Posebno priznanje HORUS 2020 kot družbeno odgovoren posameznik je letos prejel Danilo Burnač. V utemeljitvi so zapisali zapisali, da je njegova težnja k družbeno odgovornemu ravnanju prisotna vso njegovo celotno poslovno kariero in da se zdi, da se z leti še stopnjuje. Burnač pa ne deluje družbeno odgovorno samo na poslovni poti, ampak tudi sicer deluje družbeno odgovorno in dobrodelno. Prav k temu pa poziva tudi druge.
Več v videointervjuju:
Na skupščini Mariborskega vodovoda so predstavniki 19 občin, ki so lastnice Mariborskega vodovoda, izglasovali predlog župana MO Maribor, da postanejo novi nadzorniki Damijan Škrinjar, Matjaž Štandeker in Melita Petelin. Predlog šestih občin Upravne enote Lenart, ki so predlagale, da bi namesto Škrinjarja postal nadzornik Vito Kraner, pa je padel v vodo.
David Klobasa, župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah, ki skupaj z Lenartom, Sveto Ano, Sveti Jurijem, Benediktom in Cerkvenjakom tvori Upravno enoto Lenart, je po glasovanju izpostavil, da sicer niso imeli velikega upanja, da bodo upoštevali njihov predlog, “da pa je žalostno, da niti mi nismo bili složni med sabo. Tu je, mogoče, najbolj bizarna stvar. Drugače pa gre zaradi tega, da nas je ogromno malih občin, ki v Mariborski vodovod zagotovo veliko vlagamo, opozarjamo na problematiko, pa smo ponavadi preslišani.” Glasovnic nismo videli, prav tako ne Klobasa, ki pa je dejal, da ne bo komentiral njihove nesložnosti. Njegova celotna izjava je v posnetku:
Svoj komentar na glasovanje pa je podal direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, ki je ponovno poudaril, da gre za edinstven primer, da za novega nadzornika postavijo osebo, ki je že bila nadzornik pri Mariborskem vodovodu, pa je bila takrat predčasno umaknjena. Gre torej za Damijana Škrinjarja, ki je skupaj s Štandekerjem in Petelinovo nov nadzornik. Izpostavil je, da bo “velika naloga novih nadzornikov, da tisto, kar v Mariboru – v letošnjem letu smo oddelali zgolj za dva procenta – torej tistega plana, ki je bil usklajen z občino, in da vse tiste račune, ki jih Mestna občina vodovodu ne plačuje, in tudi velik dolg je iz naslova športnih objektov,” ti zagotovijo “iz kapitala Maribora, da bodo ti računi poravnani.” Celotna izjava direktorja Danila Burnača takoj po skupščini je v posnetku:
Smo pa spregovorili nekaj besed tudi z nekaterimi zaposlenimi, ti niso hoteli pred kamero, povedali pa so, da direktorju Burnaču zaupajo in mu izrekajo vso podporo.
Po naših informacijah naj bi mariborski kriminalisti na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca. Šlo naj bi za primer sklepanja „in-house“ pogodbe med občino in mariborskim vodovodom za ureditev vodovodnega omrežja v Mariboru med leti 2014 in 2015.
Informacijo o domnevni kazenski ovadbi smo preverili tako pri Fištravcu, kot pri Burnaču, ki sta informacijo prvič slišala od medijev. Ni jima znano niti to, ali je ovadeno podjetje oziroma občina, ali direktor oziroma župan.
Kot nam je pojasnil Burnač, naj bi šlo za primer sklenitve „in-house“ naročila med MO Maribor in Mariborskim vodovodom za leto 2014 in 2015, ko so izvedli renovacijo vodovodnega omrežja. „Seveda mi smo naredili tehnično, mi smo položili nove vode, kar seveda dela javno podjetje, zato tudi država od občine zahteva, da ima izvajalca, ki mu podeli koncesijo za izvajanje oskrbe omrežja,“ je pojasnil Burnač.
Presenečen je bil nad informacijo, saj do zdaj ni vedel, da bi bilo karkoli zoper njega ali podjetje podano. „Ne vem ali je to bila anonimna prijava, kar je danes folklora v Sloveniji. Ne vem niti tega kako je policija oziroma organ pregona to dal. Da novinar vse več, kot tisti, ki je bil osumljen je nerazumljivo,“ še dodaja Burnač.
Na mariborski občini medtem pravijo, da je župan na nedorečeno zakonodajo in-house naročanja opozarjal že sam.
Mariborski vodovod
Zato je župan predlagal, da zakonodajalec uredi ta dva vprašanja. Potrebno je jasno določiti, kako se izvede preverba cene na trgu na način, ki je izvedljiv in ne dopušča različnih interpretacij. Opredeliti je potrebno koliko del mora izvesti nosilec “in-house” naročila in koliko podizvajalci. Po trenutnem sistemu lahko podizvajalci izvedejo vso delo, ki ga je prejel nosilec “in-house” naročila. „Zato razumem računsko sodišče in organe pregona, da želijo to težavo reševati na način, da se žuga odgovornim osebam javnih inštitucij in destimulirati izvajanje javnega naročanja „in-house“,“ je zapisal Fištravec.
Tako Burnač kot Fištravec opozarjata, da ta način javnega naročanja izvajajo vse večje občine v državi, pregled revizij, ki jih je izvedlo računsko sodišče v teh občinah pa da jasno kaže na to, da sistem ni dorečen in da računsko sodišče na to tudi opozarja.
Oba sta prav tako izpostavila primer „in-house“ naročila v primeru obnove Trga Leona Štuklja v Mariboru ,kjer je sodišče ugotovila, da ni nihče kriv. „Nam v Mariboru pa ostaja ledena površina trga, ki ga zaradi vgrajenega kamna ne smemo soliti,“ dodaja Fištravec.
Burnač pravi, da je zgodba smešna in absurdna, saj je občina ustanovila javno podjetje z namenom, da opravlja svojo nalogo vzdrževanja na področju vodovodne infrastrukture v mestu. „Pričakujem, da bo tožilstvo to nesmiselno ovadbo zavrglo,“ še pravi Burnač.
Vprašanja o domnevni vložitvi kazenske ovadbe smo poslali tudi organom pregona, njihove odgovore pa še čakamo.
