V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V preteklih dneh je Ministrstvo za notranje zadeve odpravilo odločbo mariborske upravne enote, ki je pred nekaj tedni že drugič prepovedala koncert Marka Perkovića Thompsona v Mariboru, ki je bil sprva načrtovan za 20. maja 2017. Ali bo koncert organiziran v letošnjem letu še ni jasno, saj organizator ni dosegljiv za pojasnila.
Thompson lahko po poročanju več medijev izvede koncert ali terja od Slovenije odškodnino. Jasno stališče o tem, da ne želi, da bi koncert bil v Mariboru, je izrazil mariborski župan Saša Arsenovič, napovedal, da bo naredil vse, da koncerta v Mariboru ne bo in med vrsticami nagovoril Stojana Auerja, da upa, da tudi on ne bo gostil koncerta v svoji dvorani. Stojan Auer pa je povedal, da je zgodba okoli Thompsona presegla mejo glasbe in da koncerta v Festivalni dvorani ne bo. Več v spodnjem videu.
Stranka LPR – Liste za pravičnost in razvoj je v današnji izjavi za javnost, dan pred napovedano sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, podala ostro stališče do mestne politike o podraževanju storitev v Mestni občini Maribor.
Pred časom so v LPR – Listi za pravičnost in razvoj obesili plakate s sloganom “Plačaj in ne sprašuj!” in kot pravijo, s tem opozorili, da t.i. “davek na dež” in zneski omrežnin, ki jih komunalna podjetja MOM vsak mesec s položnicami poberejo od Mariborčanov, namesto za izgradnjo in obnovo komunalnih vodov, vodstvo občine porabi za t. i. “druge investicije”. PO mnenju LPR je v zadnjih letih sicer strogo namenskega denarja bilo porabljenih že več kot 15 milijonov evrov.
V današnji izjavi za javnost je Stojan Auer, predsednik LPR – Liste za pravičnost in razvoj zapisal: “In če se v teh številkah osredotočimo samo na mandat župana Saše Arsenoviča, je lani Mariborski vodovod občanom na položnicah namenskih sredstev pobral cca 1,9 miljona eurov, Nigrad pa celo 2,7 milijona evrov. Lansko leto je vodstvo občine namesto planiranih 28 ulic, saniralo oz. obnovilo s pitno vodo zgolj 3! Še slabše je na stanju kanalizacije. Vprašanja dni ali mesecev je, kdaj se bo dobesedno »pogreznila« Krekova ulica ali celo Titova cesta. Posledično beleži mariborski vodovod več kot 30% izgub v dotrajanih vodovodnih ceveh, v kanalizaciji so te izgube po oceni LPR čez 50%. In vse te izgube ponovno s položnicami plačajo občani! Mariborski vodovod, je denimo lansko leto pri črpanju pitne vode porabil za cca 1.100.000 evrov elektrike. Več kot 30% odstotna izguba posledično pomeni čisto izgubo 1/3 tega denarja. Še slabše stanje je pri Nigradu, ki ima v svojem sistemu kar 38 črpališč.” Auer tudi meni, da notranje rezerve v MO Maribor obstajajo. In posledično zahteva odgovor, “za koliko bi naj predlagane podražitve izboljšale javni servis”.
Nigrad
V LPR izpostavljajo še: “Dejstvo je, da se rezerv v sedanji ceni očitno ne zavedamo, dolgoročno pa s tem tudi našim potomcem za seboj puščamo katastrofalne posledice. Več kot 50% fekalnih vod, ki iz dotrajane kanalizacije gre namesto na čistilno napravo v podtalnico, kaže alarmantno sliko.” Ob tem pa navajajo, da za to “čisti dokaz je to, je citat iz letnega poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje iz leta 2018: ‘Prisotnost diklofenaka smo izmerili na enem merilnem mestu, prisotnost kofeina na več merilnih mestih pa samo potrjuje vpliv odpadnih voda in površinskih voda na podzemno vodo.'”
V sporočilu za javnost je še zapisano, da bodo “v LPR bomo na jutrišnji seji MS MOM župana in mestni svet hkrati pozvali, da se izvrši sklep Računskega sodišča o preveč zaračunani okoljski dajatvi občanom zaradi odlaganja odpadkov.” Menijo namreč, da po sklepu revizorjev dolguje Snaga oziroma posledično MOM občanom z obrestmi vred 2,5 milijonov evrov in da “proračun stroškov za leto 2019, kot ga predlagajo predlagatelji gradiva v elaboratu podjetja Snaga, je namreč po mnenju LPR idealna priložnost, da se storjena krivica občanom popravi”.
Posebej pa so še izpostavili, da se “ob obnovi Glavnega trga in Koroške ceste navkljub drastično povečanih stroškom investicije, kot to izkazuje predlagan rebalans proračuna za leto 2020, ne bo zamenjalo 50 let starih kanalizacijskih cevi, je za LPR nesprejemljivo. Prepričevanje, da bo “dovolj dobro oplaščevanje”, kot so nam na pristojnih odborih pojasnili v vodstvu MOM, je po mnenju LPR prevelik riziko, da bomo morali prekmalu predvideno položen drag kamen, zaradi sanacije dotrajane kanalizacije ponovno razkopati.”
Odbor mariborskega Mestnega sveta za komunalne zadeve se je na današnji izredni seji seznanil s problematiko javnega podjetja Snaga. Potem, ko so zgradili sortirnico, se je podjetje znašlo v likvidnostnih težavah. Direktor CvetoŽalik je na današnji seji večkrat zagotovil, da stanje, v katerem se je znašla Snaga, ni posledica postavitve sortirnice. Ključna težava so prenizke cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor.
Odbor je po več kot dveurnem zasedanju sprejel tri sklepe: da o opravljeni razpravi nadzorni odbor Mestni občini Maribor pozove k uvedbi izrednega postopka nadzora dokumentacije in upravičenosti izvedbe projekta sortirnice. Županstvu in mestnemu svetu bodo predlagali tudi, da pred končnim poročilom nadzornega odbora ne podprejo predloga povišanja cen ravnanja z odpadki, kot jih predlagajo v vodstvu Snage.
Vodstvo Snage ni razkrilo uradnih rezultatov lanskega poslovanja
Medtem pa Žalik in predsednik nadzornega sveta MatejSmrekar nista želela razkriti rezultatov lanskega poslovanja, češ da bodo ti objavljeni šele po koncu marca in da so tako izglasovali tudi na seji nadzornega sveta Snage.
Direktor Snage pa je spomnil, da se cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor niso spremenile že 13 let, kar pa da se že pozna tudi pri plačah zaposlenih, ki odhajajo iz podjetja. V letošnjem letu so odhod napovedali že ključni delavci v sortirnici.
Auer je bil jasen, da bodo priznali, da so cene odvoza komunalnih odpadkov prenizke, ko bodo videli dejansko stanje podjetja.
Prvi nadzornik Snage, Smrekar ni želel komentirati izgube, ki jo je podjetje v lanskem letu zaključila, po nekaterih informacijah je ta številka visokih 1,5 milijonov evrov.
Odbor je sprejel tudi sklep, da mora Snaga odgovoriti, zakaj niso občanom vrnili okoli 1,7 milijona evrov oziroma kot je Auer prikazal, gre za 33 eurov na gospodinjstvo, ki bi jih morala po odločitvi računskega sodišča zaradi napačno zaračunane okoljske dajatve med leti 2002 in 2005.
Odbor očital vodstvu nesodelovanja z bivšim vodstvom
Člani odbora so nadzornikom in upravi javnega podjetja očitali, da na mestni svet doslej niso prišli z elaboratom, ki bi bil podlaga za morebiten dvig cene, o kateri sicer odloča mestni svet. Tako direktor Snage kot prvi nadzornik podjetja sta zatrdila, da so kabinet prejšnjega župana večkrat pozvali, da elaborat uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta, a se to ni zgodilo. Žalik je pojasnil, da je naraščanje cen odvoza komunalnih odpadkov povezan z gibanjem cen na tržišču. Če so pred dvema letoma govorili o ceni 95 eurov na tono, so danes prišli na 170 eurov.
Vodja urada za komunalo ViliEisenhut je povedal, da je Snaga elaborate res pripravljala, tudi letos, a ga do vzpostavitve vseh odborov niso mogli posredovati naprej. Potem ko jih pregledajo strokovne službe, se po njegovih besedah župan odloči, kdaj jih da na mestni svet.
Direktor mestne uprave BorisŽeleznik, ki meni, da se po nepotrebnem širi strah in nelagodje.
Na mariborski občini bodo tako odločitev sprejemali šele takrat, ko bodo imeli vse podatke in bodo stanje lahko tudi primerno analizirali.
