Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Maribor je lani zabeležil 200.859 nočitev (56 % manj kot v letu 2019) in 72.663 prihodov gostov (66 % manj kot v letu 2019). Razmerje med domačimi in tujimi nočitvami je bilo 22:78, največ tujih so ustvarili Nemci, Hrvati, Srbi, Italijani in Madžari.

Pestro dogajanje pred Hišo Stare trte na Lentu. Vir: arhiv Lokalec.si

Kljub epidemiološkim razmeram je Zavod za turizem Maribor (ZTM) intenzivno promoviral mesto in širšo destinacijo ter razvijal turistične produkte, kot sta nova blagovna znamka Naše najboljše in digitalizacija turističnih vsebin, je sporočil ZTM, ki sporoča tudi razmerje med prihodki in odhodki: “Razlika med realiziranimi prihodki in realiziranimi odhodki ZTM za leto 2020 po obračunskem načelu izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 19.645 EUR. Finančno stanje je posledica izpada prihodkov iz tržne dejavnosti ZTM, zaradi česar ZTM ni mogel zagotoviti kritja lastnih deležev v sklopu izvajanja aktivnosti, prijavljenih na razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovenske turistične organizacije (STO).”

Nočitve in prihodi gostov

Mesto Maribor je v letu 2020 zabeležilo 200.859 nočitev.  Največ nočitev je bilo ustvarjenih v januarju, februarju in avgustu. Število unovčenih turističnih bonov v Mariboru je bilo na dan 1. oktober 2020 6.152 ter je z izjemo prestolnice in turistično uveljavljenih obmorskih (Koper) in termalnih (Ptuj) mest preseglo rezultate drugih mestnih občin.

Maribor s Pohorjem.

Promocija mesta in destinacije

ZTM je Maribor in širšo destinacijo predstavljal na 11 sejmih, štirih delavnicah in eni borzi v Avstriji, Nemčiji, Švici, Srbiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in Sloveniji. Webinarje in virtualne dogodke v organizaciji STO so izvedli na tržiščih Nemčije, Avstrije, Švice, Madžarske, Češke, Slovaška, Poljske, Francije in Italije. Zaradi pandemije in ukrepa dobroimetja v obliki turističnih bonov so promocijo preusmerili na domače tržišče in jo intenzivno izvajali na spletu. Na spletnem mestu visitmaribor.si, za katerega je ZTM prejel tudi nagrado Websi za najboljšo uporabniško izkušnjo, je število uporabnikov zraslo za 13,6 %. Na družbenih omrežjih VisitMaribor je število sledilcev zraslo za 18 %, medtem ko so z digitalnim oglaševanjem dosegli za kar 54 % uporabnikov več kot leto poprej (3,1 milijona). Pri spletnem nastopu so k sodelovanju povabili tudi prepoznavne mariborske osebnosti oz. ambasadorje; s 130.000 ogledi je bila najodmevnejša objava svetovno znanega čelista Luke Šulića z vabilom v Maribor. Maribor so oglaševali tudi v klasičnih medijih (televizija, radio in zunanje oglasne površine) ter izdali novi promocijski tiskovini: vinsko-kulinarični zemljevid Okusi Maribor in knjižico Maribor, mesto outdoor doživetij. Številne promocijske vsebine je ZTM izvedel tudi v okviru Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot (DKP), ki skrbi za vzpostavitev DKP v Sloveniji: sejemske predstavitve, uspešno spletno promocijo in digitalno oglaševanje ter vsebino 27 novih informacijskih tabel, ki bodo nameščene vzdolž slovenskega dela DKP.

Razvoj turističnih produktov

ZTM je vodilni partner dvoletnega projekta MGRT za digitalno inoviranje kulturne dediščine, v okviru katerega so v letu 2020 vzpostavili novo kolektivno blagovno znamko Naše najboljše (certifikat je do konca leta 2020 prejelo 26 lokalnih ponudnikov) ter organizirali delavnice za gostince, turistične kmetije, vinotoče, organizatorje potovanj, hotelirje, sobodajalce in lokalne pridelovalce. V sklopu projekta so izvedli tudi prvi del digitalizacije vsebine v Hiši Stare trte, Pokrajinskem muzeju Maribor in cerkvi s samostanom v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, dokončni digitalizirani produkti pa bodo javnosti predstavljeni v prihajajočih mesecih.
V letu 2020 je bil Maribor prejemnik certifikata odličnosti specializirane revije Kongres magazine v kategoriji srednje velikih kongresnih destinacij, trajnostnega certifikata Zeleni ključ za turistično znamenitost Hiša Stare trte in nosilec naziva Green Destination bronze, s katero izkazuje in promovira trajnostno delovanje mesta in destinacije.

Prireditve ZTM

Zaradi epidemije koronavirusa je ZTM prireditve (so)organiziral v omejenem obsegu. V luči prilagajanja ukrepom in priporočilom pristojnih institucij za zajezitev širjenja novega koronavirusa so uspešno realizirali dogodka Rez Stare trte in Svečana trgatev Stare trte ter koordinirali in soorganizirali vsebine Čarobnega decembra. Med načrtovanimi dogodki, ki jih zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti, so bili Velikonočni sejem, Dan pohorske omlete in Martinovanje v Mariboru.

Stara trta – trgatev 2020.

TIC Maribor in Hiša Stare trte

V letu 2020 sta bila TIC Maribor in Hiša Stare trte zaradi epidemije od 13. marca do 17. maja in od 24. oktobra do 31. decembra 2020 zaprta. V TIC-u so zabeležili 82 % upad obiskovalcev in 80 % upad prometa, medtem ko je bilo v Hiši Stare trte za 83 % manj obiskovalcev in 64 % manj prometa.

Aktivnosti je narekovala pandemija – pa tudi menjava vodstva

Neva Pipan, predsednica sveta Zavoda za turizem Maribor, je dejala: “V poslovnem letu 2020 je aktivnosti ZTM narekovala pandemija novega koronavirusa, pa tudi menjava vodstva. Turistično gospodarstvo je ena izmed najbolj prizadetih panog zaradi pandemije, kar močno občuti tudi mariborski turizem. ZTM je svoje aktivnosti sproti prilagajal danim razmeram, tudi s pripravo rebalansa poslovno-finančnega načrta, a se primanjkljaju iz naslova tržne dejavnosti kljub temu ni mogel izogniti. Z enakim izzivom se je pričelo tudi letošnje leto, zato je iskanje novih virov prihodkov ključno za nadaljnje tržno poslovanje zavoda.”  Izpostavila je še, da je Letno poročilo pokazalo, da bo treba v načrtu dela za leto 2021 zastaviti konkretnejše in merljive cilje ter pripraviti program, ki bo temeljil na iskanju inovativnih turističnih produktov ter aktivnejšem in tesnejšem povezovanju deležnikov kulturnega, športnega in kongresnega turizma, društvene dejavnosti ter ponudnikov nastanitvenih kapacitet.

Mariborski vodovod, ki oskrbuje 16 občin severovzhodnega dela Slovenije in velja za največji takšen sistem v državi, je lani ustvaril 13,4 milijona evrov prihodkov, ki so bili višji od načrtovanih. Po zaslugi optimizacije poslovanja so kljub izgubi na vodooskrbnem delu dejavnosti uspeli leto 2017 končati s skoraj 40.000 evri čistega dobička.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Vir: Mariborski vodovod

 

 Kot v letnem poročilu družbe, objavljenem na spletni strani Ajpesa, navaja direktor Danilo Burnač, so izboljšane gospodarske razmere v državi spodbudile novo gradnjo, kar se že kaže tudi v 560 novih priključkih.

Gospodinjstvom in drugim porabnikom so skupaj prodali 9,9 milijona kubičnih metrov vode in tako poskrbeli za okoli 41.000 priključkov, samo iz največjega vodnega vira na Vrbanskem platoju pa letno načrpajo dve tretjini vse vode. Prav tolikšen delež porabijo uporabniki v Mestni občini Maribor.

Sicer pa so lani skupaj načrpali 13,7 milijona kubičnih metrov vode, kar pomeni, da kar 3,8 milijona kubičnih metrov vode ni prišlo do končnih uporabnikov. Prav obvladovanje izgubljene količine vode je po besedah direktorja Burnača eden od prioritetnih strateških ciljev, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnosti.

Se pa v Mariborskem vodovodu lahko pohvalijo z vse večjo kakovostjo svoje vode, saj je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano lani ugotovil, da se je delež neskladnih vzorcev ponovno znižal na 3,2 odstotka.

Kot pravi Burnač, je tak dosežek izziv za občine, da uresničijo potrjene investicijske načrte za vodovodno infrastrukturo, ki med drugim vključuje 49 vodnjakov, 128 prečrpalnic in 127 vodohranov, 7530 hidrantov in 1615 kilometrov vodovodnega omrežja.

“Lani smo zamenjali le 3,8 kilometra omrežja. Skoraj polovico je starejšega od 20 let, s čimer je povezano tudi število prelomov. Skoraj dve tretjini omrežja je iz trdega polietilena, več kot 19 kilometrov omrežja pa je še vedno iz azbesta, ki ima negativni vpliv na okolje,” opozarja Burnač, ki je lani prejel tudi nov mandat za vodenje družbe.

Nove cene so lani uveljavile občine Gornja Radgona, Pesnica, Miklavž in Maribor, v začetku letošnjega pa še Benedikt, Sv. Jurij, Duplek in Sv. Trojica. Uveljavitev novih cen in aktivnosti na tržni dejavnosti so prispevale k višjim prihodkom, a so občine še vedno za 28 odstotkov presegle izgubo na vodooskrbi v primerjavi z letom prej.

Zaradi manjšega števila zaposlenih so za tri odstotke znižali stroške dela in hkrati povečali dodano vrednost na zaposlenega, takšna optimizacija poslovanja pa je po besedah direktorja pripomogla, da so leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Tudi za letos načrtujejo pozitiven trend porabe vode in z uveljavitvijo novih cen dodatno povečanje prihodkov.
Vir: STA