Tudi letos poteka mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, danes v Kostanjevici na Krki, jutri pa v Mariboru kjer bo govora o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo, kako le to nastaja in kako se implementira.

“Obravnavali bomo tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje,” so sporočili iz MO Maribor.

Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Stari modeli so preživeti, potrebujemo krožne zgodbe. Zato smo v Mariboru oblikovali edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo. Model je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja vzbudil tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Steber prehoda Maribora v krožno gospodarstvo so javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje.

“Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bomo naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarili nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke,” so sporočili iz MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo Center za pripravo sekundarnih surovin, t. i. sortirnico, ki bo svoja vrata odprla konec junija, ko bodo v njej pričeli obdelovati mešane komunalne odpadke. Tukaj je pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderela, v prav tako evropsko sofinanciranem projektu Urbana zemljina za hrano pa bodo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7.400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne, odpadne materiale in snovi bodo skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog. “S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih storitev. In to je krožno gospodarstvo v praksi, ki ga bomo predstavili na konferenci v Mariboru,” so še dodali.