Krožno gospodarstvo je usmerjeno v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna embalaža, obstoječih materialov in izdelkov. Poudarek je na uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe naravnih virov ter eko oblikovanju izdelkov s ciljem zmanjšati količino odpadkov v smeri ničelne stopnje.
Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Zasnova izdelkov v krožnem gospodarstvu zagotavlja čim daljše obdobje kroženja izdelkov v rabi, prav tako njihovo kaskadno rabo, pri tem pa ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče. Kako smo v Sloveniji usposobljeni za krožno gospodarstvo in kako smo mu že zavezani? Kako so naša podjetja vključena v procese krožnega gospodarstva in koliko je to že del ekonomike podjetij? Ali so odpadki ekonomsko donosna kategorija? O teh in mnogih drugih vprašanjih so se gospodarstveniki in raziskovalci pogovarjali na posvetu o ponovni uporabi odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.
Pri tem procesu sodelujejo različne institucije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo odpadkov v panogah, kjer to do zdaj ni bilo prav pogosto. Ena od takšnih panog je gradbeništvo, kjer se do zdaj niso ukvarjali s ponovno uporabo gradbenih odpadkov, predvsem pa je še veliko skepse ali recikliran odpadni material, lahko zadosti vsem standardom, ki veljajo v gradbeništvu. V Zavodu za gradbeništvo so tako izdelali zasipni material iz odpadkov papirne industrije.
S podobnim projektom, ki je prav tako krožno gospodarsko usmerjen, se ukvarjajo tudi na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so se fokusirali predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo.
Gospodarstvo bo moralo pohiteti, saj Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije. Pridobiti bo potrebno več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov in zmanjšati količino odpadkov.