zaključila v sredo popoldne. Na njej med drugim obravnavajo poročilo o izvajanju sanacijskega programa v zadnji četrtini lanskega leta, ki kaže realizacijo ukrepov v višini 6,3 milijona evrov, kar je več od načrtovanega.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lani z izkazano izgubo v višini 2,8 milijona evrov dosegel boljši rezultat kot leto prej in po besedah direktorja Vojka Flisa lahko letos že računa na dvig iz rdečih številk. Težava pa ostaja izvajanje nujnih vlaganj v opremo in prostore.

 Svet zavoda se je na današnji seji seznanil z lanskim poslovanjem, ki je boljše tako v primerjavi z letom 2017, ko je izguba znašala skoraj štiri milijone evrov, kot tudi v primerjavi z načrtovanim rezultatom poslovanja za leto 2018, ko so predvideli izgubo v višini 4,8 milijona evrov. “To je predvsem rezultat dobrega dela vseh zaposlenih v UKC Maribor in izvajanja sanacijskih ukrepov,” je pojasnila vodja finančno računovodske službe Suzana Kranjc.
 svet ukc maribor, seja ukc maribor 1

Boljši rezultat poslovanja od načrtovanega je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica povečanega obsega dela pri programih, plačanih po realizaciji. S tem je UKC Maribor izboljšal predvidene učinke sanacijskih ukrepov na področju pridobivanja dodatnih prihodkov, saj je načrtovane prihodke presegel za 6,3 milijona evrov. Skupna izguba, ki se vleče od leta 2012, sicer še vedno znaša 13 milijonov evrov.

“Očitno je bilo v letu 2018 kar nekaj dobrih odločitev in poslovnih potez v UKC Maribor,” je povedal predsednik svet zavoda Ljubo Germič. “Program, ki je bil zastavljen in sprejet s pogodbo za leto 2018, je bil realiziran, pri čemer kaže trend, da se v UKC Maribor zdravi vedno več težkih bolnikov. Ob sanacijskih ukrepih jim je uspelo pridobiti znatna dodatna finančna sredstva, kar se kaže v tem, da je bil poslovni izid boljši. Na področju investicij pa ne moremo biti zadovoljni,” je dodal.

Lani so za investicije namenili šest milijonov evrov, od tega so večino denarja zagotovili iz lastnih sredstev amortizacije, medtem ko so iz državne blagajne v ta namen prejeli le milijon evrov. Po besedah direktorja UKC Maribor je težava predvsem v dolgotrajnosti postopkov javnega naročanja za nakup nujne opreme. Tako se na primer zaradi revizij in ponovitve razpisa vleče nabava koronarografa že dve leti. “Nekatere stvari, ko gre za časovnico, niso v naših rokah,” je poudaril.

Po njegovih besedah bodo poskušali zadeve pospešiti v letošnjem letu. Letos naj bi med drugim nabavili dva nova CT aparata in dva nova aparata za magnetno resonanco ter začeli graditi požarno dvigalo na kirurški stolpnici. Konec leta naj bi tudi začeli selitev pljučnega oddelka s Pohorja v matično enoto v središču Maribora.

Danes so člani sveta zavoda potrdili investicijsko dokumentacijo še za nabavo 13 operacijskih miz za potrebe klinike za kirurgijo vključno z ureditvijo prostora zanje. “Te so potrebne, ker so sedanje dotrajane,” je povedal Flis.

Prav tako je bila potrjena dokumentacija za nakup RTG aparata za slikanje skeleta za potrebe radiološkega oddelka, stacionarnega RTG aparata za potrebe oddelka za kardiologijo in angiologijo ter novega operacijskega mikroskopa za potrebe oddelka za nevrokirurgijo.

Svet zavoda se je tudi seznanil z rezultati notranje revizije na področju vodenja čakalnih vrst, ki je pokazala nekatere nepravilnosti. Flis je pojasnil, da je v teku celovita prenova sistema vodenja čakalnih seznamov, zato predvidevajo, da se bodo te zadeve kmalu uredile.

Vedno nove težave pa člani sveta zavoda odkrivajo zaradi garažne hiše in parkirišč. Parkirnino, ki je med najvišjimi v mestu, pobira zasebnik, del stroškov za njihovo čiščenje pa plačuje klinični center. Svet zavoda je zato danes zahteval od vodstva UKC Maribor, da do naslednje seje razjasni to zadevo.
Vir: STA

Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor je v prvih treh mesecih sanacije uspelo doseči 1,5 milijona evrov prihrankov, kar je dobra tretjina predvidenega zneska v letošnjem letu. Do konca leta so si namreč zadali za 4,1 milijona evrov sanacijskih ukrepov.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Kot je na današnji seji sveta zavoda povedala vodja finančno-računovodske službe UKC Maribor Suzana Kranjc, je najbolj zaskrbljujoče neizvajanje programa za diagnostiko Dora, ki so ga želeli zagnati poleti in tako letos pridobiti dodatnih 680.000 evrov v blagajno. Zaradi dolgotrajnih postopkov nabave opreme in zagotavljanja potrebnih kadrov so bili njegov zagon prisiljeni prestaviti na februar prihodnje leto.

Med sanacijskimi ukrepi, ki že kažejo rezultate, pa je izvajanje anestezije z lastnim kadrom, s čimer so v treh mesecih prihranili 100.000 evrov, ter izvajanje radioterapije in dodatnega programa CT in MR, s katerima so pridobili skupno nekaj več kot pol milijona evrov.

Z optimizacijo nabave pisarniškega materiala so prihranili 24.000 evrov, z uporabo cenejših alternativ zdravil znotraj terapevtskih skupin 20.000 evrov ter z nadzorom nad številom nadur in koriščenjem ur prav tako 20.000 evrov. Optimizacija medicinskega materiala in zdravil je prinesla prihranke v višini 5000 evrov, podobno tudi novi program za naročanje in obračunavanje obrokov hrane.

Največji izplen si obetajo iz izvajanja dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob, kjer so do konca septembra pridobili 722.000 evrov. Do konca leta naj bi ta številka dosegla 1,7 milijona evrov.

Uresničevanje sanacijskega načrta je odvisno tudi od izvajanja načrta nujnih vlaganj v opremo in prostore, kjer pa se še vedno zatika. V letošnjem letu so načrtovali vlaganja v višini 16,1 milijona evrov, od tega naj bi 9,5 milijona evrov pridobili iz državnega proračuna, a je veliko projektov še vedno pod vprašajem. Med njimi sta izgradnja dodatnih dvigal v kirurški stolpnici in nabava dodatnega koronarografa, za katera postopek vodijo na ministrstvu za zdravje.

Po drugi strani pa so po besedah pomočnice direktorja UKC za nabavo Karin Jurše prav danes prejeli potrjeno investicijsko dokumentacijo za nov angiograf in magnetno resonanco, za kar bi do konca leta lahko objavili javno naročilo.

Člani sveta zavoda so danes med drugim dobili na mizo izračun izkoriščenosti delovnega časa, ki kaže povprečno 27-odstotno odsotnost zaposlenih v UKC Maribor z dela. “Razlogi za to so različni. Zadevo bomo temeljito preučili in na podlagi tega pripravili možne ukrepe,” je dejal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Vodstvo kliničnega centra je obenem seznanilo svet zavoda, da zadeva s pred dvema letoma odpuščenim pomočnikom direktorja za kadrovsko-pravne zadeve Gregorjem Dankom še ni zaključena, čeprav je UKC Maribor po izgubljeni tožbi sledil presoji sodišča. Danku je izplačal izostale plače in ga ponovno zaposlil na drugem delovnem mestu, a je ta vseeno vložil predlog za izvršbo, saj zahteva višji plačni razred, kot ga ima sedaj. Zadnjo besedo bo tako najverjetneje znova reklo sodišče. Zaenkrat so poplačilo dolga do Danka in pravdni stroški stali UKC Maribor 50.000 evrov.
Vir: STA

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je na včerajšnjii seji na prošnjo vodstva zavoda odobril posebni program na področju anesteziologije, na podlagi katerega bodo lahko sklepali podjemne pogodbe tudi z domačimi anesteziologi. Dokončno mora to potrditi ministrstvo za zdravje.

Foto: STA

Foto: STA

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je poudaril, da želijo s to rešitvijo nadomestiti anesteziologe, ki prihajajo v UKC Maribor pomagati iz drugih slovenskih bolnišnic, medtem ko so izpad hrvaških anesteziologov, ki so prihajali prek pogodbe z Inštitutom za raziskave v medicini (IRM), uspeli nadomestiti z dodatnimi zaposlitvami na oddelku.

Do zdaj je v UKC Maribor dnevno pomagalo okoli deset specialistov anesteziologije iz drugih ustanov. Od tega so bili trije ali štirje hrvaški anesteziologi, ostali pa specialisti iz drugih slovenskih bolnišnic.

“V operacijski dvorani smo imeli vsak dan drugega anesteziologa, bile so tudi jezikovne ovire, zaradi česar je lahko trpela tudi varnost zdravljenja,” je dejal. “Bila je tudi zelo nerodna situacija, saj je bila razlika v plačilu za ljubljanskega in mariborskega anesteziologa v sosednjih operacijskih dvoranah tudi šest proti ena,” je dodal.

V prihodnje bi radi dosegli, da sploh ne bodo več potrebovali zunanje pomoči. A do ustrezne kadrovske popolnitve oddelka za anesteziologijo bo trajalo še nekaj časa, zato kot najbolj ekonomično rešitev za vmesni čas vidijo sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi anesteziologi. “Želimo zmanjšati stroške ter izboljšati delovno klimo in strokovno delo na oddelku za anesteziologijo,” je poudaril Vogrin.

Stroški naj bi se s podjemnimi pogodbami z domačimi anesteziologi zmanjšali za 40 do 50 odstotkov. Gostujoči anesteziologi prejmejo 120 evrov na uro, domači bi po Vogrinovih izračunih dobili nekaj manj kot 40 evrov neto.

Posebni program bi izvajalo 33 zdravnikov specialistov anesteziologije izven rednega delovnega časa, zaenkrat do sredine leta 2019. “Ocenjen prihranek stroškov zunanjih anesteziologov iz Slovenije, ki jih nadomeščamo s podjemnimi pogodbami z lastnimi zaposlenimi, je za štiri mesece 115.600 evrov. Ocenjen prihranek stroškov zunanjih anesteziologov iz IRM, ki jih sicer nadomeščamo z rednimi zaposlitvami, pa je za štiri mesece 325.000 evrov,” so izračunali v UKC Maribor.

Člani sveta zavoda so bili sprva skeptični, saj je sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi v zdravstveni dejavnosti zelo omejeno. “Ljudje izgorevajo, zdaj bi jih obremenili še izven delovnega časa,” je dejal Vilibald Premzl. “Leta 2016 je kriza izbruhnila zato, ker so anesteziologi umaknili soglasje za dežurstvo. Lahko to sproži domino efekt na drugih oddelkih?” je vprašala Stanislava Naterer. “Gre za izredne razmere, ki zahtevajo izredno ukrepanje,” je odgovoril Vogrin, ki ocenjuje, da na drugih oddelkih zaradi tega ne bo težav.

“To je strokovna rešitev znotraj možnega,” se je strinjal član sveta zavoda Drago Naberšnik. “Ključno je, da se izboljša klima v bolnišnici, da nas mladi zdravniki ne bodo več zapuščali,” je dodala Lucija Kuder.

Na koncu so se s predlogom posebnega programa strinjali, če na ministrstvu za zdravje ne bodo imeli kakšnih pomislekov. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča si vsi želijo, da se pereča situacija na mariborski anesteziologiji končno reši, a znotraj zakonskih okvirjev.

Kadrovska zasedba na oddelku za anesteziologijo se postopno že krepi. Število lastnih anesteziologov so s 17, kolikor jih je bilo pred tremi leti, uspeli povečati na 32, potrebovali bi jih še vsaj deset. Glede na pričakovane zaposlitve specializantov po končani specializaciji in predvidene upokojitve sedanjih zaposlenih predvidevajo, da se bo do leta 2020 število specialistov povečalo na 39.
Vir: STA