Energetika Maribor, Mestna občina Maribor in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor so včeraj svečano otvorili obnovljeno kogeneracijsko napravo.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se je dopoldne v Mariboru skupaj s šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič udeležil slovesnega odprtja novih kotlovnic na tretji gimnaziji, Srednji ekonomski in računalniški šoli ter fakulteti za strojništvo, nato pa še odprtja obnovljene kogeneracijske naprave v javnem podjetju Energetika Maribor.

Kot je ob odprtju povedal direktor omenjenega javnega podjetja Alan Perc, so s tem obnovili šele prvo, sicer najstarejšo kogeneracijsko napravo, ki je obratovala od leta 2003 do leta 2013 in je bila med prvimi v Sloveniji, hkrati pa jim je s krepitvijo obratovalne podpore omogočila pozitivno poslovanje.

V Energetiki Maribor so leta 2006 zgradili še eno in svojo največjo tovrstno napravo, ki pa ji je lani prav tako potekla obratovalna podpora, zato so si pri infrastrukturnem ministrstvu in v Bruslju izpogajali nov vstop v podporno shemo. Najpozneje do konca letošnjega leta bo tako končana prenova tudi druge naprave.

Oba projekta sta skupaj vredna okoli 4,4 milijona evrov, denar pa so v podjetju zagotovili sami, v nasprotju s po besedah Perca siceršnjo prakso brez kakršnegakoli obremenjevanja mestnega proračuna. Ob tem je tudi spomnil, da gre za višino sredstev, ki jih je mestna občina po polemični razpravi v mestnem svetu namenila za obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt.

V podporno shemo so že zdaj prijavili tudi manjšo napravo v kopališču Pristan, že leta 2014 pa so zgradili še tretjo kogeneracijsko napravo, s čimer podjetje zagotavlja že več kot 60 odstotkov toplote iz visoko učinkovitih proizvodnih virov. V prihodnje med glavnimi izzivi Perc vidi predvsem uvajanje obnovljivih virov energije, uporabo odvečne toplote, vse več pa razmišljajo tudi o načinih shranjevanja toplote.

Minister Gašperšič je med ključnimi cilji Slovenije ob odprtju izpostavil prehod v nizkoogljično družbo, kar zahteva velike spremembe v vsakodnevnem ravnanju in razmišljanju, hkrati pa tudi izziv za ustvarjanje novih priložnosti in razvoj celotnega slovenskega gospodarstva.

“Naš cilj je, da bi bila Slovenija na tem področju med vodilnimi državami. Takšen razvojni in tehnološki preskok lahko naredimo z uveljavljanjem praktičnih rešitev in projekt Energetike Maribor je prispevek v mozaiku uresničevanja tega cilja,” je dejal minister za infrastrukturo in dodal, da se je proizvodnja električne energije v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom v Sloveniji v zadnjem desetletju povečala za več kot 35 odstotkov.

V tem času je bilo namreč zgrajenih za okoli 115 megavatov novih proizvodnih naprav na fosilne in obnovljive vire energije, največ v sistemih daljinskega ogrevanja, izrazito pa se je povečalo tudi število manjših enot v storitvenem sektorju. Tak način pridobivanja energije lahko ustvari pomembne prihranke in znižuje emisije ogljikovega dioksida, je še dodal Gašperšič.