Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Pričakovanja, da bo Družba za upravljanje investicij (DRI) pravočasno prejela obratovalno dovoljenje za upravljanje mariborskega letališča, potem ko se družbi Aerodrom Maribor v sredo izteče odpovedni rok za najemno pogodbo, so po oceni ministrstva za infrastrukturo povsem realna. Tudi iz agencije za civilno letalstvo prihajajo pozitivni signali.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, kratkoročnega rezervnega scenarija, če DRI do 18. julija ne uspe pridobiti dovoljenja, ni, saj je začasno upravljanje omenjene državne družbe trenutno edina možnost. “Če DRI ne uspe pravočasno pridobiti obratovalnega dovoljenja, bo letališče v vmesnem času zaprto,” odgovarjajo.

Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so medtem tudi že odgovorili na vprašanja računskega sodišča glede oddaje upravljanja letališča družbi DRI in jim poslali zahtevano dokumentacijo. Kot poudarjajo, po njihovi oceni v tem primeru ne gre za privilegiranje ene družbe, saj gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti in je bilo tako izbrano po “in-house” metodi.

Sicer pa je po njihovih zagotovilih rešitev z DRI začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo zato na ministrstvu začeli z iskanjem trajne rešitve, ki bo zagotavljala nadaljnje obratovanje letališča in njegov razvoj, kot ga predvidevajo strateški dokumenti države.

Po poročanju Dela naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.

Glede dela nepremičnin na letališču, ki so v lasti dosedanjega najemnika, podprtega s kitajskim kapitalom, na ministrstvu odgovarjajo, da je večina infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje letališča, v lasti države. Za dostopne poti in parkirišča imajo z družbo Aerodrom Maribor sklenjeno pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti, medtem ko naj bi po njihovem glede opreme pogovori med DRI in omenjeno družbo že potekali.

Na DRI pa so za STA povedali, da so še pred oddajo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja 2. julija pripravljali in zbirali obsežno dokumentacijo ter izvedli postopke, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja, med njimi tudi zagotovitev ustrezno licenciranega kadra.

“Tudi zdaj na tem projektu dela več sodelavcev oz. služb, vse aktivnosti pa so usmerjene k temu, da bi obratovalno dovoljenje pridobili do 18. julija oziroma v najkrajšem možnem času,” so pojasnili na DRI in dodali, da so z zaposlenimi, ki se bodo ta dan prezaposlili iz družbe Aerodroma Maribor že pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi opravili več seznanitvenih razgovorov, tudi trenutno z njimi poteka redna komunikacija, v okviru katere jim posredujejo vse relevantne informacije glede nalog in dolžnosti ob nastopu delovnega razmerja.

Mariborsko letališče bo po informacijah iz omenjene družbe v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger, če jim do sredi prihodnjega tedna dovoljenja ne bo uspelo pridobiti, pa bodo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi za njegovo čimprejšnjo pridobitev.

Na agenciji za civilno letalstvo so za STA pojasnili, da bodo dovoljenje izdali, ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Običajni čas izdaje je po njihovem odvisen od tega, ali je vloga popolna že ob prvem prejemu ali pa jo mora vlagatelj dopolniti ali celo večkrat dopolnjevati.

Po dodatnem pojasnilu direktorja agencije Roka Marolta se je v slovenski javnosti ustvarila fama, da postopki trajajo leto in več, pa sam, ki je na agenciji zadnja štiri leta, takega primera ne pozna. Če je vloga pripravljena do popolnosti in so vlagatelji ljudje, ki vedo kaj delajo, so lahko takšni postopki precej hitri.

Agencija letno reši okoli 7500 vlog, res pa je, da takšnega primera, kot je z mariborskim letališčem, v zadnjih letih ni bilo. Sorazmerno veliko je primerov ustanavljanja novih letalskih družb ali šol, licenciranje letališč pa ni vsakodneven postopek, saj se lahko menjajo lastniki, medtem ko licence ostajajo enake in ni potrebno ponovno certificiranje.

V mariborskem primeru so razmere še bolj specifične, saj bodo delo opravljali isti ljudje, z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki in se bo praktično zamenjala le pogodba o upravljanju. Na agenciji kljub temu ne bodo nikjer pogledali skozi prste, so se pa zavezali državi pomagati s tem, da so vsem razpoložljivim kadrom omogočili to zadevo obravnavati prioritetno.

Neuradno naj bi vseeno obstajala precejšnja verjetnost, da letališče ne bo ostalo zaprto. Potem ko se bodo 17. julija z njega poslovili sedanji kitajski najemniki, naj bi že naslednji dan opravili fizični pregled letališča. Najmanj tisti dan bo sicer letališče zagotovo zaprto za vsaj nekaj ur, če bodo izpolnjeni popolnoma vsi standardi, pa bi ga lahko kmalu spet odprli.

Tudi če bi se stvari zakomplicirale, pa to v nasprotju s poročanjem nekaterih medijev naj ne bi pomenilo trajnega zaprtja letališča, zaradi česar bi država morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za gradnjo novega potniškega terminala. Če bi prišlo do tega, bi letališče sicer ostalo zaprto, a le do izpolnitve vseh zahtev, torej morda za teden ali dva.
Vir: STA

Pristojnim na infrastrukturnem ministrstvu se po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor ne mudi z iskanjem rešitve, čeprav je lahko od 15. julija, ko se izteče odpovedni rok, vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.

 letališče maribor (4)Družba Aerodrom Maribor, ki je preko družbe SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala, zaposluje 30 ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo tudi mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet. Tega je sicer zadnje mesece bolj malo, saj redne linije ni, so pa tam še vedno letala na šolanju in posamezni čarterski poleti.

Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.

Na vprašanje STA, ali so morda že začeli kakršnekoli postopke za iskanje novega upravljavca letališča ali pa za sklenitev novega dogovora s sedanjim, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.

“Javni razpis smo izvedli na osnovi pobude najemnika, da bi sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo, vendar o nadaljevanju postopka in izbiri najprimernejšega načina upravljanja letališča za zdaj še ni odločitve,” je vse, kar za zdaj vedo povedati na pristojnem ministrstvu, kjer napovedujejo, da bodo odločitev o najprimernejši rešitvi sprejeli v prihodnjih mesecih.

Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.

Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.

Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.

“Žal mi je, da so bile njihove obljube tako velikopotezne, pa jih doslej niti v manjši meri niso uresničili,” je še dodala Bratuškova, ki se je ta teden tudi v zvezi s sprejemanjem prostorskih dokumentov za letališče sestala z okoljskim ministrom Juretom Lebnom, a z ministrstva kljub prošnji STA doslej niso sporočili, kaj sta se dogovorila.

Postopek sprejemanja DPN je sicer naletel na veliko pripomb in nezadovoljstva s strani okoliškega prebivalstva in okoljskih organizacij, ki so v okviru javne razprave vložili okoli 140 pripomb. A kot je o tem na isti seji državnega zbora dejal Leben, ta številka glede na izkušnje s podobnimi zgodbami, tudi iz tujine, niti ni tako zelo visoka. Jih je pa potrebno vse obravnavati in na njih odgovoriti, pravi Leben in dodaja, da je, kar se njih tiče, zadeva v sklepni fazi.
Vir: STA

Na ministrstvu za infrastrukturo so začudeni nad odločitvijo družbe Aerodrom Maribor, ki je odpovedalo najemno pogodbo za mariborsko letališče. Poudarili so, da se je sedanje vodstvo ministrstva aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za razvoj letališča, zato očitke o nepripravljenosti zavračajo. Zdaj bodo iskali nov model za razvoj.

Kot so spomnili na ministrstvu, je družba Aerodrom Maribor z njimi pogodbo podpisala leta 2017 z jasno določenimi pogoji sodelovanja, pri čemer so napovedovali učinkovito in uspešno delovanje in s tem odlično perspektivo letališča.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

“Manj kot dve leti po podpisu pogodbe so zahtevali državno pomoč, nekaj časa niti niso plačevali obveznosti iz najemne pogodbe, pogosto je bilo v javnosti slišati o njihovih finančnih težavah, kar je daleč od optimističnih napovedi in zavez, ki so jih dajali ob podpisu pogodbe,” so izpostavili.

Poudarili so, da se je sedanje vodstvo ministrstva za infrastrukturo aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za uspešno rast in razvoj letališča Maribor, zato zavračajo očitke o nepripravljenosti. “Glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti ne moremo sprejemati odgovornosti, prošnjo za dodelitev državne pomoči pa smo zavrnili, ker družba Aerodrom Maribor zanjo ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev,” so pojasnili na ministrstvu.

Dodali so, da je ministrstvo večkrat jasno izrazilo pripravljenost za iskanje ustreznih rešitev, “vendar je potrebno poiskati takšne, ki bodo najbolj ustrezne za čim širši krog deležnikov, ne zgolj za eno stran”. Ob tem so še opozorili, da je obstoječa najemna pogodba zavezujoča za obe strani in je ni mogoče spreminjati.

“Za kakršnekoli spremembe bo potrebno objaviti nov javni razpis, izbrati novega najemnika in z njim skleniti novo pogodbo, v kolikor bo ministrstvo za infrastrukturo tovrstno opcijo prepoznalo kot najustreznejšo obliko razvoja Letališča Edvarda Rusjana Maribor,” so pojasnili.

Na ministrstvu bodo zdaj nadaljevali z aktivnostmi pri iskanju najbolj ustreznega modela razvoja letališča. “Postopek za izbor najboljše možnosti za razvoj letališča ter obravnava vloge o zainteresiranosti za vlaganje zasebnih sredstev v javno infrastrukturo na Letališču Edvarda Rusjana Maribor je v teku, prav tako potekajo aktivnosti glede državnega prostorskega načrta za to območje,” so sporočili z ministrstva, kjer pričakujejo, da bo Aerodrom Maribor spoštoval šestmesečni odpovedni rok in v tem času izpolnjeval vse pogodbene obveznosti.

Aerodrom Maribor, preko katerega kitajski lastniki družbe SHS Aviation najemajo letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču, je v preteklih mesecih večkrat izpostavila, da sedanja najemna pogodba za Aerodrom Maribor in njegove lastnike pomeni izrazito ekonomsko nevzdržen model. Pojasnili so, da je bil njihov ključni motiv za najem razvoj letališča, ki bi omogočil medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti na tem območju.

Ob sklenitvi pogodbe je za takšen razvoj obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej pričeti z nadgradnjo letališča. A kot ugotavljajo najemniki, so se te okoliščine pomembno spremenile. “Postopki sprejema sprememb prostorskih pogojev ter postopki razpisa koncesijskega akta so podaljšali vse še sprejemljive časovne načrte, hkrati pa še vedno ni jasno, kdaj se bodo ti postopki zaključili,” so poudarili v SHS Aviation.
Vir: STA

Je napovedana, 660 milijonska investicija v razvoj mariborskega letališča, realna? Gre samo za prijateljski dogovor ali za resen podpis? Morda iz tega ne bo nastalo nič, če na državni ravni ne bodo pravočasno sprejeli Državnega prostorskega načrta? Več v videu.