Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Vse kaže, da bo že avgusta po zemeljski orbiti zakrožil prvi slovenski satelit. Satelit se imenuje TRISAT in je plod domačega znanja, saj so ga v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, skupaj s podjetjem Skylabs.

Vir: FERI UM

Vir: FERI UM

Podjetje Skylabs je za satelit razvilo posebno infrardečo kamero, ki lahko žarišče požara locira tudi skozi dimno zaveso ali oljni madež na oceanu ter nečistočo zraka v višjih plasteh, kar je zanimivo predvsem letalski industriji. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so tako prepričani, da TRISAT predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Inovativna minimizacija sistemov in tehnološka demonstracija TRISAT misije bo po njihovem zagotovila kompetenco trga za slovenske vesoljske proizvode. Po standardih Evropske vesoljske agencije (ESA) velja TRISAT za nano satelit. Kljub temu njegov tehnološki vidik potrjuje koncept minimizacije tehnologije z zadovoljivim aplikativnim rezultatom v obliki multi-spektralnega slikanja zemeljskega površja v kratkovalovnem področju. Tako so na univerzi za komercialno dejavnost identificirali tri potencialne uporabnike pridobljenih podatkov oddaljenega opazovanja: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencijo RS za okolje in Zavarovalnico Sava. Končni cilj projekta je namreč postati ponudnik celostnih storitev pri satelitskem opazovanju in raziskovanju vesolja od izdelave, izstrelitve in utirjenja satelita v orbito do vzdrževanja in zagotavljanja komunikacij. Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita TRISAT je pomembna za različne programe Evropske vesoljske agencije, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami. Misijo vodi ekipa OBDH (On-Board Data Handling), ki je nastala v času sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo pri misiji ESMO (European student Moon Orbiter).

Dragocene in zahtevne izkušnje
Ekipo sestavljajo študenti različnih študijskih smeri, ki bodo v sklopu misije dobili edinstveno priložnost, da si pridobijo dragocene in zahtevne izkušnje na področju vesoljskih tehnologij. Znižanje vstopnega nivoja vesoljskega raziskovanja in tehnologij bo pripomoglo univerzi, da v prihodnje izvede še več različnih vesoljskih misij in s tem prenese pridobljeno znanje na nove generacije študentov. TRISAT je izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru, ki cilja na medsebojno sodelovanje med slovenskimi univerzitetnimi študenti in slovensko vesoljsko industrijo, pri tem pa temelji na prenosu znanja in tehnologij med univerzitetnim in gospodarskim okoljem z vzpodbujanjem vzajemnega sodelovanja.

Satelit TRISAT, vir: FERI UM

Satelit TRISAT, vir: FERI UM

Zahtevne preizkušnje
Satelit je moral do zdaj prestati številne teste, ki jih zapoveduje Evropska vesoljska agencija. Na spletni strani Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je zaslediti, da so že leta 2017 opravili podrobno celovito termalno simulacijo satelita TRISAT v referenčni orbiti višine 600 km. Pri tem so upoštevali vse tri glavne zunanje izvire toplote (toplotno sevanje sonca, odbita sončna svetloba od zemljine površine in infrardeče sevanje zemlje), prav tako so upoštevali vse notranje izvore toplote zaradi porab podsistemov. Za potrebe termalne simulacije pa so uporabili poenostavljen 3D model TRISAT satelita. Rezultati termalne simulacije so potrdili, da je satelit TRISAT termalno pravilno dimenzioniran z vidika vseh obratovalnih pogojev. Pomeni, da se v vročem scenariju se temperature nobenega podsistema ne povzpe na 60°C. V hladnem scenariju temperatura nikjer ne pade pod 20°C. V obeh scenarijih so vsi podsistemi znotraj njihovih termalnih mej.

Rezultati termalne simulacije, vir: FERI UM

Junija 2017 so na fakulteti nato testirali UHF/VHF anteno, ki je niso izdelali sami, zato so morali preveriti mehanizem sprožitve antene, ki je svojo nalogo uspešno opravil. Prav tako so satelit morali testirati z radiacijo. Testiranje pretokovnih zaščit je bilo opravljeno na inštitutu Paul Scherer Institute in sicer na njihovem Proton Irradiation Facility, kjer so pretokovne zaščite izpostavili protonom z energijo 225 MeV. Po pregledu rezultatov so odkrili, da se na komponentah pretokovnih zaščit niso pojavili posamezni sevalni dogodki – test je bil uspešen. Tako so potrdili, da je rešitev pretokovne zaščite primerna za uporabo z vidika ustrezne odpornosti na vplive ionizirajočega sevanja.

Test vzdržljivosti sevanja. Vir: FERI UM

Projekt je težak 1.500.000 eurov. Podatki pridobljeni v času misije bodo hranjeni na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in se uporabljali za akademske in raziskovalne namene, prav tako pa bodo dostopni potencialnim uporabnikom.

Jure Sreš in Domen Hohler, študenta mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), sta danes za zmago na projektu Zimska šola informatike prejela denarno nagrado v višini 1.000,00 EUR. Na zaključni sprejem so ju povabili v prostore Nove KBM na Teznu. Banka je namreč z razpisom Zimske šole podprla mlade talente.

Z današnjim sprejemom in podelitvijo se je uradno zaključila letošnja Zimska šola informatike, v sklopu katere so študentje reševali izziv razvoja decentraliziranih aplikacij na verigah blokov (ang. Blockchain), kar bo v prihodnosti ključno vplivalo tudi na razvoj bančništva. Udeležence današnje zaključne prireditve je med drugim pozdravil tudi član uprave Nove KBM Josef Gröblacher. Nova KBM namreč v duhu sledenja svojemu sloganu »pripravljeni na jutri« posebno pozornost namenja spodbujanju razvoja mladih talentov, krepitvi sodelovanja s fakultetami in premišljenemu uvajanju sodobnih tehnologij v svoje procese. Ob zaključku predavanj je Nova KBM v sodelovanju s Pošto Slovenije udeležencem Zimske šole postavila tudi izziv. Cilj letošnjega izziva je bil izdelava rešitve, ki bi omogočala sodobno obliko plačevanja po povzetju z uporabo pametnih pogodb in tehnologijo verige blokov. “Tehnologije vseskozi spreminjajo bančništvo, zato si v Novi KBM prizadevamo izkoristi tehnološke rešitve in na njih gledamo kot na priložnosti za razvoj inovativnih pristopov pri razvoju in nadgrajevanju naših storitev. Tehnologija veriženja blokov je zagotovo ena izmed tistih, ki bo v prihodnosti spreminjala številna področja, tudi bančništvo, zato v Novi KBM področje aktivno spremljamo. Pri tem nam pomagajo ideje mladih talentov, katerih razmišljanja še niso ukalupljena in ponujajo nove smeri v iskanju in razvijanju idej ter rešitev,” je povedal Aleš Živkovič, upravljalec inovacij IT pri Novi KBM.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Z zmago sta si zagotovila delovno prakso
Na izzivu Zimske šole so sodelovale tri ekipe študentov. Kljub temu, da so vse tri razvile izjemno prodorne in uporabne rešitve, se je komisija na koncu odločila, da sta najboljšo rešitev predstavila Jure Sreš in Domen Hohler, ki sta prejela tudi denarno nagrado. Obeta se jima tudi priložnost plačane poletne prakse oziroma redne zaposlitve po končanem študiju. Za vse udeležence zimske šole pa so danes, pred uradno podelitvijo nagrade, organizirali tudi voden ogled informacijskega oddelka banke. “Z letošnjo zimsko šolo smo želeli študente, tako kot tudi Nova KBM, pripraviti na jutri, saj je tehnologija veriženja blokov (ang. blockchain) označena kot ena najpomembnejših inovacij na področju informatike v zadnjem desetletju. Študentje so se po uvodnih predavanjih, namenjenih spoznavanju osnov verig blokov ter seznanitvi z razvojem aplikacij na različnih platformah verig blokov, lotili tekmovalnega dela. Kljub pestremu izpitnemu obdobju so neobremenjeni z obstoječimi modeli v treh tednih, po posvetih z mentorji iz Inštituta za informatiko in Nove KBM, pripravili in predstavili izjemno prodorne rešitve, ki končnim uporabnikom prinašajo konkretne prednosti,” je povedal Muhamed Turkanović z Inštituta za informatiko, ki je na organizator projekta Zimska šola informatike na FERI-ju.

Študentje mariborske Fakultete za računalništvo in informatiko so v sklopu programa zimske šole oblikovali sodobne tehnološke rešitve plačevanja poštnih pošiljk po povzetju s tehnologijo verige blokov. Zmagovalca izziva, ki sta ga študentom zastavili Nova KBM in Pošta Slovenije, sta Domen in Jure. Podrobnosti v videu.