Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.
“Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.
Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.
Načrt za cono Melje, Studence in Tezno
Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.
Foto: STA
Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.
Svetniki v odločanje o podpori
Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.
V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.
Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.
VIR: STA
