Aktualne oddaje

Prvi sneg prinaša zimski pridih in pričakovanje zimske rekreacije, pohodniških izletov ter užitkov za ljubitelje narave. Bele odeje na Pohorju že dajejo občutek prihajajoče zime in prazničnega vzdušja.

Meteorologi napovedujejo, da se bodo snežne padavine občasno nadaljevale v višjih legah, kar bo pripomoglo k pripravi narave za zimske užitke.

Mestna občina Maribor je objavila prve slike z naslovom: “Čudovita zimska pravljica na našem Pohorju.”

The post Sneg pobelil Pohorje – ste že ujeli prvi zimski prizor na Pohorju? appeared first on Lokalec.si.

Ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok, ki ga obeležujemo 17. novembra, so na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica) UKC Maribor pripravili 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin. Med bogatim programom so otroci s starši v zrak spustili balone. Marsikdo pa je nato zaupal tudi ganljivo zgodbo o tem, kako so bili v skrbeh ob rojstvu otrok in kako so se ti otroci borili za življenje.

Zgodbe, polne skrbi, ljubezni in upanja

Prezgodaj rojeni otroci in njihovi starši so prišli na prijetno druženje v avli porodnišnice UKC Maribor. Nekateri so se med seboj že poznali, drugi so imeli zdaj priložnost za spoznavanje, klepet in navezovanje stikov. Marsikateri starši imajo tudi ganljivo zgodbo, kako so čakali na rojstvo njihovih otrok, kako so se ti rodili in kaj vse so ob prezgodnjem rojstvu doživljali. Na eni strani so iz preteklosti napete zgodbe, polne veselja, ljubezni, hkrati pa velikokrat tudi strah, ali bodo otročki zmogli . na drugi strani pa pogled iz sedanjosti v preteklost. Zdaj se še vedno čustveno spominjajo, kako je bilo, kako so se borili in veselili hkrati, kako je bilo. In neizmerno veselje, ki jim zdaj ti otroci dajejo. In dokazujejo, da so veliki borci, z veliko voljo do življenja.

“Prvih deset dni nismo vedeli, ali bo preživel ali ne.”

Med vsemi zgodbami je tudi zgodba družine Šerbino. Oče Gregor Šerbino ima skupaj z ženo dva otroka. Malce starejši brat je včeraj pospremil mlajšega bratca na srečanje. In prav ta najmlajši je tisti fantič, ki se je rodil prezgodaj. “Rodil se je mesec in malo prezgodaj,” se spominja Gregor Šerbino in dodaja: “Glede na to, kaka je bila situacija, ko se je on rodil, ker dejansko nismo vedeli, ali bo ali ne bo preživel, so ga super, super “zrihtali”. Tako da je fant čisto normalno zrasel. Vse je tako, kot mora biti.” Oba starša sta hvaležna osebju, ki je poskrbelo za njunega najmlajšega. Benjamin je zdaj star skoraj dve leti. Z nami je bil malce sramežljiv, njegov oče pa je povedal, da je sicer zelo živahen. “Prvih deset dni nismo vedeli, ali bo preživel ali ne,” se spominja Šerbino in dodaja: “Vsi skupaj so bili bolj skeptični.” A mali Benjamin je pokazal, da je veliki borec in je s pomočjo zdravstvenega osebja, staršev, pokazal, da je v njem velika moč in želja po življenju.

“Takrat sem vedela, čutila, da bo otrok zdrav.”

Urška Potočnik pa je mama dvojčkov, fanta in deklice. Rodila sta se prezgodaj. Rodila sta se v 30. tednu in nekaj dni. “Bilo je prehitro, a zdaj je super. Rasteta kot gobe po dežju,” je dejala in dodala, da so se ob rojstvu bali zanju: “Na začetku smo bili malo v krizi, a meni so besede ene od medicinskih sester pomagale.” Rekla ji je: “Vaša Kaja je zlezla v inkubatorju dol.” In Potočnikova pravi: “Takrat sem vedela, čutila, da bo otrok zdrav. Matej pa je bil že v redu.” Na kratko povedano, a z veliko veselja, upanja, da bosta otroka, ki sta se rodila prezgodaj, postala močna, velika, zdrava in vesela. Takšna, kot sta bila tudi zdaj na srečanju prezgodaj rojenih otrok.

“Nedonošenčki nas vsak dan učijo, kaj je to volja do življenja.”

Po simboličnem spustu biorazgradljivih balonov, ki so ga opravili pred porodnišnico, je Sara Sitar iz Oddelka za perinatologijo povedala, da se je letos v mariborski porodnišnii rodilo 134 prezgodaj rojenih otrok. Večina otrok, ki jih obravnavajo v enoti za enonatalno nego, je nedonošenčkov. Povedala je: “To so otroci, ki svoje življenje velikokrat začnejo z bojem. Njihovi organi so vsi nezreli.Tako se soočajo z velikimi in resnimi tveganji. Njihova pot je res nepredvidljiva. Polno je vprašanj, dvomov in neprespanih noči. Toda to so zgodbe upanja. Nedonošenčki nas vsak dan učijo, kaj je to volja do življenja. In kako so ti najmanjši pogosto najmočnejši.”

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

 

The post FOTO: Ganljive zgodbe na srečanju prezgodaj rojenih otrok: “Vsak dan nas učijo, kaj je to volja do življenja.” appeared first on Lokalec.si.

V okviru Tedna slovenske hrane bodo na Muti pripravili prijetno druženje in okusne lokalne dobrote. Pred Občino Muta se bo v četrtek, med 11. in 13. uro, odvila tržnica lokalnih ponudnikov, ki s svojim delom skrbijo, da lahko obiskovalci posegajo po domačem, svežem in kakovostnem.

Tržnica lokalnih ponudnikov je odlična priložnost, da se spozna ljudi, ki imajo kakovostne domače izdelke, od hrane do vsega drugega. Vsak izmed ponudnikov prinaša svojo zgodbo, svoje znanje in srčnost, ki se odraža v njihovih izdelkih.

Dogodek je tudi lep opomnik, kako pomembno je podpirati lokalno in kako bogato kulinariko imamo tik pred vrati.

The post Na Muti kmalu Tržnica lokalnih ponudnikov appeared first on Lokalec.si.

Nakupovalno središče Europark v Mariboru ta konec tedna, v petek in soboto, 21. in 22. novembra, pripravlja pester nabor dogodkov. Obiskovalci se bodo lahko sladkali z medenimi dobrotami, nakupovali novo športno opremo, uživali v prijetnem vzdušju notranje božične dekoracije ter sodelovali v veliki nagradni igri s privlačnimi nagradami, ki traja do 29. novembra.

Medeni užitki za hladne dni – festival medu

V petek in soboto bo Europark že 13. leto zapored gostil festival medu, ki poteka v tednu, ko obeležujemo Teden slovenske hrane. Osrednji dogodek tedna je Tradicionalni slovenski zajtrk, zato je festival odlična priložnost, da svojo mizo obogatite z domačim medom slovenskih čebelarjev.

Med, poln naravnih vitaminov in antioksidantov, je idealen spremljevalec hladnih dni in pomaga krepiti odpornost. Na festivalu se bodo obiskovalci lahko spoznali z domačimi čebelarji, poskusili različne vrste medu ter druge medene dobrote, hkrati pa nakupovali unikatna praznična darila slovenskega porekla. Dogodek bo potekal na nakupovalnih ulicah Europarka in pred trgovino Hervis.

Europark ta konec tedna gosti že 13. tradicionalni Festival medu (foto_Agencija Verus).

Opremite se za aktivno in športno zimo

Petek in sobota bosta namenjena tudi sejmu zimske športne opreme, ki bo potekal v rdeči medetaži Europarkove garažne hiše. Obiskovalci bodo našli novo in rabljeno opremo za smučanje, deskanje in druge zimske aktivnosti. Med 9.00 in 21.00 uro bodo na voljo smuči, deske, čelade in drugi pripomočki, ob tem pa bo Hervis pripravil posebne sejemske popuste in akcijske ponudbe, ki bodo vsakemu obiskovalcu pomagali osvežiti svojo garderobo in se pripraviti na aktivne dni na snegu.

V petek in soboto, 21. in 22. novembra, bo v rdeči medetaži Europarkove garažne hiše potekal sejem zimske športne opreme (foto_AV studio).

Osvojite svoje božično darilo

Europark bo že ta petek, 21. novembra, zasijal v prazničnem vzdušju s prižigom notranje božične dekoracije, zunanja dekoracija pa se bo prižgala v četrtek, 27. novembra, skupaj z uradnim prižigom lučk v Mariboru. Obiskovalci se bodo lahko prepustili toplemu vzdušju, ki ga ustvarjajo okrasitve in svetlobne instalacije, ter nakupovali božična darila že pred praznično mrzlico.

Med 14. in 29. novembrom lahko vsi, ki opravijo nakup v vrednosti 30 € ali več, sodelujejo v nagradni igri. Nagrade vključujejo darilne bone Desetak in darilne kartice SPAR, Hervis in Morela v vrednosti 500 €. Sodelovanje je preprosto – po opravljenem nakupu se obiskovalci zglasijo pri INFO točki in oddajo prijavnico.

Od 14. novembra do 29. novembra sodelujte v veliki nagradni igri in osvojite privlačne nagrade (foto_AV studio).

The post Zimska sezona v Europarku: festival medu, sejem in praznično vzdušje appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru bo od danes naprej vozil prvi električni mestni vlakec, ki bo razveseljeval tako prebivalce kot turiste. Mestni vlakec simbolizira smer Maribora kot sodobnega, zelenega in dostopnega mesta.

Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, je poudaril, da želijo dvigniti gospodarstvo, narediti mesto čim bolj prijazno ljudem ter iskati gospodarske učinke ne le v turizmu, ampak tudi na drugih področjih.

Potovanje po mestu na igriv način

Z vožnjo po mestu bodo potniki lahko spoznali zgodovino, arhitekturo in zanimive zgodbe Maribora na nov, igriv način. Vlakec še nima imena; za to so razpisali natečaj in prejeli številne predloge. Ime bodo izbrali kmalu.

Pot se začne pri Turistično informacijskem centru (TIC) Maribor, kjer potniki prejmejo zemljevide, nasvete in informacije. Od tam se vlakec odpravi na krožno pot po mestnih znamenitostih in se ustavlja na 24 lokacijah. Med potjo potniki vidijo Frančiškansko cerkev, Trg generala Maistra, Ljudski vrt, Lent, Kulturno četrt Minoriti, najstarejšo trto, Sinagogo, Narodni dom, Glavni trg in Stari most. Predstavljen bo tudi Mariborski grad, Mestna hiša Rotovž, Kužno znamenje, mestna tržnica in Umetnostna galerija.

Med vožnjo bo predvajan animirani video v sedmih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, hrvaščini, češčini, poljščini, madžarščini in italijanščini.

Vozni red in vozovnice

Vlakec bo vozil po zimskem voznem redu ob 10.00 uri, 12.00 uri, 14.00 uri in 16.00 uri. Vstopnice je mogoče kupiti v TIC Maribor ali na glavni avtobusni postaji. Cena vozovnice za odrasle je 7 EUR, za mladostnike do 18 let in študente 5 EUR, za otroke od 3. do 10. leta in osebe z oviranostmi 4 EUR, otroci do 3. leta pa se vozijo brezplačno. Ob nakupu vozovnice dobi vsak potnik tudi brezplačno vozovnico za mestni javni potniški promet, veljavno 75 minut.

Sodobna in dostopna infrastruktura

Vlakec ima dva vagona, skupaj sprejmeta 50 oseb, eno mesto pa je namenjeno invalidom. Vozilo je 100-odstotno električno, polnilnica pa se nahaja pri TIC-u. Mestni vlakec je financiran s pomočjo Eko sklada, celotna vrednost nakupa je 562.800 EUR, višina sofinanciranja pa 373.568 EUR.

Poleg rednih voženj bo vlakec na voljo tudi za zaključene skupine, rezervacije pa bodo možne v TIC-u in kmalu tudi preko spletne prodaje.

Simbol sprememb in prihodnosti

“Dolgo je trajalo, da smo prišli do tega vlakca. Danes je ta simbol naše politike, kjer želimo dvigniti gospodarstvo in narediti mesto čim bolj prijazno ljudem,” je povedal župan Saša Arsenovič.

Mestni vlakec ni le turistični dodatek, temveč simbol spremembe potovalnih navad, spodbuda k prehodu v čistejši promet in vizualno sporočilo o prepletu urbanih in naravnih doživetij, ki jih ponujata Maribor in celotna štajerska regija.

The post FOTO: Mestni električni vlakec popelje obiskovalce skozi zgodovino in sodobnost Maribora appeared first on Lokalec.si.

V nedeljo, 16. novembra, je Don Boskov center Maribor praznoval pomemben jubilej – 10 let od blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine cerkve v Sloveniji, posvečene temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Ob tem je skupnost pripravila slovesnost, ki je združila molitev, hvaležnost in živahno praznično vzdušje.

Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, pridružili pa so se mu salezijanski in župnijski duhovniki, med njimi salezijanski predstojnik Peter Končan ter bivši župniki župnije. Bogoslužje je bilo prežeto z mislijo na poslanstvo sv. Janeza Boska – spremljati mlade na poti odraščanja, jim biti opora in svetel zgled.

FOTO: Don Boskov center

Po maši je sledilo prijetno skupnostno druženje, ki je vrhunec doseglo s cirkuško predstavo Cirkusa Fuskabo. Z dih jemajočimi akrobacijami, energijo in vrhunskimi nastopi so navdušili zbrano občinstvo ter še dodatno obogatili praznični dan. Cirkus Fuskabo je s tem šolskim letom postal tudi del rednega programa Don Boskovega centra, kjer otrokom in mladim ponuja priložnost za ustvarjalno gibanje in izraznost.

FOTO: Don Boskov center

Cerkev sv. Janeza Boska, posvečena leta 2015, ima močne simbolne temelje. Temeljni kamen je leta 1999 ob obisku Maribora blagoslovil sv. Janez Pavel II., ob posvetitvi oltarja pa je bil navzoč vrhovni salezijanski predstojnik Ángel Fernández Artime. V desetih letih je cerkev postala srce župnije – prostor vere, mladih, družin, kulture in življenja.

The post FOTO: V Don Boskovem centru Maribor obeležili 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor obvešča, da tretjo nedeljo v novembru, letos 16. novembra 2025, po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.

Letošnje obeleževanje je posvečeno izgubljenim talentom – vsem tistim, ki so prezgodaj izgubili priložnost, da bi pokazali svoj dar, sledili svojim sanjam in ustvarjali boljši svet.

Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, hkrati pa glavni dejavnik za nesreče s smrtnim izidom (44 %) in hudo poškodbo (42 %).

Zaradi višje hitrosti se zavorna pot bistveno podaljša: pri 50 km/h vozilo prevozi 27 metrov, pri 90 km/h 67 metrov, pri 130 km/h pa kar 126 metrov.

To pomeni, da pri višjih hitrostih reakcija in ustavljanje pogosto nastopita prepozno, še posebej v primeru pešcev, kolesarjev ali nenadnih ovir na cesti.

V Mariboru kažejo podatki spodbudne trende

Čeprav se je število voznikov, ki se peljejo mimo merilnika hitrosti na Gorkega ulici – v bližini največje osnovne šole v mestu s skoraj 750 otroki – nekoliko povečalo, so rezultati bistveno boljši kot v testnem obdobju. To potrjuje, da ukrep prispeva k večji prometni varnosti in odgovornemu ravnanju voznikov.

The post Prižgimo luč spomina za izgubljene talente appeared first on Lokalec.si.

V ponedeljek, 17. novembra 2025, bo v porodnišnici potekalo 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin.

Dogodek se bo začel ob 15.30, namenjen pa je predvsem druženju, povezovanju in izmenjavi izkušenj med starši ter zdravstvenim osebjem, ki spremlja najmlajše borce že od prvih dni njihovega življenja.

Ob 16. uri bo sledil simbolični spust balonov, ki predstavlja upanje, pogum in življenjsko moč prezgodaj rojenih otrok.

Dogodek bo potekal v toplem in spoštljivem duhu, z željo po ozaveščanju o izzivih in čudežih, ki jih prinaša prezgodnje rojstvo, ter v zahvalo vsem, ki so del teh ganljivih življenjskih zgodb.

The post Srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin: simbolični spust balonov v znak upanja appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je v letošnjem šolskem letu podelila 28 štipendij nadarjenim dijakom. Za kadrovske štipendije študentom, ki jih razpisuje šele drugo leto, je manj zanimanja. Na razpis, ki so ga oblikovali glede na potrebe javnih zavodov in mestne uprave, so se prijavile le tri osebe.

Postopek izbire še ni zaključen

“Dve vlogi sta popolni, pri eni vlogi so kandidata pozvali, da prijavo dopolni,” so za STA povedali na občini.

Kot so pojasnili, sta dve vlogi za potrebe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (za študijski program splošna medicina in dentalna medicina), ena vloga pa za potrebe mestne uprave (za študijski program gospodarsko inženirstvo).

Kadrovske štipendije za študente znašajo 500 evrov na mesec. Lani so podelili eno. “V teh dveh letih ugotavljamo, da med študenti ni velikega interesa za kandidiranje na razpisih za podelitev kadrovskih štipendij. Predvidevamo, da ni velikega zanimanja za kadrovske štipendije, ker se mladi oziroma študenti ne želijo vezati na že vnaprej določeno in zagotovljeno zaposlitev v javnem zavodu oziroma mestni upravi,” pravijo na občini.

Štipendist mora delati na določenem delovnem mestu toliko let, kolikor je prejemal štipendijo. Prav tako je obvezan vsako leto prejemanja kadrovske štipendije opraviti delovno prakso v trajanju 160 ur pri bodočem delodajalcu, ki je občini prijavil potrebo po zaposlitvi. V kolikor zaposlitev zavrnejo, morajo prejete zneske štipendije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti.

Župan Saša Arsenovič je kljub temu zadovoljen, saj je bilo prijav več kot lani. Upa, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Razpisanih je bilo 15 kadrovskih štipendij za študente, med drugim za potrebe Centra za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha, Osnovne šole Tabor I, Mariborskih lekarn in knjižnice. Med potrebnimi študiji so specialna pedagogika, logopedija, farmacija, delovna terapija, računovodstvo, gradbeništvo, elektrotehnika, fizika in matematika.

Mnogo več zanimanja je za štipendije nadarjenim dijakom, ki jih občina podeljuje že vrsto let. Na letošnji razpis se je prijavilo 51 oseb. Edina obveza prejemnikov teh štipendij je uspešno zaključeno šolanje.

V proračunu Mestne občine Maribor je za vse štipendije v letu 2026 namenjenih 160.000 evrov.

vir: sta

The post Malo zanimanja za občinske kadrovske štipendije v Mariboru appeared first on Lokalec.si.

Mariborsko medobčinsko društvo Sožitje je včeraj uradno predstavilo delovanje svoje nove stanovanjske skupnosti v soseski Pod Pekrsko gorco, kjer že nekaj časa biva enajst njihovih varovancev.

Kot je ob odprtju povedal predsednik društva Milan Vnuk, so potrebe po takšnih namestitvah v Mariboru še vedno precej večje od trenutnih kapacitet.

Vnuk, ki je lani po smrti dolgoletnega predsednika Martina Benka prevzel vodenje skoraj 500-članskega društva, je pojasnil, da se nova skupnost nahaja v pritličju večstanovanjskega objekta Stanovanjskega sklada v Šarhovi ulici. Društvo tam najema skoraj 400 kvadratnih metrov sodobnih bivalnih prostorov, ki so veliko primernejši od nekdanje zasebne hiše na Pobrežju, kjer so varovanci bivali do nedavnega.

Stari prostori namreč niso več ustrezali standardom, saj se stanovalci starajo, mnogi pa imajo tudi gibalne težave.

Nova lokacija pa jim omogoča lažji dostop, hkrati pa je v neposredni bližini varstveno-delovnega centra, kjer večina stanovalcev preživi del dneva. Vnuk je ob tem poudaril tudi podporo Mestne občine Maribor, ki je pripomogla k uresničitvi Benkove dolgoletne pobude.

Gre za edino stanovanjsko skupino, ki jo vodi društvo Sožitje, medtem ko ima več manjših skupnosti v Mariboru Varstveno delovni center Polž, s katerim Sožitje tesno sodeluje. Po Vnukovih besedah bi Maribor za zadostitev dejanskim potrebam potreboval vsaj še deset podobnih enot, saj se generacija uporabnikov, ki so varstveno-delovne centre obiskovali pred 20 ali 30 leti kot mladi odrasli, danes bliža ali že presega 50. leto starosti, zato pogosto ne more več bivati v domačem okolju.

The post V Mariboru odprli novo stanovanjsko skupnost društva Sožitje appeared first on Lokalec.si.

Nigrad se je pripravil na izvedbo zimske službe. Pregledali so vozila in naprave. Imajo večjo zalogo posipnega materiala. Občani ga bodo lahko na mestnih četrteh in krajevnih skupnostih nekaj tudi prevzeli. Načrt posipavanja in pluženja je pripravljen, ob vsem tem pa pristojne službe, inšpektorji in policisti opozarjajo tudi na dejanja, ki jih morajo opraviti občani, da zagotovijo varnost.

Na predstavitvi izvajanja zimske službe pa so izpostavili tudi skrb ljudi za odstranjevanje ledenih sveč, da se ne sme metati snega na cesto in da morajo očistiti vozila pred začetkom vožnje, da ne prihaja do nesreč in poškodb.

Ob tem pa na prvem mestu Nigrad izpostavlja, da imajo zalogo soli in posipnega materiala, 80 plužnih enot in 150 zaposlenih, ki upravljajo s temi napravami. Prav tako tudi, da imajo prioritetni seznam cest, poti, kolesarskih poti, pločnikov itd., ki se ga bodo držali pri opravljanju zimske službe.

The post VIDEO: Začenja se zimska služba, Nigrad in ostali pripravljeni appeared first on Lokalec.si.

Labodka Oli, ki je bila po dolgi rehabilitaciji 7. novembra 2025 izpuščena na Lent v Mariboru, je morala le teden dni kasneje ponovno v urgentni sprejem. Prostovoljci so 13. novembra opazili, da močno šepa, se po nekaj korakih sesede, izogiba jati, drugi labodi pa jo odganjajo – znak, da je resno oslabela.

Po pričevanjih naj bi jo nekdo preganjal proti vodi, pri čemer je zdrsnila in se poškodovala ob kamnito brežino. Zaradi občutljive anatomije labodjih nog lahko že kratek zdrs povzroči poškodbe sklepov ali mehkih tkiv.

Ob sprejemu 14. novembra je bila Oli deležna kliničnega pregleda, protibolečinske terapije, pregleda okončine ter testiranja na aviarno influenco. Nameščena je bila v varno okolje, kjer lahko nogo razbremeni. “Čakajo jo terapije, počitek, posebna podlaga, nadzor in postopna rehabilitacija,” so zapisali v AniMals matter in dodali: “Zima bo zanjo dolga. In zanjo bo zahtevna.”

“Potrebovala bo mehko podlago, posebno hrano, protibolečinska zdravila, vsakodnevne kontrole, okrevanje, toploto, varnost … in čas. Veliko časa. Če bi ji radi pomagali na tem težkem, a upanja polnem delu poti , vsaka pomoč, tudi najmanjša, zanjo pomeni ogromno. Hrana. Nastilj. Zdravila. Podpora za njeno rehabilitacijo. To so stvari, ki jih lahko omogočimo samo skupaj.”

Hvala vsem, ki ji boste pomagali preživeti zimo.
Da bo spomladi spet lahko dvignila glavo nad vodo in odplavala svobodno.
📱 Pošlji DIVJINA5 ali DIVJINA10 na 1919

The post Labodka Oli znova poškodovana: Nekdo jo je preganjal, zdrsnila je in se poškodovala appeared first on Lokalec.si.

Javno podjetje Snaga bo s 15. novembrom 2025 na obeh zbirnih centrih v Mariboru uvedlo prisotnost varnostne službe.

“Odločitev je bila sprejeta zaradi vse pogostejših primerov nestrpnosti, nespoštljivega in neprimernega vedenja posameznikov do zaposlenih in drugih uporabnikov zbirnih centrov,” so sporočili na Snagi.

Zaposleni v zbirnih centrih vsakodnevno opravljajo zahtevno in odgovorno delo, zato si zaslužijo varno in spoštljivo delovno okolje.

Prisotnost varnostne službe bo prispevala k večji varnosti zaposlenih in obiskovalcev ter k bolj urejenemu poteku dela na obeh lokacijah – v Plinarniški in Lahovi ulici.

Snaga obiskovalce zbirnih centrov prijazno spominja, da je ob vstopu treba pokazati položnico za odvoz odpadkov in osebni dokument ali se identificirati z registracijo v aplikacijo Moja Snaga. Prav tako je treba upoštevati navodila zaposlenih in odpadke odlagati v ustrezne kesone.

Snaga ob tem ponovno poziva vse uporabnike, naj spoštujejo pravila uporabe zbirnih centrov in delo zaposlenih, ki si prizadevajo, da bi storitve potekale nemoteno in v korist vseh občank in občanov.

The post Snaga z današnjim dnem na zbirnih centrih s prisotnostjo varnostnikov appeared first on Lokalec.si.

V Medgeneracijskem centru Muta so javnosti predstavili prenovljene prostore, ki bodo odslej služili kot prijeten prostor za druženje, ustvarjanje in povezovanje vseh generacij. Dogodek je privabil številne obiskovalce različnih starosti, ki so si z zanimanjem ogledali prenovljene prostore ter bogat program, pripravljen posebej za to priložnost.

Sinergija s šolo in dom za lokalna društva

Ena ključnih prednosti novega centra je tesna povezanost s tamkajšnjo šolo s prilagojenim programom, s katero bodo v prihodnje razvijali številne skupne projekte. Sodelovanje med mladimi in starejšimi bo omogočalo prenos znanja, ustvarjanje novih vsebin ter krepitev medgeneracijskih odnosov.

Prostori centra se nahajajo v zgodovinsko pomembni stavbi nekdanjega samostana, ki so ga s prenovo ponovno oživili in mu dali novo namembnost. Veliko pridobitev za lokalno okolje predstavlja tudi to, da so društva, ki so se v preteklosti pogosto selila med neustreznimi prostori, zdaj dobila stalno mesto za svoje delovanje. Med njimi so Čebelarsko društvo Muta, Društvo Zvon, Ženski pevski zbor Klasje, Društvo gobarjev Ježek, Lokostrelski klub in druga aktivna društva, ki so pomemben del družabnega in kulturnega utripa občine. Nova infrastruktura jim omogoča bolj stabilno, kakovostno in dolgoročno delo.

Korak k večji socialni vključenosti

Angelca Mrak, županja občine Muta, je ob dnevu odprtih vrat izrazila zadovoljstvo ob novi pridobitvi: “Prostor je zelo pomemben za našo občino. Verjamem, da bo privabil veliko organizatorjev različnih vsebin, predvsem pa naše občane in občanke, otroke, mlade in manj mlade, da se bodo tukaj lahko družili, ustvarjali, delili in dali dodatno vrednost naši lokalni skupnosti.”

Društva so bila v preteklosti soočena s pomanjkanjem ustreznih prostorov, zato je projekt Medgeneracijskega centra odgovoril na večletne potrebe lokalnih organizacij.

Projekt “Medgeneracijski center Muta” je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru 1. javnega poziva za izbor projektov Strategije lokalnega razvoja območja LAS MDD 2027 za programsko obdobje 2021–2027.

Vir: Facebook Občina Muta

Medgeneracijski center bo po besedah županje pomembno prispeval k večji socialni vključenosti, še posebej ranljivih skupin. Program centra bo spodbujal aktivno staranje, ohranjanje zdravja, prenos izkušenj in kompetenc na mlajše generacije ter medgeneracijsko sodelovanje.

Dan odprtih vrat kot poklon skupnosti

Dan odprtih vrat je bil več kot zgolj predstavitev prenovljenih prostorov – postal je poklon povezani lokalni skupnosti, ki se zaveda pomena sodelovanja in medsebojne podpore. Obiskovalci so si lahko ogledali tematske delavnice, predstavitve društev, kulturne nastope in spoznali načrte za prihodnje aktivnosti centra.

Medgeneracijski center v starem samostanu tako ne predstavlja le arhitekturne prenove, temveč novo središče družabnega življenja, ki bo občino Muta še dolgo povezovalo, bogatilo in spodbujalo k ustvarjalnosti.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

The post FOTO: Dan odprtih vrat Medgeneracijskega centra Muta appeared first on Lokalec.si.

Na univerzi Alma Mater Europaea so ustanovili Center za inovacije in prenos znanja.

Sodobno stičišče znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti

Njegov namen je povezovati raziskovalne dosežke z gospodarstvom in spodbujati razvoj inovacij, ki imajo konkreten učinek na družbo in okolje. V njem bodo sodelovali raziskovalci, podjetniki, študenti in institucije, v katerih se ideje razvijajo v projekte in podjetniške zgodbe. Center namreč predstavlja sodobno stičišče znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti, katerega namen je spodbujanje razvoja inovativnih rešitev, ki imajo oprijemljive učinke na družbo in okolje. Njegovo poslanstvo je jasna zaveza, da se raziskovalni dosežki učinkovito prenesejo v prakso ter ustvarijo rešitve, ki prispevajo k razvoju gospodarstva, skupnosti in trajnostne družbe.

Namenjen za podporo študentom

Posebno nalogo bo imel za študente, saj omogoča mentorstvo, podjetniške izzive in povezovanje z gospodarstvom, s čimer krepi ustvarjalnost, podjetnost in zaposljivost mladih. Raziskovalcem pa bo nudil pomoč pri zaščiti intelektualne lastnine, komercializaciji znanja in razvoju inovacij. Krepil pa bo tudipovezavo med univerzo in okoljem.

Center bo omogočal tudi mreženje z vodilnimi strokovnjaki

Center namreč že ob zagonu povezuje ključne slovenske inovacijske institucije in strokovnjake, na primer Inkubator Sežana, Tovarna Podjemov, Impact Hub Slovenia), kar ustvarja temelje za prebojne projekte in partnerstva.

Znanje, ki ima vpliv, učinek in pomen za gospodarstvo, za družbo in za ljudi

Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete ECM, Univerza Alma Mater Europaea, je ob ustanovitvi centra poudarila: “Svet se spreminja hitreje kot kdaj koli prej. Umetna inteligenca, digitalna preobrazba in zelene tehnologije niso več prihodnost, temveč sedanjost, ki jo že živimo. Toda tehnologija sama po sebi še ne prinaša napredka, napredek ustvarjajo ljudje, ki znajo povezati znanje z resničnimi izzivi in ga uporabiti za dobro družbe. Na Alma Mater verjamemo in smo se vselej zavzemali, da mora znanje postati gibalo napredka, ne samo akademska kategorija ter da moramo skupaj ustvarjati znanje, ki ima vpliv, učinek in pomen za gospodarstvo, za družbo in za ljudi.”

Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete ECM, Univerza Alma Mater Europaea

Sodelovanje z inovacijskimi partnerji

Center za inovacije in prenos znanja deluje kot prostor sodelovanja med raziskovalci, podjetniki, študenti in institucijami, ki delijo skupno vizijo in znajo povezovati znanje z resničnimi izzivi. S podporo inovacijskim projektom, mentorstva in povezovanje z gospodarstvom omogoča, da raziskovalni potencial preraste v konkretne podjetniške zgodbe. Ob zagonu se center povezuje z vodilnimi slovenskimi inovacijskimi akterji, ki so delili svoje poglede na pomen povezovanja in inovacij.

Povezovanje s strokovnjaki

Na današnji predstavitvi Centra za inovacije in prenos znanja je bilo prisotnih več strokovnjakov, ki so podprli delovanje centra. Tako je Matej Rus iz Tovarne podjemov povedal: “Prebojne inovacije nastajajo tam, kjer se podjetniška miselnost sreča z znanjem in prenosom tehnologij. Podjetništvo je ključno gonilo trajnostnega razvoja, saj povezuje inovacije, raziskave in odgovorno rabo virov v rešitve, ki ustvarjajo skupno vrednost za gospodarstvo in družbo.”  Dorijan Maršič iz Inkubatorja Sežana pa je povedal svoj primer: “Inkubator Sežana je sodoben podjetniški in razvojni center, ki že več kot tri desetletja povezuje inovativne posameznike, startupe in podjetja iz različnih panog. S celovito podporo, od mentorstva in svetovanja do izobraževanj in povezovanja z gospodarstvom, spodbuja ustvarjalnost, inovacije in podjetniško rast. Pomembno prispeva k razvoju regionalnega gospodarstva in oblikovanju dinamične podjetniške skupnosti ter razvija tudi nove študijske programe na področju oblikovanja materialov.”

Jan Peloza, Impact Hub Slovenia, pa je izpostavil: “Prihodnost podjetništva ni zgolj v inovacijah, temveč v odgovornosti. Impact podjetništvo povezuje dobiček s pozitivnim vplivom na družbo in okolje. Prav univerzitetni inkubatorji lahko postanejo središča sprememb, kjer nastajajo rešitve za izzive naše družbe. Zato je sodelovanje med akademskim in podjetniškim okoljem ključ do trajnostnega razvoja.” Na predstavitvi je bila tudi Sonja Majcen iz Inkubatorja Savinjske regije: “Inkubator Savinjska regija že več kot tri desetletja povezuje inovativne posameznike in podjetja, ki soustvarjajo razvoj regije in širše. Z našim sodelovanjem želimo študentom omogočiti, da ideje, ki nastanejo v izobraževalnem okolju, prerastejo v podjetniške projekte z realnim vplivom. Verjamemo, da je prihodnost v povezovanju znanja, podjetnosti in kreativnosti.”

Center za inovacije in prenos znanja Univerze Alma Mater Europaea tako postaja pomemben povezovalni člen slovenskega inovacijskega prostora ter zaupanja vreden partner pri razvoju znanja, podjetnosti in trajnostnega razvoja.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

 

The post FOTO: Na univerzi Alma Mater Europaea ustanovili Center za inovacije in prenos znanja appeared first on Lokalec.si.

Od 14. do predvidoma 18. novembra 2025 bo za avtobusni promet popolnoma zaprta Cesta Graške gore.

V času zapore bodo avtobusi linije G4 vozili po Limbuški in Lackovi cesti v obeh smereh. Avtobus linije P19 pa bo vozil samo do postajališča Supernova. Izravnavo voznega časa bo opravil na postajališču Limbuška – Lesarska.

Na obeh linijah izpadeta postajališči Limbuška – Lesarska šola in Pekre.

 

The post Obvoz na linijah G4 in P19 appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru je potekala okrogla miza z naslovom »Evtanazija – med etiko, pravom in sočutjem«, ki sta jo organizirala Slovenska ljudska stranka (SLS) in Stolna župnija Maribor. Dogodek je potekal le nekaj dni pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki bo 23. novembra.

Na pogovoru so sodelovali doc. dr. Tina Bregant, predsednica SLS, dr. Andrej Bergauer, doc. dr. Gregor Prosen in dr. Ivan Štuhec. Vsi so se strinjali, da je vprašanje evtanazije izjemno občutljivo in da trenutni predlog zakona odpira številna etična, pravna in družbena vprašanja.

Doc. dr. Tina Bregant: »Zakon uzakonja laž kot vzrok smrti«

Predsednica SLS, pediatrinja in fiziatrinja dr. Tina Bregant, je poudarila, da bo sama na referendumu glasovala proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Kot je povedala, zakon uzakonja laž kot vzrok smrti, zdravnikom in medicinskim sestram jemlje avtonomijo ter s tem krši temeljno družbeno pogodbo med zdravstvenimi delavci in bolniki. »Bolniki pridejo, da bi jim lajšali bolečine, ne pa jih usmrtili,« je pojasnila. Opozorila je tudi na tveganje zlorab, povezanih z zavarovalninami in morebitnimi nagradami za svojce, ter na nevarnost širših družbenih pritiskov, zlasti pri ranljivih skupinah.

»Sama delam z ljudmi, z otroki, z mladostniki s posebnimi potrebami že skoraj 25 let in vem, da radi živijo in da je zelo težko vzdržati pritiske družbe, ki ti dopoveduje, da nisi vreden, če nisi zdrav,« je dejala.

Bregantova si želi živeti v družbi, kjer bomo vsi spoštovani in enakovredni v človečnosti – ne le takrat, ko smo zdravi in veseli, ampak tudi takrat, ko nam je težko. Poudarila je, da bi se morali najprej pogovoriti o zakonu o paliativni oskrbi, saj hudo bolni ljudje predvsem potrebujejo dostojno in sočutno podporo. Ob tem je državljane pozvala, naj si pred referendumom temeljito preberejo besedilo zakona.

Dr. Andrej Bergauer: »Zakon sili tako pacienta kot zdravnika«

Kirurg dr. Andrej Bergauer meni, da trenutni predlog zakona ne varuje avtonomije pacienta, saj vsebuje preveč določil v smislu »moram«. Po njegovem mnenju to ustvarja pritisk – tako na pacienta kot na zdravnika, ki je vpet v zdravstveni sistem.

»Potrebovali bi dobro paliativno oskrbo, ki bi jo bilo treba najprej tudi finančno podpreti,« je dodal. Ob tem je opozoril, da si »nihče ne želi umreti sam, nekje v čakalni vrsti, pod neonskimi lučmi«.

Dr. Ivan Štuhec: »Gre za individualno odločitev, ki pa gre na račun skupnosti«

Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je poudaril, da pri vprašanju evtanazije ne izhaja zgolj iz krščanskega pogleda, temveč iz širše človeške etične tradicije, ki jo ponazarja zdravniška zaprisega.

Po njegovih besedah je »življenje temeljna vrednota, ki so jo zdravniki zapriseženi do konca varovati in ščititi«, zato meni, da je trenutni zakon napad na zdravniško integriteto. Kot kristjan pravi, da mu je zakon »irelevanten«, vendar ga moti njegov širši družbeni vpliv:

»Gre za individualno odločitev nekoga, ki pa gre na račun skupnosti. In skupnost je v to vpletena na več načinov. Najprej so tu vpleteni zdravniki, medicinsko osebje in zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo vsi državljani te države.«

Tudi on poudarja, da bi se morali najprej sistemsko ukvarjati s paliativno oskrbo, kjer so v ospredju medčloveški odnosi in skrb za sočloveka.

Doc. dr. Gregor Prosen: »Dokler ne poskrbimo za osnovno raven pomoči, se o evtanaziji ne moremo pogovarjati«

Urgentni zdravnik dr. Gregor Prosen meni, da se družba ne more resno pogovarjati o tako radikalnem ukrepu, dokler ne poskrbi za osnovne pogoje oskrbe bolnikov: »Tega diskurza se ne moremo iti, dokler imamo dobesedno na desetine tisočev pacientov, večinoma starejših, krhkih, soobolevnih, mnogokrat dementnih, katerim pa ne pomagamo na čisto osnovni ravni, in to je dobra, kakovostna, dostopna paliativna oskrba. In če razmišljamo še širše – dolgotrajna oskrba.«

Prosen meni, da bi moral zdravstveni sistem pacientom zagotavljati kakovostno življenje tudi ob hudih kroničnih boleznih ter aktivno spodbujati paliativno oskrbo na vseh ravneh zdravstvenega sistema.

Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da je razprava o evtanaziji potrebna, a da trenutni zakon po njihovem mnenju ni primeren

Preden se družba odloči o tako resnem vprašanju, bi morali najprej urediti paliativno in dolgotrajno oskrbo, zagotoviti spoštovanje bolnikov ter podpreti zdravstvene delavce v njihovi temeljni vlogi – varovanju življenja.

The post Okrogla miza o evtanaziji: “Najprej paliativna oskrba, šele nato pogovor o koncu življenja” appeared first on Lokalec.si.

Po dveh uspešnih božičnih dobrodelnih večerjah in eni velikonočni akciji kuhar Amir Suljić iz gostilne Parma že snuje še večji projekt. Letos bo praznični večer popestril z dobrodelno akcijo, ki bo v kar v petih mestih po Sloveniji.

“Vedno sem gledal na svet nekoliko drugače”

In od kot izvira njegova želja pomagati drugim? “Verjamem, da pomagati nekomu iz čistega srca, brez pričakovanja, da se ti bo kaj povrnilo, ni nekaj izjemnega, ampak nekaj samoumevnega. To je dejanje dobrote, ki ga denar ne more poplačati. Pomagati socialno ogroženim družinam in ljudem, ki res potrebujejo pomoč, izhaja pri meni že iz otroštva – vedno sem gledal na svet nekoliko drugače.”

Njegova božična zgodba se je začela v restavraciji Parma v Mariboru, kjer sta mu lastnika Rajko in Anja omogočila, da dogodek izpelje. “Dejansko sta mi vse prepustila in se celo odpovedala rezervacijam gostov. To je bila izjemna gesta. Ko sem videl solze sreče, objeme in zgodbe družin, sem vedel, da moram s tem nadaljevati,” je dejal za Lokalec.si.

Prvo leto so pogostili 60 oseb, naslednje leto več kot 200

“Letos pa sem povezal restavracije po vsej Sloveniji – v Kopru, Ljubljani, Celju, Velenju in Mariboru, na štirih lokacijah. V Parmi bomo pripravili hladno-topli bife, v drugi restavraciji prav tako, ostale družine pa bomo peljali v picerije in restavracije s hamburgerji ter brezalkoholno pijačo. Tam bodo prejeli tudi darila in nekaj dodatkov, odvisno od zbranih sredstev.”

Odločil se je združiti številne. Zakaj? “Ker želim družinam omogočiti izkušnjo, kaj pomeni tisto, kar je za nas vsakdanje, zanje pa pogosto nedosegljivo. Povezal sem se tudi z županjo občine Ruše Urško Repolusk in ravnateljem osnovne šole v Rušah Ladislavom Pepelnikom, z osnovnimi šolami v Mariboru, Celju in Velenju, ter z direktorjem Zavoda za zaposlovanje Bernardom Memonom, ki me je povezal s CSD-ji Ljubljana, Velenje in Koper, da bo projekt izveden uradno, organizirano in pregledno. Poleg tega smo se povezali tudi z Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Koper, kjer projekt podpira sekretar Matjaž Poniž, ki je prav tako izkazal pripravljenost pomagati pri izvedbi in organizaciji.”

Letos cilja na 600 do 700 oseb, med katerimi so tudi upokojenci, ki težko preživijo mesec. Zanje pripravljajo pakete hrane, napolnjene hladilnike, skuhan ričet in vakuumiran kruh za daljši čas.

“Uspelo mi je povezati tudi devet frizerjev, ki bodo brezplačno strigli družine dan pred božičem in na dan dogodka. Prostovoljci bodo pomagali pri zavijanju daril, ena cvetličarna se je javila, da bo zavijala del daril, ostalo bomo naredili skupaj. Za projektom stoji približno 100 ljudi – prostovoljcev, donatorjev, prijateljev in podpornikov. Veseli nas, da se bo projektu pridružil tudi Soki s projektom 20za20, ki s svojo energijo in srčnostjo navdihuje številne ljudi po Sloveniji,” nam je ponosno dejal.

FOTO: Marko Soršak Soki

Poskrbeli bodo tudi za pričeske

Kar 50 oseb pa bo prejelo tudi pričesko. Ravnatelj Srednje šole za oblikovanje Maribor Bronislav Horvat Toš se je odzval pobudi. Tako bodo dijaki Srednje šole za oblikovanje iz programa frizer in frizerski tehnik z učitelji praktičnega pouka poskrbeli za pričeske. Koordinacijo bo prevzela Bojana Galič. Pridružila se bo tudi ljubljanska frizerska šola, ki bo uredila pričeske 40 osebam.

Do zdaj so bili odzivi neverjetni – solze, objemi, šok in hvaležnost, ker ljudje težko verjamejo, da se še vedno najde nekdo, ki nekaj takega naredi popolnoma brez dobička.

“Priznam, da je ob redni službi to zahtevno, vendar imam ob sebi ekipo, ki mi stoji ob strani. In vsi delamo prostovoljno. Tudi spletna stran, ki je nastala – igrajposteno.eu – je delo prostovoljca Alena Breznika. Želim tudi poudariti, da se bomo letos pridružili obdarovanju otrok na onkološkem oddelku, saj si zaslužijo trenutke veselja, topline in nasmehov v teh težkih trenutkih,” nam je zaupal.

Tudi mi lahko prispevamo svoj del in pomagamo, da bo božični večer za čim več ljudi lepši — s tem pa podpiramo Amirjevo srčno poslanstvo, ki s toplino in dobroto povezuje ljudi po vsej Sloveniji.

 Pošljite IGRAJPOSTENO5 ali IGRAJPOSTENO10 na 1919 in prispevajte 5 € ali 10 € za tople obroke,

nasmehe in podporo družinam v stiski.

The post Božična akcija, ki povezuje Slovenijo: Amir Suljić cilja na pomoč 700 ljudem appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru bodo praznično okrasitev, ki letos vključuje kar pet kilometrov dodatnih lučk, prižgali 27. novembra. Na Glavnem trgu bo znova postavljeno panoramsko kolo, osrednje silvestrovanje pa bo tradicionalno potekalo na Trgu Leona Štuklja, kjer bodo tudi stojnice in koncerti. Med letošnjimi novostmi so dodatna kulinarična ponudba na Lentu ter silvestrovanje opoldne na Glavnem trgu.

Program z več kot 200 dogodki

Program Čarobnega Maribora po besedah župana Saše Arsenoviča vsako leto nadgrajujejo – tako bo tudi letos. Dogajanje bo trajalo 38 dni in obsegalo več kot 200 dogodkov, med drugim 18 koncertov na Trgu Leona Štuklja. Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc, bodo tam postavili 14 hišk z gostinsko ponudbo, glasbeno dogajanje pa se bo, za razliko od lani, začelo že 27. novembra, vendar bo bolj zgoščeno ob koncih tedna.

Okrasitev po vseh mestnih četrtih

Praznična razsvetljava bo letos še bolj razpršena kot prejšnja leta. »Šli smo v čisto vse mestne četrti in krajevne skupnosti,« je povedala vodja kabineta župana Eva Lozina. V mestnem središču bodo postavljene tri nove foto točke, novost pa je tudi Pot poljubov, romantična pot skozi staro mestno jedro. »Kot običajno imamo tri velike smreke – na Glavnem trgu, Lentu in križišču Kardeljeve,« je še dodala Lozina.

Vilinsko mesto in otroški program

Po vzoru praznovanja Dneva Maribora bodo letos še okrepili otroški in mladinski program, v sodelovanju z lokalnimi kulturnimi zavodi. Delavnice bodo potekale v galerijskem prostoru na Koroški cesti, ki bo za to priložnost oživel. Novost je tudi širitev programa Vilinskega mesta v organizaciji Narodnega doma Maribor, ki bo poleg Vetrinjskega dvora delno potekal še v Novi vasi. »Začeli smo tudi s prvimi postopki za ustanavljanje Vilinske univerze, s katero v program vključujemo izobraževalne vsebine,« je pojasnil producent Marko Brumen.

Dedek Mraz, tržnice in dobrodelnost

Dedek Mraz, v organizaciji ZPM Maribor, bo med 6. in 29. decembrom obiskoval različne dele občine. Del Čarobnega Maribora bodo tudi koledovanja, vožnje s kočijo in humanitarna akcija Vrečka srečka, v okviru katere zaposleni v javnih podjetjih prispevajo darila za starejše občane.

Božična tržnica na Glavnem trgu bo obsegala 16 hišk z gostinsko in trgovsko ponudbo ter glasbeno spremljavo. Manjša tržnica z darilnim programom bo še na Grajskem trgu, kjer bodo letos svoje izdelke prvič lahko ponujale tudi mariborske osnovne šole, je povedala Nataša Matijevič iz Mestnih nepremičnin.

Dvojno silvestrovanje

Osrednje silvestrovanje bo po tradiciji 31. decembra zvečer na Trgu Leona Štuklja, kjer bosta zbrane zabavala Domen Kumer in Karneval Band. Novost pa bo silvestrovanje opoldne, ki bo čez dan na Glavnem trgu»Verjamemo, da bo tudi letos bogat program prinesel veliko dobre volje in nasmehov,« je dejala Lozina ter pozvala javnost, naj iz spoštovanja do skupnosti rečejo »ne petardam in ognjemetom«.

Praznični proračun in partnerstva

Glede morebitne postavitve drsališča, ki ga Maribor v zadnjih letih ni imel, po besedah župana še ni dokončne odločitve. Za praznično okrasitev je v občinskem proračunu, tako kot zadnji dve leti, rezerviranih 100.000 evrov. Pri programu se vse bolj opirajo na donatorska, sponzorska in tržna sredstva. »Gospodarstvo je vedno bolj vpeto v dogodke, s čimer ohranjamo obremenjenost javnih sredstev na zelo nizki ravni,« je dejal Struc. V organizacijo Čarobnega Maribora je letos vključenih približno 20 partnerjev. Obiskanost prireditev, podobno kot pri množično obiskanem Martinovanju, iz leta v leto raste. »Želimo, da Čarobni Maribor postane eden od paradnih konjev našega turizma, predvsem pa delamo vse za nas, ki smo tu doma,« je sklenil Struc.

Vir: STA

 

The post Letos v Mariboru dvojno silvestrovanje, kmalu prižig prazničnih luči appeared first on Lokalec.si.

Obnova Langerjeve vile na Mladinski ulici je v polnem teku. Ta čudovita stavba, ki je proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, predstavlja pomemben del mestne zgodovine in arhitekture.

Vila je bila zgrajena leta 1843 kot poletna primestna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja. Skozi čas je njena vloga v mestu doživela številne spremembe: služila je kot prostor za prireditve in veselice, športni prostor, dnevno zavetišče za otroke, v njej pa sta delovali tudi restavracija s plesiščem in šola za gostinstvo.

FOTO Mestna občina Maribor

Glavni cilj trenutne obnove je celovita prenova vile z okolico. S tem bo območje Ljudskega vrta in Mestne četrti Koroška vrata ponovno postalo privlačno za vse obiskovalce.

Obnova bo združila ohranjanje zgodovinskega značaja stavbe z modernimi funkcionalnimi rešitvami, ki bodo omogočile raznolike vsebine in dejavnosti.

FOTO Mestna občina Maribor

Skupna vrednost investicije znaša 4,8 milijona evrov, od tega je Evropska unija prispevala 3,8 milijona evrov, kar poudarja pomembnost projekta tudi na evropski ravni, so zapisali na Mestni občini Maribor.

The post FOTO: Obnova Langerjeve vile na Mladinski ulici je v polnem teku appeared first on Lokalec.si.

V času, ko se na trgu vrstijo popusti, obljube o prihrankih in hitrih odločitvah, Energija plus postavlja v ospredje nekaj trajnega: lojalnostni program Moj PLUS.

V mesecu novembru, mesecu “črnega petka”, ko so oči potrošnikov uprte v najboljše priložnosti leta, Energija plus ponuja preprosto, takojšnjo in merljivo korist.

Trojne točke dobrodošlice

Samo v času črnega meseca bodo vsi novi člani programa Moj PLUS prejeli trojne točke dobrodošlice. To ni impulzivna akcija – gre za premišljen način nagrajevanja tistih, ki želijo dolgoročno prihraniti pri porabi energije in imeti več nadzora nad stroški.

Lojalnostni program Moj PLUS omogoča zbiranje točk in njihovo zamenjavo za popust na računu za električno energijo ali zemeljski plin – preprosto in pregledno.

Zakaj je ponudba posebej privlačna?

Trojne točke pomenijo hitrejši prihranek. Novi člani običajno prejmejo 100 točk dobrodošlice ob včlanitvi, v času črnega meseca pa se ta dobrodošlica pomnoži s tri. To pomeni, da lahko odjemalci hitreje dosežejo konkretne koristi – nižji račun že naslednji mesec ali boljša izhodiščna točka za dodatne storitve. V vsakem primeru pa ostaja dober občutek, da se trud resnično splača.

Kako enostavno je sodelovati?

  1. Odjemalec se prvič včlani v Moj PLUS preko aplikacije eStoritve ali drugega načina registracije.
  2. Članstvo postane aktivno v času trajanja akcije.
  3. Trojne točke se samodejno pripišejo.

Energija plus: dolgoročna vrednost za odjemalce

Čeprav je črni petek pogosto povezan z impulzivnim nakupovanjem, Energija plus ponuja drugačen pristop – dolgoročne koristi namesto enkratnih popustov.

Več informacij in možnost včlanitve: TUKAJ.

Pogoji posebne ponudbe

Ponudba velja od 10. do 30. novembra 2025 za nove člane programa Moj PLUS, izključno za čas “črnega petka”. Nov član prejme 100 točk ob včlanitvi in dodatnih 200 točk v okviru posebne akcije.

Pravila in pogoji so na voljo na energijaplus.si/mojplus.

Vir: Energija plus

The post Črni mesec je tu: Energija plus podarja TROJNE točke Moj PLUS – samo za omejen čas! appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru se odvija 10. Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, dogodek, ki že desetletje odpira vrata v svet poklicev, znanja in novih priložnosti. Namenjen je predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki stojijo pred pomembnimi odločitvami o nadaljnji poti, pa tudi vsem, ki razmišljajo o spremembi kariere.

Pod sloganom »Vesolje priložnosti« se v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja včeraj in danes predstavlja več kot 130 razstavljavcev – izobraževalne ustanove, delodajalci in organizacije, ki mladim pomagajo pri usmerjanju v prihodnost. Organizatorji – Štajerska gospodarska zbornica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor – pričakujejo še več obiskovalcev kot lani, ko je sejem obiskalo približno 5000 ljudi.

Na enem mestu delodajalci, šole, fakultete, državne institucije …

Med razstavljavci je 21 podjetij, ki poleg zaposlitvenih možnosti ponujajo tudi prakse, usposabljanja in štipendije. Ob tem pa tudi veliko šol, ki predstavljajo svoje izobraževalne programe za poklice. Letos so na Kariernem sejmu posebno pozornost namenili poklicem, po katerih je na trgu največ povpraševanja – od gostinstva in turizma do cvetličarstva, tekstila, oblikovanja, frizerstva, kozmetike, avtomobilske stroke in gradbeništva. Na sejmu pa so tudi državne institucije, kot so policija, Finančna uprava, Slovenski državni gozdovi in UKC Maribor, pa tudi podjetja iz Javnega holdinga Maribor. Posebej izstopajo še dejavnosti, pri katerih iščejo varilce, elektroinštalaterje, elektromehanike in strugarje – poklice, ki jih na sejmu želijo približati tudi mladim.

Mladi morajo dobiti priložnost

Bernard Memon, direktor Območne službe Maribor Zavoda RS za zaposlovanje, je povedal, da je sejem namenjen ne samo dijakom, študentom in osnovnošolcem, ampak nagovarjajo tudi njihove starše, ki so ključni pri usmerjanju njihovih otrok na karierni poti. Na zavodu za zaposlovanje tudi natančno spremljajo, kateri poklici bodo v prihodnosti zaposljivi. Prav tako pa tudi dejavnike, ki vplivajo na to.  “Nam je pomembno, da mladi dobijo priložnost,” je poudaril Memon in dodal: “In da spoznajo delodajalce.” Pri tem pa tudi, da vidijo priložnosti, kaj se išče na trgu. Sam si želi tudi, da bi videli mladi pri izbiri poklica, da želje prihajajo iz poklica. Sploh tisti, ki imajo odprto podjetje po tem, ko so naredili poklicne šole, so na trgu posebej iskani.

Možnost pridobivanja informacij

Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je poudarila, da so zadovoljni, da imajo vsako leto zapolnjene vse prostore na sejmu, pa naj gre z podjetja ali pa izobraževalne ustanove. Vidi, da je sejem možnost pridobivanja informacij, saj so tu tudi kadrovnice, ki vabijo mlade na različne načine, tudi preko raznih tekmovanj. Želijo pa si imeti še strokovne sejme.

Mesto se približuje željam mladih

Mariborski župan Saša Arsenovič pa je izpostavil, da je Karierni sejem vse boljši. In da je ponosen, da so uspeli povezati tako veliko skupnost, tako veliko deležnikov, ki se zavedajo, da je kariera priložnost in izziv vsakega posameznika. Zato se je še posebej zahvalil vsem, ki sodelujejo na sejmu. Poudaril je še, da Maribor postaja mesto priložnosti. Ob tem pa se zaveda, da morajo mladim priskrbeti še veliko več, tudi primerno stanovanjsko gradnjo, da ne bo več tako velikega odliva mladih v center ali v tujino.

The post FOTO in VIDEO: V Mariboru je karierni sejem – priložnost za mlade, ki se odločajo za izobraževanje in poklic appeared first on Lokalec.si.

Stanovalci na Koroški cesti 109 in 115 so nas v anonimnem pismu, ki so ga naslovili v naše uredništvo, opozorili na zaskrbljujoče dogajanje na stopnišču, ki povezuje pešpot ob Dravi z njihovimi stanovanjskimi bloki. Kot navajajo, se na tem območju pojavlja uživanje in preprodaja prepovedanih drog. Po njihovih besedah je stopnišče v zadnjih dveh letih postalo zbirališče odvisnikov, zlasti v večernem času. “Čez dan se brez skrivanja in brez strahu pred policijo konzumira in preprodaja trava, med udeleženimi pa so tudi srednješolci,” opozarjajo prebivalci.

Stanovalci pozivajo k ukrepanju

Prebivalci so poziv naslovili na Mestno četrt Koroška vrata in Mestno občino Maribor, od katerih pričakujejo, da zadevo posredujeta policiji ter zagotovita večjo prisotnost varnostnih organov na tem območju.

Na podlagi njihovih opozoril smo se za pojasnila obrnili na Mestno občino Maribor, kjer so potrdili, da so poziv stanovalcev prejeli in se na razmere že odzvali.

Ukrepanje in sodelovanje s Policijsko upravo Maribor

Sporočili so, da bodo zadevo posredovali Policijski upravi Maribor, ki je pristojna za ukrepanje v primerih suma preprodaje in uživanja prepovedanih substanc. Mestna občina poziva vse prebivalce, naj prispevajo k zagotavljanju splošne varnosti v mestu ter o vseh nedovoljenih ali nevarnih dejavnostih obvestijo pristojne organe, saj je le tako mogoče učinkovito ukrepati.

Načrtovani tehnični ukrepi za večjo varnost

Glede tehničnega stanja stopnišča preverjajo možnosti za ureditev razsvetljave, ki bi povečala varnost območja, ter za odstranitev oziroma prebarvanje grafitov, ki neprimerno promovirajo uporabo drog. Ukrepi bodo izvedeni v sklopu rednega vzdrževanja javnih površin.

Dolgoletno delo na področju preprečevanja odvisnosti

Mestna občina Maribor že vrsto let izvaja različne preventivne aktivnosti za preprečevanje odvisnosti in zasvojenosti med mladimi. Vsako leto sofinancira programe v osnovnih šolah in vrtcih, ki vključujejo vzgojno-izobraževalne in svetovalne dejavnosti, namenjene preprečevanju odvisnosti od prepovedanih drog, drugih oblik zasvojenosti ter negativnih vedenjskih odklonov. Pri izvedbi sodelujejo strokovnjaki, ki zagotavljajo kakovostno in strokovno izvedbo.

Povezovanje z deležniki in strokovnimi institucijami

Na lokalni ravni že od leta 1997 deluje koordinacija izvajalcev programov preprečevanja, rehabilitacije in zdravljenja odvisnosti, ki povezuje različne institucije in društva. V sodelovanju s Policijsko upravo Maribor, Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca, Zavodom ETNIKA, Društvom DrogArt, Inštitutom VIR, Nadškofijsko Karitas Maribor in drugimi partnerji občina skrbi za učinkovito povezovanje preventivnih in kurativnih programov, izobraževanje, ozaveščanje javnosti ter krepitev socialnih in vedenjskih veščin otrok in mladostnikov.

Celostni pristop k reševanju problematike

Mestna občina se zaveda, da zasvojenost predstavlja resen družbeni problem, ki zajema različne oblike odvisnosti – od kemičnih substanc do iger na srečo, računalniških in medosebnih odvisnosti. Zato aktivnosti niso omejene le na področje psihoaktivnih substanc, ampak so usmerjene tudi v širše ukrepe za krepitev osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj različnih oblik zasvojenosti.

Skupen cilj – večja varnost in kakovost življenja

Skrbi stanovalcev Koroške ceste so razumljive in upravičene. Mestna občina Maribor bo v sodelovanju s pristojnimi organi spremljala stanje na stopnišču, preverjala možnosti za izboljšanje razsvetljave in odstranitev grafitov ter še naprej podpirala preventivne programe za otroke in mladino. Na ta način želi prispevati k večji varnosti ter boljši kakovosti življenja prebivalcev tega območja.

The post FOTO: Skrb stanovalcev Koroške ceste: pojav drog, grafiti in pomanjkljiva razsvetljava appeared first on Lokalec.si.

Veterina Golob je sporočila, da so na Lentu v Mariboru nazaj v naravo vrnili štiri labode, dve samici in enega samca, ki so si po dolgotrajni oskrbi in rehabilitaciji opomogli od hudih poškodb, nastalih zaradi človekovega vpliva.

Zapisali so: “Naša ekipa je v zadnjih tednih in mesecih delala nešteto ur, pogosto pozno v noč. Hranjenje, terapije, prevezovanje, vaje, nadzor, krepitev mišic, testiranje plavanja, spremljanje ravnotežja, odzivov … Rehabilitacija laboda nikoli ni hitra. Nikoli lahka. Je pa vedno vredna.”

Zdaj so vsi štirje labodi spet svobodni v naravi: mirni, stabilni in pripravljeni na novo življenje.

Veterina Golob se zahvaljuje vsem, ki jih podpirajo, saj je vsak rešen labod zmaga narave in dokaz, da se trud izplača.

Več v objavi spodaj.

The post VIDEO: Na Lentu nazaj v naravo vrnili štiri labode, ki so si opomogli od hudih poškodb appeared first on Lokalec.si.

To soboto, 15. novembra 2025, ob 18.30 uri, se obeta napet derbi, ko v Ledno dvorano Maribor prihaja prvouvrščena ekipa CAM4DENT Sharks iz Gmundna. Mariborski Lisjaki jih že nestrpno pričakujejo.

Glavni trener Maribora Jure Verlič je pred tekmo povedal: “Po dveh gostujočih tekmah igramo doma, kjer je za vsako gostujočo ekipo težko igrati. Igramo proti najboljši ekipi v naši diviziji, zato moramo igrati s čim manj napakami in jim onemogočiti priložnosti. S težavo dosegamo gole zato moramo najti način, kako pritiskati na njihovo obrambo in ploščke spraviti v mrežo.”

The post V soboto bodo mariborski Lisjaki zaigrali proti najboljši ekipi v diviziji appeared first on Lokalec.si.

Članice Inner Wheel kluba Maribor, humanitarnega združenja žensk, vabijo na 25-letnico delovanja kluba. Praznovale bodo v soboto v Narodnem domu, ponovno pa bodo vesele vsakega prostovoljnega prispevka, ki ga bodo namenili Materinskemu domu Maribor.
Prisluhnite spodaj.

The post VIDEO: Inner Wheel klub Maribor vabi na praznovanje 25-letnice kluba appeared first on Lokalec.si.

Javno podjetje Snaga iz Maribora je objavilo razpis za prosto delovno mesto strokovnega sodelavca. Zaposlitev je za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Rok za prijavo je do 21. novembra.

Podjetje v razpisu išče samostojnega, natančnega in zanesljivega kandidata z izkušnjami s tehničnega področja. “Če ste odgovorni in vas zanima dinamično delo v stabilnem okolju, vas želimo spoznati,” so zapisali v Snagi.

Možnost napredovanja in strokovnega razvoja

Snaga uspešnemu kandidatu ponuja stabilno zaposlitev, priložnosti za napredovanje ter strokovno izpopolnjevanje. Podjetje, ki deluje v okviru Javnega holdinga Maribor, poudarja pomen sodelovanja in strokovnosti pri svojem delu.

The post Snaga objavila razpis za strokovnega sodelavca appeared first on Lokalec.si.

13. november je Mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zadnja leta vse bolj zaznamujemo. Uradni nosilec praznovanja je mariborsko društvo Humanitarček, ki vsako leto spodbuja ljudi k malim dejanjem prijaznosti, ki lahko izboljšajo vsakdan mnogim.

Kamenčki, ki rišejo nasmehe

Ideja pobarvanih kamenčkov se je rodila leta 2014, ko so v Humanitarčku skupaj z umetniško šolo Atilem in slikarko Melito Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo. Preprosti, siv kamenček, oblečen v barve in pozitivna sporočila, je požel izjemno navdušenje. Tako so leta 2015 tradicionalne rumene rožice, ki so del mednarodnega praznovanja, nadomestili prav s kamenčki.

“Kamenček, ki ga pobarvaš in mu dodaš sporočilo, lahko na obraz vsakogar nariše nasmeh,” pravijo v Humanitarčku.

Vir: Humanitarček

Globalna akcija z lokalnim pridihom

Danes se pobudi po svetu pridružujejo številne organizacije. Letos so v Humanitarčku pobarvali že rekordnih več kot 50.000 kamenčkov, kar jim je lani prineslo nominacijo za Guinnessovo knjigo rekordov. V akciji sodeluje 160 vrtcev, 97 osnovnih šol, več kot 250 samoorganiziranih skupin in 31 umetniških šol. Posebno veselje pa predstavlja sodelovanje slovenske manjšine v Argentini in slovenskih študentov na Japonskem.

Med udeleženci so tudi starejši od 65 let, vključeni v #projektVida, ki se tako že mesece prej pripravljajo na akcijo.

Pomen dneva prijaznosti

Pobudo za Mednarodni dan prijaznosti so leta 1998 predstavili v Gibanju za prijaznejšo družbo, globalni koaliciji organizacij in posameznikov, ki so podpisali Deklaracijo o prijaznosti. V Sloveniji je dan v ospredju od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo društvo Humanitarček.

“Dan prijaznosti združuje ljudi in premošča razlike med raso, religijo, politiko, spolom ali premoženjem. S preprostimi dejanji in pozornostmi lahko polepšamo življenje drug drugemu,” sporočajo iz društva.

Prijaznost brez meja

Akcija se je razširila tudi v druge države. Prostovoljci iz Poljske, Madžarske, Italije, Slovaške in Nemčije pomagajo pri projektih Humanitarčka, tudi ob obnovah po poplavah. Leta 2019 se je pridružila tudi slovenska Istra pod mentorstvom slikarke Mirjam Senica in društva MIR. “Barvali smo, ker vemo, kako malo je potrebno, da nekoga dotaknemo z mislijo ali besedo,” pravi Senica.

Sodelovati lahko prav vsak

Omejitev ni. Kamenček z napisom ali sporočilom lahko pustite na javnem mestu kadarkoli, ne le 13. novembra. V Sloveniji so najbolj aktivni pobarvani kamenčki v Celju, lani v Kopru.

“Vzemite flumaster, barvo, svinčnik ali kredo in napišite sporočilo. Naj bo vzpodbudno, tisto, ki bi ga sami želeli najti. Tako delamo svet lepši,” sporoča Senica.

Mednarodni dan prijaznosti je tudi uvod v največjo Humanitarčkovo akcijo 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki letos praznuje deseto obletnico. S tem spodbujajo, da praznični december namesto materializma in hitenja preživimo z majhnimi, a srčnimi dejanji prijaznosti.

The post Deset let Mednarodnega dneva prijaznosti v Sloveniji: državo znova preplavljajo kamenčki dobrote appeared first on Lokalec.si.

13. november je Mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zadnja leta vse bolj zaznamujemo. Uradni nosilec praznovanja je mariborsko društvo Humanitarček, ki vsako leto spodbuja ljudi k malim dejanjem prijaznosti, ki lahko izboljšajo vsakdan mnogim.

Kamenčki, ki rišejo nasmehe

Ideja pobarvanih kamenčkov se je rodila leta 2014, ko so v Humanitarčku skupaj z umetniško šolo Atilem in slikarko Melito Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo. Preprosti, siv kamenček, oblečen v barve in pozitivna sporočila, je požel izjemno navdušenje. Tako so leta 2015 tradicionalne rumene rožice, ki so del mednarodnega praznovanja, nadomestili prav s kamenčki.

“Kamenček, ki ga pobarvaš in mu dodaš sporočilo, lahko na obraz vsakogar nariše nasmeh,” pravijo v Humanitarčku.

Vir: Humanitarček

Globalna akcija z lokalnim pridihom

Danes se pobudi po svetu pridružujejo številne organizacije. Letos so v Humanitarčku pobarvali že rekordnih več kot 50.000 kamenčkov, kar jim je lani prineslo nominacijo za Guinnessovo knjigo rekordov. V akciji sodeluje 160 vrtcev, 97 osnovnih šol, več kot 250 samoorganiziranih skupin in 31 umetniških šol. Posebno veselje pa predstavlja sodelovanje slovenske manjšine v Argentini in slovenskih študentov na Japonskem.

Med udeleženci so tudi starejši od 65 let, vključeni v #projektVida, ki se tako že mesece prej pripravljajo na akcijo.

Pomen dneva prijaznosti

Pobudo za Mednarodni dan prijaznosti so leta 1998 predstavili v Gibanju za prijaznejšo družbo, globalni koaliciji organizacij in posameznikov, ki so podpisali Deklaracijo o prijaznosti. V Sloveniji je dan v ospredju od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo društvo Humanitarček.

“Dan prijaznosti združuje ljudi in premošča razlike med raso, religijo, politiko, spolom ali premoženjem. S preprostimi dejanji in pozornostmi lahko polepšamo življenje drug drugemu,” sporočajo iz društva.

Prijaznost brez meja

Akcija se je razširila tudi v druge države. Prostovoljci iz Poljske, Madžarske, Italije, Slovaške in Nemčije pomagajo pri projektih Humanitarčka, tudi ob obnovah po poplavah. Leta 2019 se je pridružila tudi slovenska Istra pod mentorstvom slikarke Mirjam Senica in društva MIR. “Barvali smo, ker vemo, kako malo je potrebno, da nekoga dotaknemo z mislijo ali besedo,” pravi Senica.

Sodelovati lahko prav vsak

Omejitev ni. Kamenček z napisom ali sporočilom lahko pustite na javnem mestu kadarkoli, ne le 13. novembra. V Sloveniji so najbolj aktivni pobarvani kamenčki v Celju, lani v Kopru.

“Vzemite flumaster, barvo, svinčnik ali kredo in napišite sporočilo. Naj bo vzpodbudno, tisto, ki bi ga sami želeli najti. Tako delamo svet lepši,” sporoča Senica.

Mednarodni dan prijaznosti je tudi uvod v največjo Humanitarčkovo akcijo 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki letos praznuje deseto obletnico. S tem spodbujajo, da praznični december namesto materializma in hitenja preživimo z majhnimi, a srčnimi dejanji prijaznosti.

The post Deset let Mednarodnega dneva prijaznosti v Sloveniji: državo znova preplavljajo kamenčki dobrote appeared first on Lokalec.si.

Letošnje 40. Martinovanje je bilo polno presežkov. Na Trgu Leona Štuklja se je zbrala nepregledna množica ljudi, pravzaprav so ljudje napolnili tudi sosednje ulice in še nekaj trgov. Ko pa se je praznovanje končalo in so se ljudje odpravili domov, pa so tja prišli delavci in delavke Snage Maribor ter zavihali rokave.

“Letošnje jubilejno Martinovanje v Mariboru je znova napolnilo naše trge z dobro voljo, glasbo in številnimi obiskovalci. Po končani prireditvi, ko so se še zadnji udeleženci odpravili k počitku, pa smo delavci Snage zavihali rokave in poskrbeli, da so mariborski trgi znova čisti in urejeni – takšni, kot si jih Maribor zasluži.” so zapisali pri Snagi Maribor.

Posebej so se zahvalili vsem sodelavcem, “ki so s predanostjo in hitrim delom že ponoči in zgodaj zjutraj vrnili mestu njegov sijaj”.

The post Snaga Maribor: Po Martinovanju mesto spet zasijalo appeared first on Lokalec.si.