Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Energetska agencija za Podravje je skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko mariborske univerze pripravila konferenco o vzpostavljanju in obratovanju mikroomrežij. Gre za vse pomembnejšo samooskrbo z električno energijo in lokalna omrežja. Konferenco so izvedli v okviru 28. Mednarodnega posvetovanja – Komunalna energetika in EU projekta PEGASUS, Interreg Mediteran.

Na konferenci so predstavili mnoge zanimivosti in izkušnje iz razvoja mikroomrežij. Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje, ki je moderirala in vodila konferenco, je predstavila mikroomrežje in kako naj bi se uporabniki mu prilagajali. Izpostavila je, da bodo morali na državni ravni uvesti še nekatere zakonodajne, vedenjske in postopkovne spremembe. Zanimiv je bil tudi predstavljen pilotni primer teoretičnega mikroomrežja v Športnem parku Ruše, ki je bil razvit v okviru EU-projekta PEGASUS. Simulirali so različne variante delovanja takšnega omrežja povezanosti več zgradb, na katerih je bil vzpostavljen sistem natančnega merjenja porabljene in proizvedene električne energije.

Konferenca o vzpostavljanju in obratovanju mikroomrežij

Konferenca o vzpostavljanju in obratovanju mikroomrežij

Ne nazadnje so simulirali tudi oskrbo z obnovljivimi viri energije (OVE) in samooskrbo s kogeneracijo. Cilj tega je bilo ugotavljanje neodvisnosti od centralnega omrežja z zmanjšanjem stroškov rabe energije in povečanjem deleža OVE. Diane Cassar iz Univerze na Malti pa je predstavila primer modela mikroomrežja za otok Gozo na območju Malte. Njihov pilotni projekt zajema kar 15 javnih in zasebnih stavb. Rezultati pa že kažejo, da mikroomrežja prinašajo prednosti tako uporabnikom kot operaterjem omrežja.

Monitoring energije

Monitoring energije kot sestavni del zagotavljanja energetske učinkovitosti je predstavil dr. Peter Virtič iz Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru. V izbrani stanovanjski objekt so namestili baterijski hranilnik energije in monitoring sistem z obstoječim fotonapetostnim sistemom. Ob raziskavi so ugotavljali povišano stopnjo energetske samooskrbe. V zaključnem delu konference pa je svoje izkušnje glede uvedbe energetskega informacijskega sistema za pametno in učinkovito upravljanje z energijo predstavilo še podjetje Amibit.

Cilj konference in projekta je povečanje rabe obnovljivih virov energije

Cilj konference in projekta je povečanje rabe obnovljivih virov energije

Za povečanje rabe obnovljivih virov

Cilj projekta PEGASUS, katerega del je bila tudi minula konferenca, je povečanje rabe obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovite ter kakovostne oskrbe z električno energijo preko mikroomrežij v ruralnih področjih. Na podlagi rezultatov bodo lokalne skupnosti lažje vzpostavile operativne ukrepe za uvedbo mikroomrežij, katerih cilj je optimizacija proizvodnje in porabe energije. Projekt sofinancira Evropska komisija iz programa Interreg Mediteran. Sodelujoči partnerji pa so iz Italije, Grčije, Malte, Francije, Slovenije, Cipra, Hrvaške, Belgije in Španije. Energetska Agencija za Podravje sodeluje v projektu kot projektni partner, zadolžen za področje komunikacije.

V hotelu City v Mariboru je prejšnji teden potekala že šesta konferenca po vrsti na temo ženske podjetnosti. Rdeča nit letošnje konference je bilo vprašanje, katere ukrepe podjetnicam ponujata državi Avstrija in Slovenija.

Tudi letos poteka mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, danes v Kostanjevici na Krki, jutri pa v Mariboru kjer bo govora o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo, kako le to nastaja in kako se implementira.

“Obravnavali bomo tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje,” so sporočili iz MO Maribor.

Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Stari modeli so preživeti, potrebujemo krožne zgodbe. Zato smo v Mariboru oblikovali edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo. Model je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja vzbudil tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Steber prehoda Maribora v krožno gospodarstvo so javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje.

“Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bomo naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarili nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke,” so sporočili iz MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo Center za pripravo sekundarnih surovin, t. i. sortirnico, ki bo svoja vrata odprla konec junija, ko bodo v njej pričeli obdelovati mešane komunalne odpadke. Tukaj je pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderela, v prav tako evropsko sofinanciranem projektu Urbana zemljina za hrano pa bodo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7.400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne, odpadne materiale in snovi bodo skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog. “S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih storitev. In to je krožno gospodarstvo v praksi, ki ga bomo predstavili na konferenci v Mariboru,” so še dodali.

Na Alma Mater Europaea Maribor pripravljajo 6. mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Za človeka gre: Izzivi za znanost in izobraževanje. Izpostaviti želijo izzive zaposljivosti in uporabnost znanstvenih dognanj v študijskih programih.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Več kot 100 podjetnikov na See meet konferenci v Mariboru
2. Dijaki iz Srbije in Makedonije na izmenjavi pri mariborskih SŠGT-jevcih
3. Literarni večer ob Viltušu
4. Mariborski študentje pripravili kostanjev žar
5. Tradicionalno srečanje upokojencev v Rušah
ŠPORT:
6. Navijači pričakali bronastega judoista Eneja Mariniča
7. 120 motokrosistov na pokalnem prvenstvu v Radizelu