Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Zinrajh je vodenje lokalnega odbora SDS prevzel oktobra 2016, ko je odstopil Gregor Pivec. Pred lanskimi lokalnimi volitvami se ga je omenjalo kot možnega kandidata SDS za župana Maribora, a je nato stranka presenetila z odločitvijo, da podpre župansko kandidaturo Franca Kanglerja (NLS).

Zvonko Zinrajh na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor

Zvonko Zinrajh na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor

“Razlogi so v mojih osebnih stališčih do politike SDS v zadnjih letih,” je sporočil. SDS je s tem izgubila enega od skupno treh glasov v mariborskem mestnem svetu. Dva meseca po volitvah, na katerih je zmagal županski kandidat SMC Saša Arsenovič, SDS pa je svojo zastopanost v mariborskem mestnem svetu zmanjšala s štiri na tri predstavnike, je Zinrajh sporočil, da odstopa z mesta predsednika lokalnega odbora stranke. Ta je pozneje za novega vodjo izvolila poslanca DZ Dejana Kaloha.
Zinrajh je odstop s čela lokalnega odbora sredi februarja utemeljil z “osebnimi razlogi”, a je bilo že takrat jasno, da se oddaljuje od stranke. Glavni razlog za razhajanje naj bi bila prav podpora županski kandidaturi Kanglerja. Po poročanju časnika Večer namreč Zinrajh in lokalni odbor stranke nista želela podpreti Kanglerjeve kandidature za župana, ampak so ga podprli šele, ko je centrala stranke v Ljubljani zagrozila, da ne bo podprla liste za mestni svet in da bodo lokalni odbor, če bo še naprej neposlušen, po potrebi razpustili.
Danes je Zinrajh bolj neposreden. “Z današnjim dnem izstopam iz članstva SDS in kot član izvršilnega odbora ter kot predsednik komisije za skupno zunanjo in varnostno politiko pri strokovnem svetu SDS. Razlogi so v mojih osebnih stališčih do politike SDS v zadnjih letih,” je razlog za izstop iz stranke pojasnil Zinrajh.
“Odločitev je zorela že dalj časa in ima korenine v mojem razumevanju Pučnikove dediščine, od katere se po moji oceni stranka umika. V skrbi za Maribor in njegove prebivalce ter v upanju, da lahko vendarle še kaj koristnega postorim, pa ostajam samostojni svetnik mestnega sveta Mestne občine Maribor,” je dodal v pojasnilu na družbenem omrežju Facebook.
SDS, ki je ena redkih strank, ki ni stopila v koalicijo župana Arsenoviča, ima tako v 45-članskem mestnem svetu le še dva sedeža. Kaloh izstopa Zinrajha ne komentira. Kot je povedal za STA, bo vodenje svetniške skupine zdaj prevzela Vladimira Cokoja. Poleg nje zastopa SDS v mestnem svetu še Ivan Celcer.

Vir: STA

Nosilec skupne liste SDS in SLS za evropske volitve je sedanji evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS), ki je bil že na volitvah leta 2014 vodilni kandidat SDS. Drugo in tretje mesto zasedata evroposlanki SDS Romana Tomc in Patricija Šulin, četrto pa evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), sta stranki danes sporočili na predstavitvi liste.

evropski-vecer-milan-zverPeto mesto na skupni kandidatni listi zaseda nekdanji mariborski župan Franc Kangler iz Nove ljudske stranke, zadnja tri mesta pa pripadajo kandidatom SDS. Na šestem mestu je vidna članica SDS Alenka Forte, na sedmem Davorin Kopše, sicer delovni invalid, in na zadnjem članica podmladka SDS Alja Domjan.

Skupno kandidatno listo sta danes dopoldne potrdila tako svet SDS kot glavni odbor SLS. Čeprav je bilo že dalj časa slišati, da je imela v stranki največ podpore za nosilko liste Tomčeva, pa se je tehtnica nazadnje nagnila k Zveru.

Prvak SDS Janez Janša je v današnjem nagovoru dejal, da je Evropa naš skupen življenjski prostor, Slovenci pa “pripadamo temu prostoru in evropski civilizaciji”. “Želimo jo graditi tudi naprej in pripravljeni smo jo tudi braniti,” je napovedal. Dodal je, da se zavedajo, da pripadamo generacijam, ki so podedovale EU kot projekt miru in blaginje, unija pa je lahko močna le toliko, kolikor so močne njene članice.

V SDS in SLS po Janševih navedbah izhajajo iz spoznanja, da delijo podobne vrednote in poglede na prihodnji razvoj Slovenije in EU. “Izhajamo tudi iz spoznanja, da aktualni politični trenutek tako v Evropi kot v Sloveniji, pa tudi način volitev poslancev iz Slovenije za Evropski parlament, narekujejo združevanje sorodnih političnih sil in težnji po normalni Sloveniji ter Evropi varnosti, svobode, miru in blaginje,” je poudaril in pojasnil, da so zato v SDS in SLS tudi oblikovali skupno kandidatno listo.

Slednja po njihovem mnenju zagotavlja njihov “velik prispevek k Sloveniji, ki bo normalna, pravična, razvojna in upoštevana v EU, prispevek k Evropi varnosti, svobode, miru in blaginje”. Na listi je po Janševih navedbah kombinacija slovenskih, evropskih in mednarodnih znanj ter izkušenj, pri kandidaturah pa da niso pozabili niti na tiste, na katere se prevečkrat pozablja tako v Sloveniji kot Evropi.

Tako Janša kot Zver sta prepričana v zmago na majskih volitvah v Evropski parlament. Kandidatna lista je po ocenah Zvera močna, sestavljena iz izkušenih evroposlancev. Zver v predvolilni kampanji pričakuje težek in napet boj, saj je “EU pred pomembnim časom, kjer je pod vprašajem tudi eksistenca”. Po njegovem prepričanju morajo evropski državljani tokrat izvoliti tiste stranke, ki bodo ohranile EU skupaj.

“Čakajo nas odločilna leta za ohranitev EU kot take, kot je bila spočeta. Kot velik mirovni in demokratičen projekt,” je še napovedal in izpostavil zadovoljstvo, da so oblikovali skupno listo s SLS. To je po njegovem mnenju začetek nove poti sodelovanja med obema pomladnima strankama.

Tudi predsednik SLS Marjan Podobnik je v nagovoru izpostavil, da je treba narediti vse za ohranitev miru v EU. “V naši moči je, da morda prispevamo tisti odločilen dodaten glas, ki bi se ob razdrobljenih listah izgubil, zato da bo tudi v prihodnje EU skupnost, ki jo bo vodila zmerna povezovalna politika EPP,” je dejal.

Po njegovem mnenju je najpomembnejše sporočilo skupne liste, da je možno in treba sodelovati. “Četudi vemo, da so ali so bile razlike pri kakšnem konkretnem koraku, pa vendarle znamo pretehtati, kaj je bolj in kaj manj pomembno,” je povedal. Trdno verjamejo, da je skupna lista najboljša možnost za Slovenijo in da želijo prispevati k najbolj optimalnemu uspehu EPP.

“Možnost trdne, močne ekipe iz Slovenije v skupini EPP je prvi korak, ki bo morda doprinesel k temu, da bomo v prihodnje še nadaljevali sodelovanje v krogu programsko sorodnih strank in tudi širše, da bo to povezovanje preglasilo delitve in da bo omogočilo, da bo Slovenija tudi v prihodnje lahko izkoristila vse razvojne potenciale,” je sklenil Podobnik.

Bogovič, ki je bil leta 2014 izvoljen na skupni listi SLS in NSi, je danes izrazil prepričanje, da bodo dosedanje odlično sodelovanje strank iz družine EPP v prihodnje še nadgradili. Med izzivi je izpostavil demografske in podnebne spremembe.

Po mnenju Tomčeve pa je sestava skupne liste dokaz za to, da razumejo, kaj Evropa v teh prelomnih trenutkih potrebuje. “Potrebuje sodelovanje, spoštovanje in povezovanje,” je dejala in izpostavila še proevropsko usmerjenost. Šulinova pa je dejala, da EU ponuja varen dom, a da moramo ob tem ohraniti tudi narodno identiteto.

Janša je le na kratko komentiral tudi odločitev NSi, ki prav tako pripada EPP, za samostojen nastop na volitvah. Dejal je, da to obžalujejo, a da je to njihova suverena odločitev. Po Janševih ocenah bo na volitvah lista SDS in SLS zelo verjetno edina skupna lista. Izpostavil je vključevalno vlogo SDS ter ocenil, da je vključevanje ali nevključevanje problem druge politične strani v Sloveniji.

Na vprašanje imena skupne liste pa je Janša odgovoril z ugotovitvijo, da sta SDS in SLS dve blagovni znamki, ki sta preživeli 30 let v viharni Sloveniji. “Imata svojo vrednotno utemeljitev in utemeljitev v rezultatih dosedanjega dela, zato ne pričakujem, da bi bodisi SDS bodisi SLS kadar koli spremenili svoje ime tako, da bi se poimenovali po svojem predsedniku,” je nekatere take stranke zbodel Janša.
Vir: STA

Predsednik mariborske SDS Zvone Zinrajh je odstopil s tega položaja, je danes potrdil podpredsednik lokalnega odbora stranke Ivan Celcer. O razlogih ni želel govoriti. Zinrajh je v sredo na družbenem omrežju Facebook zapisal, da se je za odstop odločil iz osebnih razlogov. Ostal pa naj bi član stranke in mestni svetnik.

Zvonko Zinrajh, predsednik SDS in podpredsednik sveta MČ Pobrežje, pred leti državni sekretar ministrstva za notranje zadeve.

Zvonko Zinrajh, predsednik SDS in podpredsednik sveta MČ Pobrežje, pred leti državni sekretar ministrstva za notranje zadeve. Leto 2018. 

Na telefon Zinrajh danes ni dosegljiv. Po pisanju časnika Večer, ki se sklicuje na neuradne navedbe, pa naj bi odstopil zaradi nekdanjega župana Franca Kanglerja (NLS), k sodelovanju s katerim je mariborski odbor SDS med lanskimi lokalnimi volitvami prisilila centrala stranke v Ljubljani.

Zinrajh je vodenje lokalnega odbora SDS prevzel oktobra 2016, ko je odstopil Gregor Pivec. Pred lanskimi volitvami se ga je omenjalo kot možnega kandidata SDS za župana Maribora, a je nato stranka presenetila z odločitvijo, da podpre župansko kandidaturo Kanglerja.

Po poročanju Večera Zinrajh in lokalni odbor stranke nista želela podpreti Kanglerjeve kandidature za župana, ampak so ga podprli šele, ko je centrala stranke v Ljubljani zagrozila, da ne bo podprla liste za mestni svet in da bodo lokalni odbor, če bo še naprej neposlušen, po potrebi razpustili.

Kangler zavrača, da bi kakorkoli vplival na razmere znotraj SDS. “Z SDS nimam nič. Če ima nekdo slab rezultat na lokalnih volitvah, naj krivdo išče v svojih vrstah, pri svojih odločitvah, ne pa v meni ali naši stranki,” je povedal za Večer.

Zinrajh je v sredo prenesel pooblastila za vodenje lokalnega odbora na podpresednika Celcerja in izdal razpis za predsednika, izvršilni odbor ter nadzorno komisijo, torej vse organe lokalnega odbora stranke.
VIR: STA

Dolgoletna občinska svetnica Vlasta Krmelj je kot prva napovedala kandidaturo na novembrskih lokalnih volitvah. “Že celo življenje živim v Selnici ob Dravi in jo imam neizmerno rada,” je izpostavila uvodoma. Kandidirala bo s podporo stranke SDS. Verjame, da bo županja, zato napoveduje vzpostavitev strokovnega sveta Občine in javno obravnavo občinskega proračuna.

Krmeljeva je javnosti poznana tudi kot direktorica Energetske agencije za Podravje. Že štiri mandate pa je tudi občinska svetnica Občine Selnica ob Dravi, najpogosteje v vlogi precej glasne opozicije, zato namerava te izkušnje unovčiti v kampanji. Več v njeni video izjavi.

Več strokovnosti, več denarja
Krmeljeva se tudi pri reševanju problematike energetskih sanacij in podobnih okoljskih problematik v zadnjem času ukvarja z nacionalnimi ter mednarodnimi in evropskimi razpisi, zato je prepričana, da bi znala tudi svojemu domačemu kraju zagotoviti več denarja, ki bi ga lahko vložili v razvoj. “Predvsem zadnjih 20 let aktivno delam z javnim sektorjem, z občinami, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi,” je povedala. Četudi je danes Občina Selnica ob Dravi med bolj zadolženimi, je Krmeljeva prepričana, da lahko v prihodnjih letih postane “najbolj zdrava občina. Ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi,” je dejala. Osnova za dosego takšnih ciljev je po njenem mnenju zagotavljanje strokovnosti ter javna razprava o financah. V njeni video izjavi preverite kaj je napovedala kot svoje prve ukrepe, če bo na novembrskih volitvah dobila mandat županje.

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.

Svoje kandidate in kandidate za poslanska mesta v Državnem zboru so predstavili tudi v mariborski Slovenski demokratski stranki. Izbrali so jih šest. Vsem skupna prioriteta pravijo, da bo prisluhniti občanom in občankam njihovih volilnih okrajev.

Vrste SDS je zapustil nekdanji predsednik mariborskega mestnega odbora in še vedno mestni svetnik stranke Gregor Pivec, piše Dnevnik. Nekdanji dolgoletni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor za zdaj svoje odločitve ne komentira, njegov naslednik na čelu mariborske SDS Zvonko Zinrajh pa pravi, da je izstopil iz osebnih razlogov.

 Gregor Pivec, SDS

Pivec je z mesta predsednika mestnega odbora izstopil septembra lani, še tri mesece prej pa se po dolgih letih umaknil tudi z direktorskega položaja v mariborski bolnišnici.

Že ob odhodu s položaja predsednika mariborske SDS je svojo odločitev, takrat preko stranke, pojasnil kot izključno poslovne in osebne narave, saj da se želi posvetiti strokovnemu delu na novem delovnem mestu, medtem ko o osebnih razlogih ne želi razpravljati v javnosti.

Po izvolitvi novega vodstva naj bi se po informacijah časnika odnosi med Pivcem in stranko dodatno poslabševali, dokončno skrhali pa zaradi dogajanja v državnozborski komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec.

Februarja je tako po zaslišanju v javnem pismu ugotavljal, da se ga obravnava kot osumljeno osebo in ne kot pričo, kar smatra za “škandalozno”. Kot je zapisal v pismu vodji komisije Godčevi, nima prav nobenih zadržkov, da ne bi sam razkril svojih bančnih prilivov.

A Pivec je zdaj, kot kaže, v resnici postal osumljenec. Komisija je namreč pred dnevi spisala obvestilo pristojnim organom, v katerem so naznanili Pivca zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanja javnih sredstev, nevestnega dela in jemanja podkupnine.

Sicer pa je Pivec v lokalni politiki prisoten že dolga leta. Zaupanje prvega moža stranke Janeza Janše vanj je segalo tako daleč, da se je leta 2005, ko je bil premier, osebno odločil za lažji poseg na abdominalni kirurgiji v Mariboru. Leto pozneje je Pivca podprl kot neodvisnega kandidata za mariborskega župana, a ga je v drugem krogu premagal Franc Kangler.

Neuspešno je leta 2012 skušal vstopiti v državno politiko, ko je znova za las izgubil poslansko mesto. Čeprav bi zaradi imenovanja Vinka Gorenaka na mesto notranjega ministra takrat lahko postal nadomestni poslanec, se je tej pravici odrekel.

Za zdaj ostaja nejasno, ali bo Pivec ostal mestni svetnik SDS, ali pa bo prestopil med neodvisne svetnike, kot še piše Dnevnik, pa naj bi v mariborskemmestnem odboru prišlo do razkola. Po njihovih informacijah naj bi o izstopih iz stranke razmišljali tudi nekateri drugi mestni svetniki SDS, ki naj bi jih novo vodstvo povsem odrezalo od strankarskih aktivnosti.

Vir: STA