Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Upravljanje mariborskega letališča je državo v prvih dveh mesecih stalo skoraj 267.000 evrov, pri tem pa so beležili okoli 50.000 evrov prihodkov. Kot je pojasnil direktor direktorata za letalski in pomorski promet Damjan Horvat, so bili stroški od načrtovanih višji zaradi začetnih vložkov v servise vozil in opreme, zavarovanja in podobno.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Medtem ko za september račun še ni bil izstavljen, so stroški julija znašali nekaj več kot 140.000 evrov, avgusta pa nekaj manj kot 125.000 evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da se bo ta dinamika nekoliko umirila in bodo stroški v okviru pogodbe z Družbo za upravljanje investicij (DRI), ki po odhodu kitajskih najemnikov upravlja z letališčem.

S pogodbo so sicer za letos za pokrivanje stroškov sicer bolj ali manj praznega letališča načrtovali 420.000 evrov, za leto 2020 pa 1,15 milijona evrov. “Po naši oceni so trenutni stroški daleč pod ocenjeno vrednostjo morebitnih vračil evropskih sredstev in drugih stroškov, povezanih predvsem z izgubo delovnih mest in podobno, ki bi nastali, če bi prišlo do zaprtja letališča,” menijo pristojni na infrastrukturnem ministrstvu.

Odločitve o tem, kakšna usoda čaka letališče dolgoročno, na ministrstvu za zdaj še niso sprejeli. Še vedno ni jasno, kdaj naj bi prišlo do sprememb državnega prostorskega načrta, ki bi omogočile podaljšanje letališke steze, kar je bil tudi pogoj za razvojne načrte donedavnega najemnika, družbe Aerodrom Maribor v lasti kitajskega kapitala. Brez podaljšanja steze je verjetno težko pričakovati tudi kateregakoli drugega resnega novega upravljavca letališča.

Nekateri mediji so poročali o tem, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, svoje delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.

Pop TV je prejšnji teden poročal o tem, da se je konec avgusta na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja na letališču oglasil predstavnik National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju. Pozneje je še enkrat preverjal stanje priprave državnega prostorskega načrta, pristojni pa so mu zagotovili, da postopek ni ustavljen.

Ministrstvo naj bi septembra bilo po informacijah Pop TV tudi v stikih s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimal za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Ministrstvo jim je predstavilo idejo, da iščejo koncesionarja in možnost prodaje, a naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi za tovorna letala dolgega dometa potrebovali daljšo stezo.
Vir: STA

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.

Kdaj bo ministrstvo za kulturo končno pokazalo, da Maribor z okolico ni manjvredno območje države?” se sprašujejo na MO Maribor. Opozarjajo, da že vrsto let rešujejo problematiko propadajočega arheološkega območja na vrhu Piramide, ki meče slabo luč na mesto, ne pa na državo, ki je dejanski lastnik tega območja.

Piramida je izjemnega pomena za mesto, vse od njegovega nastanka. Ni samo hrib, zaradi katerega smo decembra lani spremljali polemike okoli zakasnitve prižiga prazničnih luči. Ni samo hrib z enim najlepših razgledov nad mestom. Ima zgodovinski pomen in izjemen turistični potencial hkrati pa predstavlja enega temeljev kakovosti bivanja za lokalno prebivalstvo. Nekaj časa je propadal tamkajšnji mestni vinograd, jasno pa je, da propada tudi tamkajšnje arheološko najdbišče. Zakaj? Na MO Maribor pravijo, da zato, ker je državi vseeno.

piramida (1)

Propadajo korenine Maribora
MO Maribor se zaveda, da ima Piramida za mesto vsestransko velik pomen, ne samo gospodarsko – turistični, ampak tudi kulturni, saj gre za specifično veduto s posebnim pomenom za mesto. Na območju Piramide gre za mestotvorno kulturno in specifično kmetijsko površino. Tam so korenine mesta Maribor, saj je na vrhu Piramide stalo grajsko poslopje, po katerem ima danes Maribor svoje ime. Zato je za mesto še kako pomembno raziskati vse arheološke ostaline na Piramidi. Prav zaradi tega mora biti najpomembnejši grič na robu mesta reprezentativno urejen, kar trenutno, zaradi nepripravljenosti pomoči pristojnega Ministrstva za kulturo, ni,” so zapisali v sporočilu za javnost. Konec leta 2012 se je uspešno zaključil projekt arheoloških izkopavanj ter sanacije in konservacije arheoloških ostalin na vrhu Piramide. Sanirane arheološke ostaline gradu na Piramidi so v letu 2013 primerno zagradili, tako da so vidne iz vseh smeri. Za trajno ohranjanje kulturnega spomenika, pa sedaj zmanjkuje denarja.

Občina si želi lastništvo, ministrstvo ga ne da
S pridobitvijo lastninske pravice bi mariborska občna lažje pridobivala evropska sredstva, s katerimi bi lahko ohranjali kulturni spomenik na vrhu mestnega hriba. A pogoj je lastništvo. “Z več pozivi pristojnemu Ministrstvu za kulturo, ki je lastnik arheoloških najdišč, si MO Maribor že več let prizadeva, da bi zemljišča pridobila v last in posest. S strani Ministrstva za kulturo so sporočili, da takšen odplačni ali neodplačni prenos zemljišč v last MO Maribor, zaradi zakonodaje trenutno ni možen,” so zapisali v sporočilu za medije.

Vinograd na Piramidi.

Vinograd na Piramidi.

Piramida se more urediti
Kot navajajo na MO Maribor, so pristojni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Območne enote Maribor) že v lanskem letu ugotovili, da je nujno treba izvesti določena popravila odkrušenih zidov. “MO Maribor takšne sanacije, zaradi lastništva, sama ne more narediti, zato pa poziva pristojno Ministrstvo za kulturo, da trajno uredi območje javnega kulturnega spomenika, če prenos zemljišč na občino trenutno zakonsko ni možen. Arheološko območje na vrhu Piramide je namreč neprimerno urejeno, zanemarjeno in nikakor v skladu s tem, kar bi moralo predstavljati in kar si javni kulturni spomenik zasluži. Vse našteto pa, kljub temu da je v lasti države in ne MO Maribor, ne meče slabe luči na lastnika, ampak na mesto“, so zapisali na MO Maribor in še enkrat javno pozvali državo in pristojno Ministrstvo za kulturo, naj v proračunu priskrbi sredstva za dostojno ureditev javnega kulturnega spomenika z velikim zgodovinskim pomenom za mesto, na način, da bo reprezentativen, zavarovan in urejen.

Maribor ima veliko za pokazati
Želimo, da se z Ministrstvom za kulturo v prihodnosti ne bodo ponavljale več podobne zgodbe, kot je bila v preteklosti večkrat različno ocenjena prijava na razpis za obnovo Mariborskega gradu, reševanje prostorske problematike Mariborske knjižnice, urejanje javnega kulturnega spomenika na mestnem griču ipd. MO Maribor si želi, da se enkrat za vselej država do Maribora in regije neha obnašati kot do manj pomembnega območja, saj imamo tudi tukaj veliko za pokazati, še več pa za razrešiti,” opozarjajo v sporočilu za javnost.