Pod cerkvijo Svetega Petra v Malečniku so obnovili kar 300 let stare katakombe.
Več v videoprispevku:
Novice iz občine malecnik
V Malečniku pri Mariboru je pod cerkvijo poseben prostor, ki odstira skrivnosti zgodovine. Gre za katakombe, ki so jih pred kratkim očistili, posodobili in uredili. Letošnjega 2. novembra so jih s prenosom svete maše odprli tudi za javnost. Fizični ogledi katakomb bodo možni takoj, ko se bo epidemiološka slika izboljšala. V naši fotogaleriji pa si lahko že zdaj ogledate notranjost prostora, iz katerega po besedah mnogih vodi tudi skrivni rov.
Obiskovalec takoj ob vstopu na zunanji desni strani cerkve vidi napis: “Bog se smili kreš. verne duše vicah 1857 (Bog se usmili verne krščanske duše v vicah)”, nato na še na vrhu stopnišča starodaven kamnit nagrobni spomenik s figuraliko smrti in Marijinim monogramom. Nato se po devetnajstih stopnicah spusti do edinstvenih katakomb (grobnice ali kripte) v Sloveniji.
Katakombe je dal leta 1730 postaviti takratni malečniški župnik dr. Janez Sittich (župnik v letih 1724 – 1759). Katakombe so dolge 12, široke pa 4 metre. V sprednjem delu je kamnit oltar Sv. Križa z vzidanimi relikvijami, katerega pločevinast del je poslikan z marmorizacijo. Katakombe so skoraj pod celotno površino župnijske cerkve, imajo 64 grobnih niš ali rak (iz besede rakev = krsta), od katerih je 14 zazidanih. V njih so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Da gre za duhovnike, ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali), so še zapisali na spletni strani Župnije svetega Petra Malečnik.
Po napovedih mariborske občine naj bi se še letos pričela že dolgo pričakovana obnova Malečniškega mostu čez Dravo. Najprej se je tega nameravala lotiti občina sama, na predlog SMC pa naj bi to nalogo zdaj prevzela država. A na pristojnem ministrstvu pravijo, da za to niso prejeli nobene uradne pobude.
Vir: Google Earth
Cestni most, ki prečka kanal in strugo reke Drave v Mariboru, je bil zgrajen leta 1978, ko so zaradi plazenja Meljskega hriba zaprli takratno cesto med Mariborom in Malečnikom. Danes, ko je ponovno odprta cesta pod Meljskim hribom, služi predvsem kot povezava med središčem Maribora, Malečnikom in mestno četrtjo Pobrežje.
Zaradi dotrajanosti se že dlje časa opozarja na nujnost obnove mostu. Mariborska občina je prejšnji teden napovedala, da se bo naposled le lotila tega projekta. Po ocenah občinskih služb bo za celovito sanacijo potrebnih dobrih 1,5 milijona evrov, saj je stanje mostu mnogo slabše kot so sprva pričakovali.
Kot je povedal Branko Koprčina iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, je občina k sodelovanju pritegnila Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v ta namen pripravljene prispevati okoli 400.000 evrov. Most namreč poteka prek njihovega dovodnega kanala.
Ostalo naj bi zagotovila občina, a je dva dni kasneje poslanec SMC Branislav Rajić presenetil z informacijo, da so dosegli, da obnovo mostu prevzame država. Direkcijo RS za infrastrukturo naj bi namreč prepričali, da pristopi k prekategorizaciji navezave prek Zrkovske ceste in ulice Veljka Vlahovića na avtocestni priključek v Zrkovcih, vključno z Malečniškim mostom, iz lokalne v državno cesto. Istočasno naj bi bili trenutno državni cesti Meljska in XIV. divizije prekategorizirani v lokalni cesti.
“S tem smo v SMC dosegli, da lahko Mestna občina Maribor predvidena sredstva za sanacijo Malečniškega mostu preusmeri v druge infrastrukturne projekte v Mariboru in tako poveča prometno varnost v mestu ter posledično prispeva k zmanjšanju onesnaževanja in prometnih zamaškov,” so sporočili iz lokalnega odbora stranke.
A na ministrstvu za infrastrukturo tega ne potrdijo. “Ministrstvo ni prejelo uradne pobude za spremembo kategorizacije omenjene ceste,” so pojasnili za STA. Tako o morebitni obnovi Malečniškega mostu ne morejo ničesar povedati in posledično ni jasno, ali bo sploh prišlo do izvedbe.
Vir: STA
