Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Mariborske poslance smo povprašali za njihovo mnenje oziroma za mnenje njihovih strank o tem, ali jim je pomembno in kako pomembno je mariborsko letališče za regijo in Slovenijo, za občine in gospodarstvo. Odgovorov niso podali vsi, nekateri pa so bili kratki in jedrnati ter zelo ostri.

Pred kratkim smo že objavili mnenje območne organizacije SD Maribor in Občinske organizacije SD Hoče-Slivnica, ki sta izrazili skrb za obstoj in delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. V pisni izjavi so zapisali, da „letališče predstavlja izjemen strateški razvojni dejavnik v SV Sloveniji, ki razvojno zaostaja za osrednjim delom naše države“ in da ne želijo, da bi letališče in vsa pripadajoča infrastruktura z vloženimi sredstvi propadla, zato vodstvu svoje stranke predlagajo, da opravi razpravo v morebitnem (ne)zaprtju letališča in da se s pomočjo njihovih poslancev zavzamejo za pozitivno rešitev in ohranitev letališča, da se sestanejo z župani okoliških občin in občin širše regije SV Slovenije. Ob tem pa so tudi za prizadevanja ŠGZ in Območne obrtne zbornice, ki si želita ohraniti letališče.

Iskanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih rešitev
Poslanska skupina SD je zapisala, da je stranka izredno negativno presenečena glede dogajanja okrog mariborskega letališča: „Pravzaprav bolj kot za presenečenost gre za zaskrbljenost, ko se je izkazalo, da kitajski investitor, ki je nedavno odstopil od najemne pogodbe, ni bil tisto, za kar se je predstavljal oziroma je glede upravljanja in strateških načrtov za mariborsko letališče – sodeč po informacijah iz medijev – podajal zavajajoče informacije, kar je navsezadnje pripeljalo do tega, da državi sedaj grozi večmilijonska kazen v zvezi s pridobljenimi evropskimi sredstvi.“ Želijo, da država „najprej poišče kratkoročno rešitev za odpravo zatečenega stanja, tako, da nase prevzame bremena in na kratek rok zagotovi nemoteno delovanju letališča, na srednji rok pa naj ta poišče strateškega partnerja, z jasnimi in pogodbeno zavezujočimi določbami o razvoju in nadaljnjem delovanju ter usmeritvah mariborskega letališča.“ Kratek je bil poslanec SMC Gregor Židan: „Po mojem mnenju do zaprtja mariborskega letališča ne sme priti. Njegovi potenciali za regijo, pa tudi Slovenijo, so veliki, žal pa nam jih nikakor ne uspe zares izkoristiti. Ministrstvo za infrastrukturo mora odigrati aktivno vlogo in v dialogu z deležniki, predvsem tudi iz regije, najti rešitev, da letališče ostane odprto. Na kratki rok bo verjetno rešitev zasilna, na srednji in daljši rok pa vsekakor država mora pristopiti strateško.“

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Zaprtje letališča bi pomenilo, da vladi ni za enakomeren regionalen razvoj
Poslanec Dejan Kaloh iz SDS je poudaril: „Zgodba kitajskih najemnikov, ki jih je v Maribor pripeljal prejšnji župan Andrej Fištravec, se očitno končuje, kar je dobro. Nič od njihovih obljub namreč ni bilo izpolnjeno, ne obljube o novih rednih linijah, ne o nekih “novih razvojnih ciklih”, ki naj bi bili podprti z več kot 100 milijoni evrov investicij. A seveda je letališče Edvarda Rusjana za Maribor kot drugo največje regijsko središče in kot za mesto z izjemno geostrateško lokacijo seveda zelo pomembno in se nikakor ne sme zapreti! Deležniki, ki bi se morali vključiti v iskanje rešitev, da se mariborsko letališče ohrani pri življenju so v prvi vrsti ministrstvo za infrastrukturo kot lastnik letališke infrastrukture in opreme, pa tudi domača večja podjetja, kot tudi Štajerska gospodarska zbornica in pa seveda Mestna občina Maribor oz. mariborski župan ter občina Hoče-Slivnica ter tamkajšnji župan. Glasni pa moramo biti tudi štajerski poslanci, saj bi morebitno zaprtje mariborskega letališča pomenilo samo še en dokaz, da državi ni mar za enakomeren regionalni razvoj, kar je nedopustno! Štajerci namreč nismo drugorazredni državljani!“ Meni, da je treba najprej nadaljevati postopek sprememb državnega prostorskega načrta, da se lahko podaljša letališka steza ter da je treba poiskati „resnega in kredibilnega zasebnega partnerja-koncesionarja, ki bo razvijal letališče v skladu z že sprejetimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami države, pa tudi s pričakovanji lokalne skupnosti in štajerskega gospodarstva”.

Potreben prostorski načrt za podaljšanje letališke steze
Poslanec SAB Andrej Rajh pa med drugim meni, „da bi dobro delujoče letališče lahko prineslo nove poslovne priložnosti in tudi nova delovna mesta. Zato podpiram prizadevanja Ministrstva za infrastrukturo, da zagotovi obratovanje letališča v Mariboru tudi po 15. juliju, ko bo na željo sedanjih najemnikov predčasno potekla najemna pogodba. Ključno vlogo pa ima že kar nekaj časa predvsem Ministrstvo za okolje, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze. To je dejansko ključni temelj za obstoj in primerno delovanje letališča, samo tako bo lahko letališče sploh imelo možnosti, da bo zares zaživelo.“ Kot inženir gradbeništva pa „žal ne morem utemeljeno oceniti, ali je dobra lega letališča v Mariboru že dovolj za to, da bi letališče postalo pomembno za Slovenijo, saj so v bližini tudi letališča v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani.“ Pa tudi to, da ministrstvo za infrastrukturo vlaga vse napore, „da bi letališče obratovalo tudi po 15. juliju. Ni pa dovolj, da letališče samo obratuje. Zato je tu ključna vloga Ministrstva za okolje in prostor, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze“.

Jelinčič meni, da je vladi vseeno za letališče
Odgovorov drugih mariborskih poslancev in iz Kluba 7 nismo dobili, se je pa odzval tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je bil oster: „1. zapiranje letališča je posledica slabega vodenja in privatnih interesov, ki jim je vseeno za dobrobit okolja. Odgovornost je v veliki meri na vladi RS. 2. pomembnost je vsak dan manjša, saj vlada ne ve, kaj sploh bi z letališči, ne le z mariborskim. Zelo verjetno bodo vse skupaj za male denarje prodali kakšnemu Nemcu (tako kot ljubljansko), ki bo vse skupaj predelal v nekakšno skladiščno destinacijo za razvoz po Evropi. S tem bo regija dobila zgolj svinjarijo in razsipavanje letalskega goriva po okolici (enako kot se bo zgodilo na ljubljanskem letališču). 3. Vlada bi morala imeti strategijo za nadaljnji razvoj, vendar je nima. Najraje bi vse skupaj zaprli in prepustili propadu. Možnosti so, vendar ne pri tej vladni sestavi. 4. Magna letališča ne potrebuje, župani okoliških občin mislijo (razen izjem) le o lastnih koristih, Štajerska gospodarska zbornica nima koncepta, vlada že skoraj ne ve, kje je Maribor, večini poslancev pa je vseeno.“

Potem ko so minuli konec tedna na družbenih omrežjih zakrožili posnetki urjenja zamaskirane skupine moških, je javnost razburilo dejstvo, da so bili nekateri izmed njih oboroženi s puškami in sekirami. Izkazalo se je, da skupino vodi nekdanji predsedniški kandidat Andrej Šiško, kar je tudi potrdil. Zatrdil pa je, da ne gre za paravojaško enoto, pač pa “prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi dežele Štajerske” z imenom Štajerska varda. Preverili smo kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci.

Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Franc Trček (Levica), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS) in Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC), ki se na vprašanja še ni odzval. 

divjak mirnik, trcek, kaloh, rajh

Objavljamo njihove komentarje.

Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ) : “Glede na to, da gre za zagovarjanje posamezne ideje skupine ljudi, ki poziva k nasilju proti določenim skupinam, to ostro obsojam. Ob zadnjih dogodkih v poslanski skupini Stranka LMŠ pozivamo vse pristojne institucije, da nemudoma opravijo svojo nalogo in preverijo resničnost navedb medijev ter posameznikov in glede na ugotovljeno tudi ukrepajo. V Sloveniji se seveda počutim varno in sem tudi mnenja, da smo v medijih dostikrat priča nepotrebnemu vzbujanju strahu. Migranti sami po sebi ne predstavljajo nevarnosti.”

Franc Trček (Levica): “Za časa mojega triletnega članstva v KNOVS v mandatu 2014 – 2018 sem dokaj redno spraševal o tovrstnem radikalizmu, ob prizanesljivem muzanju večin preostale osmerice iz sestave KNOVS, ter dobival zagotovila Policije in SOVA, da je vse pod kontrolo. Da temu ni tako, je več kot očitno. Tovrstne paramilitarije pa je potrebno obravnavati v skladu z obstoječim KZ, ne pa, da jim mediji neodgovorno delate brezplačno reklamo.  Če kaj, je ta zgodba še dodaten dokaz, da Slovenija nujno potrebuje resno reformo varnostno-(proti)obveščevalnega področja, ne pa ministre in predsednika vlade (Miro Cerar), ki se kar požvižga na dejstvo, da SOVA štrajka in predsednika republike, ki ne bo bral SOVA poročil, tudi urgentnih, kar je pokazala t.i.” Iranska preiskovalka”.

Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS): Sem zelo zaskrbljen nad takimi pojavi, še zlasti, ker ta oborožena skupina domnevno prihaja iz štajerskega konca. Slike moških oboroženih s kalašnikovkami in sekirami so mi vzbujale neprijetne občutke. Takšne skupine so v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in verjamem, da bodo pristojni organi ustrezno ukrepali. Menim, da slovenska policija in vojska zagotavljata v naši državi ustrezen red in mir ter varnost in nadzor na mejah, zato so takšne skupine povsem nepotrebne in kot že rečeno – ustavno nedopustne. Nevarnost za našo državo predstavljajo tako takšne oborožene skupine kot tudi masovne nezakonite migracije, ki jih v naši državi leta 2015 nismo obvladovali. Pritisk ilegalnih migrantov na naše meje pa se znova povečuje in tukaj bomo morali biti pri varovanju naših meja bolj rigorozni, dosledno zavezani schengenskemu režimu in temeljito varnostno preveriti prav vsakega nezakonitega migranta, ki ostane v Sloveniji.”

V imenu Andreja Rajha pa je odgovoril PR Stranke Alenke Bratušek: “Slovenija je varna država. Državljani imamo po ustavi oblast in smo se odločili, da bosta v našem imenu za javni red in varnost v naši državi skrbeli policija in vojska, kar tudi učinkovito počneta. V Stranki Alenke Bratušek zato obsojamo ustanavljanje oboroženih skupin. Pričakujemo, da bodo pristojni državni organi še naprej zagotavljali varnost vsem prebivalcem Slovenije in že v kali zatrli take skupine. Slovenija je varna država in ne smemo dopustiti, da bi samooklicani odrešeniki z orožjem in grožnjami to spremenili.”

 

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.

Kandidaturo za državnozborske volitve sta na Upravni enoti Maribor danes oddala Franc Kangler in Željko Vogrin,  ki bosta kandidirala za poslanca pod okriljem stranke Združena desnica. 

dz volitve, kngler, mikl, vogrin (2)

Po besedah mestnega svetnika in nekdanjega podžupana MO Maribor Milana Mikla, so sedaj “pripravljeni na volitve”. Mikl je danes v imenu stranke poskrbel za oddajo dokumentacije. Ob tem je dejal, da imajo po njegovem mnenju “zelo dober program”, v katerem se bodo zavzemali za malega človeka, pravice delavcev, dostojne pokojnine, pa tudi za družine. “Verjamem, da bodo naše volivke in volivci prisluhnili ter se temu primerno odločili,” je dodal in povedal, da imajo sedaj zapolnjene vse volilne enote – 88 kandidatov po osmih volilnih enotah z 11 volilnimi okraji. “Tako smo maksimalno in tudi številčno pripravljeni.” Ob vlogi so oddali tudi 278 obrazcev podpore.

Franc Kangler je na vprašanje zakaj se je odločil za kandidaturo, odgovoril, da ima politično kilometrino ob tem pa poudaril, da se bo “boril za malega človeka“. “V življenju imam politično kilometrino, tudi izkušnje s človekovimi pravicami in svoboščinami in na nek način si želim boljše, bolj prijazne in pravične države,” je dejal Kangler. Skrbi ga predvsem, “da bi pozabili na tiste male ljudi z velikim srcem in dušo, ki imajo najmanjše pokojnine.” Po njegovem je treba za njih naprej poskrbeti in ustvariti družbo, v kateri “bomo vsi imeli dovolj. Da do tega pridemo pravično in pošteno.”

Kandidaturo je danes oddal tudi Željko Vogrin, ki je poudaril, da bi program moral prepričati zadostno število ljudi. “Mogoče se razlikujemo po drugih po tem, predvsem Franc Kangler, kar je že dokazal v preteklosti, da kar je obljubil, je tudi izpolnil. Naš cilj je ne obljubljati nerealnih stvari,” je dejal. Na vprašanje zakaj ali bi želel biti del nacionalne, parlamentarne politike, ker lokalna politika ni (bila) dovolj, pa je odgovoril, da je nacionalna politika ključna za sprememba. “Vsi vidimo, kaj so nam prinesli razni Cerarji, pred tem razni Viranti, razni profesorji s fakultet, doktorji, ki so skregani z realnostjo. So vrhunski strokovnjaki, ampak teoretiki. Velika razlika pa je med teorijo in prakso. Žalostno pa je to, da pozabljajo na majhnega človeka,” pravi Vogrin.