Mitja Slavinec, kandidat za rektorja Univerze v Mariboru, je poslal vodstvom parlamentarnih strank v Sloveniji odprto pismo, v katerem opozarja “na zaskrbljujoča sistemska nesorazmerja pri financiranju visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki poglabljajo razvojni razkorak med osrednjeslovensko regijo in preostalim delom države”.
Slavinec poudarja: “Kot kandidat za rektorja sem že med svojo predstavitvijo jasno izpostavljal, da je nujno proaktivno komunicirati z odločevalci in jih soočiti z dejstvi o podfinanciranosti univerz izven Ljubljane. Verjamem, da akademska odličnost in regionalni razvoj ne moreta obstajati brez pravične porazdelitve sredstev. Na stranke sem se obrnil prav zdaj, saj je to ključen čas, ko se oblikujejo programska izhodišča nove vlade. Menim, da mora prihodnja koalicijska pogodba vsebovati konkretne zaveze za stabilnejše in bolj uravnoteženo financiranje vseh javnih univerz, če želimo zagotoviti skladen razvoj Slovenije in preprečiti nadaljnjo koncentracijo intelektualnega kapitala zgolj v prestolnici.” Izpostavlja, da od političnih akterjev pričakuje jasne odgovore na vprašanja o prenovi modela financiranja in sistemskih ukrepih, s katerimi bodo v prihodnjem mandatu naslovili te izzive.
Odprto pismo objavljamo v celoti
“Spoštovani vodje parlamentarnih strank,
v razpravah o skladnem regionalnem razvoju in decentralizaciji Slovenije pogosto spregledamo ključno vlogo javnega visokega šolstva kot generatorja razvojnega preboja. Analitična gradiva za Strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 jasno opozarjajo, da se razvojna moč države še naprej izrazito koncentrira v Osrednjeslovenski regiji in da se regionalne razlike povečujejo predvsem zaradi hitrega razvoja osrednjega dela države.
To potrjujejo tudi konkretni podatki. Leta 2024 se je v Osrednjeslovensko regijo na delo vozilo 109 tisoč prebivalcev, Mestna občina Ljubljana pa ima več delovnih mest kot vsa ostala regionalna središča skupaj. Obenem je bilo konec leta 2023 v Osrednjeslovenski regiji skoncentriranih 58,9 % vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji, ta regija pa ima tudi 58,4 % vseh izdatkov za raziskave in razvoj v državi, pri čemer v Osrednjeslovenski regiji živi 26,7% prebivalcev Slovenije.
Ta razvojni vzorec se odraža tudi na področju visokega šolstva. Objavljene pogodbe ministrstva za leto 2025 kažejo zelo velike razlike v financiranju študijske dejavnosti in interesne dejavnosti študentov med javnimi univerzami: Univerzi v Ljubljani je bilo za leto 2025 namenjenih 262.148.793,37 EUR (71,5%), Univerzi v Mariboru 81.174.815,81 EUR (22%) in Univerzi na Primorskem 23.582.649,15 EUR (6,5%). Poleg tega pogodbe predvidevajo še dodatna sredstva v višini 24.000.817,26 EUR za UL (65%), 9.158.050,00 EUR za UM (25%) in 3.729.644,04 EUR za UP (10%). Ti podatki ne povedo vsega o strukturi in obsegu posameznih univerz, zelo jasno pa odpirajo vprašanje, ali sedanji model financiranja dejansko prispeva k skladnemu regionalnemu razvoju države ali pa obstoječo centralizacijo še utrjuje.
Ta finančni razkorak neposredno omejuje:
Infrastrukturno posodobitev: Razpoložljiva proračunska sredstva za investicije in vzdrževanje izven prestolnice ne zadoščajo niti za vzdrževanje sedanjega stanja, kaj šele za vzpostavitev in dolgoročno zagotavljanje sodobnih raziskovalnih, razvojnih in pedagoških kapacitet.
Kadrovsko vzdržnost: Finančna podhranjenost univerz v perifernih regijah povečuje tveganje odtekanja vrhunskega akademskega, raziskovalnega in razvojnega kadra v center ali v tujino.
Razvojno kohezijo: Šibkejši razvojni položaj visokošolskih institucij izven osrednje Slovenije neposredno zmanjšuje inovacijski potencial Vzhodne kohezijske regije in drugih delov države ter dodatno poglablja gospodarske in razvojne razlike med centrom in ostalimi regijami.V luči navedenega menim, da vprašanje financiranja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti zahteva prednostno in sistemsko obravnavo na ravni celotne države. Nadaljnje poglabljanje razlik med javnimi univerzami glede na njihov sedež ne vpliva le na njihov razvojni položaj, temveč tudi na dolgoročno konkurenčnost države kot celote, regionalno kohezijo ter enakost dostopa do kakovostnega študija in raziskovalnega okolja. Zato prosim za jasno opredelitev vaše stranke do tega vprašanja ter podporo ukrepom, ki bodo omogočili stabilnejše, bolj uravnoteženo in razvojno usmerjeno javno financiranje visokega šolstva v celotni Sloveniji.
Ob tem bi želel, da se opredelite do naslednjih vprašanj:
Ali je vaša stranka seznanjena s strukturno šibkejšim finančnim položajem javnih univerz izven Ljubljane in vplivom tega pojava na razvojni zaostanek regij?
Kakšno je vaše stališče do prenove modela financiranja visokega šolstva in raziskovanja, ki bi poleg obstoječih meril ustrezneje upošteval tudi razvojni pomen regionalne razpršenosti znanja, raziskovalnih kapacitet in enakih možnosti za študij?
S kakšnimi konkretnimi sistemskimi ukrepi nameravate v prihodnjem mandatu zagotoviti stabilnejše in pravičnejše financiranje vseh javnih univerz ter s tem omejiti nadaljnjo koncentracijo intelektualnega kapitala v prestolnici?Verjamem, da je akademska in znanstvena odličnost možna le v okolju, ki zagotavlja pravičen dostop do virov. Pričakujem, da bo slovenska politika vprašanje visokega šolstva obravnavala kot ključni element nacionalne kohezijske politike, ne pa kot orodje za ohranjanje centralizirane moči.
S spoštovanjem,
prof. dr. Mitja Slavinec”
Odprto pismo za predsednike in predsednice naslednjih strank
Slavinec je poslal odprto pismo predsednikom in predsednicam naslednjih parlamentarnih strank: Robertu Golobu z Gibanja Svoboda, Janezu Janši s Slovenske demokratske stranke, Jerneju Vrtovcu, Tini Bregant in Marku Lotriču, ki so vodstvo strank, ki so na letošnjih volitvah nastopile skupaj, torej Nova Slovenija + Slovenska ljudska stranka + Fokus, Matjažu Hanu iz Socialnih demokratov, Anžetu Logarju, predsedniku Demokratov, Zoranu Stevanoviču, predsedniku stranke Resni.ca, ter Asti Vrečko in Urši Zgojnik, predsednicama Levice in Vesne, ki sta se povezali za parlamentarne volitve.
The post Slavinec v odprtem pismu politikom za pravičnejšo razporeditev sredstev med univerzami appeared first on Lokalec.si.






































































