Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Naslednji teden, med zimskimi počitnicami, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM) organizira brezplačno počitniško šolo za srednješolce, ki bo potekala na daljavo.

Vir: Facebook Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Zimska šola IoT in mobilne aplikacije bo potekala na daljavo od srede, 17. februarja, do petka, 19. februarja 2021. Udeleženci se bodo na daljavo družili vsak dan med 9. in 14. uro. Prijava in informacije so dostopne na tej spletni strani. Prijave so možne zapolnitve mest.

Udeleženci bodo spoznali gradnike Interneta stvari (IoT) in načine, kako jih povezati med seboj. Sledil bo razvoj mobilne aplikacije za okolje Android, pri čemer bodo spoznali osnovne koncepte programiranja za Android in izvedli preprosto aplikacijo, ki bo preko omrežja sprejemala podatke z naprave IoT in jih prikazovala na prijazen način.

Izstrelitev rakete Vega s slovenskima satelitoma Nemo HD in Trisat z izstrelišča v Francoski Gvajani, ki je bila po zadnjih načrtih predvidena za nedeljo zjutraj, so zaradi neugodnih vremenskih razmer še četrtič preložili.

Satelit TRISAT, vir: Univerza v Mariboru

Kot so za STA sporočili iz Centra odličnosti Vesolje-SI, izstrelitve zagotovo ne bodo izvedli pred torkom.

Raketo vesoljskega podjetja Arianespace, na kateri je vse skupaj 53 satelitov, bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali za marec letos, a jo je preprečila pandemija covida-19.

Preložili so jo na petek ob 3.51 po srednjeevropskem času, vendar so v četrtek sporočili, da jo zaradi napovedanih neugodnih vetrovnih razmer prelagajo najmanj do nedelje.

Kasneje pa so iz Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, sporočili, da “zaradi neugodnih vremenskih razmer izstrelitve rakete Vega zagotovo ne bo pred torkom”. Dodali so, da lahko takšne razmere v tem letnem času vztrajajo dlje časa.

Nanosatelit Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. To bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.

Mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem.
VIR: STA

Raketo bi morali izstreliti že 23. marca, a so izstrelitev zaradi epidemije koronavirusa preložili.

Satelit TRISAT, vir: Univerza v Mariboru

V ljubljanskem centru odličnosti so zapisali, da bodo izstrelitev rakete Vega s 53 sateliti izvedli iz izstrelišča v Francoski Gvajani 18. junija pozno zvečer po lokalnem času oziroma 19. junija zjutraj po srednjeevropskem času.

Ekipa centra, ki jo sestavljata Tomaž Rodič in Martin Lamut, je pretekli teden prispela v Kourou v Francoski Gvajani. Trenutno sta v 14-dnevni karanteni, priprave na izstrelitev v tamkajšnjem vesoljskem centru bodo začeli v torek, 26. maja.

Raketo evropskega vesoljskega podjetja Arianespace s slovenskima satelitoma na krovu bi morali izstreliti že 23. marca. Izstrelitev pa so zaradi pandemije novega koronavirusa dober teden pred tem preložili za nedoločen čas.

To ni bila prva preložitev, saj bi morala satelita po prvotnih načrtih v vesolje poleteti že 9. septembra lani. Pred tem je namreč podjetju Arianespace julija lani spodletela izstrelitev nosilne rakete Vega.

Nemo HD je mikrosatelit visoke ločljivosti z maso 65 kilogramov. Omogočal bo zajem multispektralnih podob površine Zemlje ter snemanje videa HD.

Nanosatelit Trisat je težak zgolj okoli pet kilogramov. Imel sposobnost opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajemanja slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Njegov glavni cilj je testiranje robustnosti nove vesoljske elektronike.
VIR: STA

Študenti 3. letnika univerzitetnega študijskega programa Računalništvo in informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru so se vrnili s 14-dnevne strokovne ekskurzije v ZDA.

Študenti s FERI-ja pred odhodom na ekskurzijo v ZDA. Vir: FERI UM

Namen ekskurzije v eno izmed najpomembnejših tehnoloških regij je bilo spoznati delo v vodilnih tehnoloških podjetjih s področja računalništva kot tudi uspešna podjetja, ki so se razvila iz start-upov. Med drugim so tako obiskali Google, Microsoft, Facebook, YouTube in AirBnb. Prav tako so si v 14 dnevih ogledali pomembnejše univerze v okolici – Stanford University, University of California Berkeley, California State University Fresno.

Kot je povedal vodja skupine Marjan Mernik iz Inštituta za računalništvo UM FERI pred odhodom, je namen ekskurzije predvsem, da študenti “spoznajo organiziranost vrhunskih tehnoloških podjetjih in delovno etiko zaposlenih, kar daje (našim) študentom veliko motivacijo za nadaljnji profesionalni razvoj. V tem konkurenčnem okolju bodo lahko spoznali koliko znanj in veščin so si uspeli pridobiti v času tri letnega študija na UM FERI. Prepričan sem, da jih njihovo znanje lahko pripelje še zelo daleč.”

Študenti s FERI-ja odšli v Silicijevo dolino na ekskurzijo. Vir: FERI UM

“Obiska zahodne obale ZDA se zelo veselim, saj bom imel priložnost obiskati najuspešnejša podjetja in izobraževalne ustanove na področju računalništva, kar pri samostojnem izletu ne bi bilo mogoče. Priložnost bom imel videti, kako se med študijem pridobljeno znanje uporabi v praksi in od kod prihajajo tehnološki produkti, ki jih uporabljamo v našem vsakdanu. Zanimivo bo spoznati način dela na prestižnih univerzah in študijsko življenje tamkajšnjih študentov. Znanje in izkušnje, ki jih bom pridobil, mi bodo zagotovo pripomogle pri razvoju moje kariere in v osebni rasti,” je pred odhodom povedal Vid Keršič, eden izmed študentov, ki so se udeležili ekskurzije.

3fs strokovno ekskurzijo so finančno podprla številna podjetja, ki se zavedajo pomanjkanje kadra s področja računalništva, kakor tudi, da strokovna ekskurzija študentom dodatno širi obzorja in jim daje neprecenljive izkušnje, ki jim bodo koristile pri njihovi nadaljnji strokovni poti.

Na Univerzi v Mariboru so danes slovesno odprli novo raziskovalno infrastrukturo, ki je locirana na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in je del večjega projekta InnoRenew.

V Laboratoriju InnoRenew-FERI bodo razvijali materiale, ki bodo zagotavljali funkcionalnost in udobje v grajenih objektih ter blagodejno vplivali na počutje in zdravje ljudi; lahke izolacijske materiale, filme in membrane, funkcionalne premaze in gradbene elemente z vključenimi aktivnimi delci (npr. fazno spremenljivi materiali), obenem pa omogočali uporabniku zaznavanje različnih okoljskih parametrov in mehanskih obremenitev z integriranimi senzorji (razvoj optičnih senzorjev za nadzor konstrukcij in drugih mehanskih parametrov v pametnih zgradbah, razvoj senzorjev za zaznavanje kemijskih in biokemijskih parametrov v pametnih zgradbah, senzorji in merilni sistemi za brezkontaktno in 3D merjenje vsebnosti vlage v materialih in zgradbah). Izsledki raziskav bodo uporabljeni tudi v drugih področjih, kot so agronomija, bio-medicinski in higienski materiali ter geotekstilije.

V nagovoru je rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič izpostavil, da je današnji dan zagotovo ena izmed prelomnic na Univerzi v Mariboru, ki si prizadeva pridobiti pomembne infrastrukturne pogoje zato, da se lahko enakopravneje vključuje v mednarodni raziskovalni prostor. Državni sekretar Jernej Štromajer je v svojem govoru izpostavil pomembnost vlaganja v lastno, slovensko znanstveno-raziskovalno infrastrukturo in lastno prihodnost.

Vodja projekta in direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar je izpostavila pomembnost interdisciplinarnega povezovanja znanosti, ki lahko bistveno pripomore k napredku. Prav zaradi združenosti precejšnjega deleža slovenskega raziskovalnega prostora in njegove raziskovalne infrastrukture je ta postal privlačen tudi v mednarodnem okolju. S pridobljeno raziskovalno infrastrukturo bo tudi lažje slediti ciljem, ki jih narekuje Evropski zeleni dogovor do leta 2050.

Karin Stana Kleinschek, vodja laboratorija InnoRenew, je predstavila opremo v laboratorijih, ki je edina v tej regiji. Nova raziskovalna infrastruktura omogoča razvoj in pripravo širokega nabora funkcionalnih materialov v obliki nano-delcev, kapsul, aerogelov in kompozitov na osnovi bio-osnovanih polimerov; razvoj premazov in postopkov funkcionalizacije in strukturiranja površin in celovito karakterizacijo ključnih uporabnih lastnosti (mehanske, površinske, reološke, adsorpcijske lastnosti, poroznost).

V novo nastalem laboratoriju, katerega vrednost opreme je v višini dobrega 1,1 milijona evrov, bodo razvijali inovativne materiale iz obnovljivih virov, ki bodo uporabljeni predvsem na področjih gradbeništva, lesne in polimerne industrije. Poudarek bo na razvoju in oblikovanju funkcionalnih poroznih materialov in polimernih kompozitov na osnovi bio-obnovljivih surovin (celulozna vlakna, polisaharidni derivati …), ki bodo zadovoljevali potrebe in zahteve potrošnikov ter nacionalne in evropske zakonodaje z namenom zagotavljanja energijske učinkovitosti in minimalnega ogljičnega odtisa. Raziskovalna oprema bo tako omogočila razvoj in pripravo širokega nabora funkcionalnih materialov v obliki nano-delcev, kapsul, nano-vlaken, aerogelov in polimernih kompozitov ter hkrati celovito karakterizacijo ključnih uporabnih lastnosti. UM FERI je sicer za ureditev in preureditev prostora v nov laboratorij prispevala tudi približno 60.000 evrov lastnih sredstev.

Mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko danes gosti že 20. državno robotsko tekmovanje za študente in dijake Mariborski robotski izziv, s katerim želi popularizirati tehniko ter spodbujati inovativnost in tekmovalnost med mladimi. Dogodka se bo udeležilo okoli 350 mladih iz Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Slovaške.

Vir: Facebook Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Vir: Facebook Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Od leta 2000, odkar v Mariboru poteka omejeni dogodek, se je na tekmovanjih zvrstilo že več kot 3000 osnovnošolcev in srednješolcev. Sicer pa vsako letos sočasno z robotskimi tekmovanji poteka tudi predstavitev robotov, zgledov njihove uporabe ter učnih materialov in opreme za pouk tehnike, računalništva in naravoslovnih predmetov.

Udeleženci se bodo pomerili v treh različnih tekmovanjih in v več kategorijah. V najstarejšem slovenskem robotskem tekmovanju z mobilnimi roboti, kjer se bodo merili v vožnji po velikem labirintu, bo sodelovalo okoli 20 ekip srednjih tehniških šol in študentov, v disciplini ROBOsled pa kar 54 osnovnošolskih ekip.

Največ prijav so organizatorji prejeli v petih različnih disciplinah tekmovanja RoboCupJunior za osnovnošolce in srednješolce, med katerimi so tudi ekipe iz Hrvaške in Slovaške. Med najbolj atraktivnimi za gledalce bo spet tekmovanje v nogometu, kjer se bodo letos pomerile štiri ekipe.

Najuspešnejše ekipe z mariborskega državnega tekmovanja so v teh disciplinah že dosegle vidne rezultate tudi na svetovnih tekmovanjih. Julija lani je ekipa dijakov mariborske srednje elektro in računalniške šole Serš Team v kanadskem Montrealu osvojila četrto mesto v disciplini Reševanje, v kateri roboti vozijo po areni, ki predstavlja ruševine po naravni katastrofi. Omenjena ekipa se skupaj z ekipo iz celjske Gimnazije Lava tudi letos odpravlja na svetovno tekmovanje v Avstralijo.

Mladi udeleženci tekmovanja, ki jih spremlja okoli 70 mentorjev, lahko v vseh disciplinah sodelujejo le z lastno konstruiranimi mini mobilnimi roboti, ki jih sicer lahko dopolnjujejo s komercialnimi sestavljankami, a morajo ti delovati povsem avtonomno. Dogajanje in rezultate bo mogoče spremljati tudi v živo na spletni strani tekmovanja.

Slednje je namenjeno osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki jih veselijo tehnika, robotika in mehatronika. Na Inštitutu za robotiko mariborske fakultete želijo tudi na ta način popularizirati študij tehnike, saj menijo, da so omenjene tehnične vede tiste, ki določajo naš prihodnji razvoj.
Vir: STA

Vse kaže, da bo že avgusta po zemeljski orbiti zakrožil prvi slovenski satelit. Satelit se imenuje TRISAT in je plod domačega znanja, saj so ga v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, skupaj s podjetjem Skylabs.

Vir: FERI UM

Vir: FERI UM

Podjetje Skylabs je za satelit razvilo posebno infrardečo kamero, ki lahko žarišče požara locira tudi skozi dimno zaveso ali oljni madež na oceanu ter nečistočo zraka v višjih plasteh, kar je zanimivo predvsem letalski industriji. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so tako prepričani, da TRISAT predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Inovativna minimizacija sistemov in tehnološka demonstracija TRISAT misije bo po njihovem zagotovila kompetenco trga za slovenske vesoljske proizvode. Po standardih Evropske vesoljske agencije (ESA) velja TRISAT za nano satelit. Kljub temu njegov tehnološki vidik potrjuje koncept minimizacije tehnologije z zadovoljivim aplikativnim rezultatom v obliki multi-spektralnega slikanja zemeljskega površja v kratkovalovnem področju. Tako so na univerzi za komercialno dejavnost identificirali tri potencialne uporabnike pridobljenih podatkov oddaljenega opazovanja: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencijo RS za okolje in Zavarovalnico Sava. Končni cilj projekta je namreč postati ponudnik celostnih storitev pri satelitskem opazovanju in raziskovanju vesolja od izdelave, izstrelitve in utirjenja satelita v orbito do vzdrževanja in zagotavljanja komunikacij. Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita TRISAT je pomembna za različne programe Evropske vesoljske agencije, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami. Misijo vodi ekipa OBDH (On-Board Data Handling), ki je nastala v času sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo pri misiji ESMO (European student Moon Orbiter).

Dragocene in zahtevne izkušnje
Ekipo sestavljajo študenti različnih študijskih smeri, ki bodo v sklopu misije dobili edinstveno priložnost, da si pridobijo dragocene in zahtevne izkušnje na področju vesoljskih tehnologij. Znižanje vstopnega nivoja vesoljskega raziskovanja in tehnologij bo pripomoglo univerzi, da v prihodnje izvede še več različnih vesoljskih misij in s tem prenese pridobljeno znanje na nove generacije študentov. TRISAT je izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru, ki cilja na medsebojno sodelovanje med slovenskimi univerzitetnimi študenti in slovensko vesoljsko industrijo, pri tem pa temelji na prenosu znanja in tehnologij med univerzitetnim in gospodarskim okoljem z vzpodbujanjem vzajemnega sodelovanja.

Satelit TRISAT, vir: FERI UM

Satelit TRISAT, vir: FERI UM

Zahtevne preizkušnje
Satelit je moral do zdaj prestati številne teste, ki jih zapoveduje Evropska vesoljska agencija. Na spletni strani Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je zaslediti, da so že leta 2017 opravili podrobno celovito termalno simulacijo satelita TRISAT v referenčni orbiti višine 600 km. Pri tem so upoštevali vse tri glavne zunanje izvire toplote (toplotno sevanje sonca, odbita sončna svetloba od zemljine površine in infrardeče sevanje zemlje), prav tako so upoštevali vse notranje izvore toplote zaradi porab podsistemov. Za potrebe termalne simulacije pa so uporabili poenostavljen 3D model TRISAT satelita. Rezultati termalne simulacije so potrdili, da je satelit TRISAT termalno pravilno dimenzioniran z vidika vseh obratovalnih pogojev. Pomeni, da se v vročem scenariju se temperature nobenega podsistema ne povzpe na 60°C. V hladnem scenariju temperatura nikjer ne pade pod 20°C. V obeh scenarijih so vsi podsistemi znotraj njihovih termalnih mej.

Rezultati termalne simulacije, vir: FERI UM

Junija 2017 so na fakulteti nato testirali UHF/VHF anteno, ki je niso izdelali sami, zato so morali preveriti mehanizem sprožitve antene, ki je svojo nalogo uspešno opravil. Prav tako so satelit morali testirati z radiacijo. Testiranje pretokovnih zaščit je bilo opravljeno na inštitutu Paul Scherer Institute in sicer na njihovem Proton Irradiation Facility, kjer so pretokovne zaščite izpostavili protonom z energijo 225 MeV. Po pregledu rezultatov so odkrili, da se na komponentah pretokovnih zaščit niso pojavili posamezni sevalni dogodki – test je bil uspešen. Tako so potrdili, da je rešitev pretokovne zaščite primerna za uporabo z vidika ustrezne odpornosti na vplive ionizirajočega sevanja.

Test vzdržljivosti sevanja. Vir: FERI UM

Projekt je težak 1.500.000 eurov. Podatki pridobljeni v času misije bodo hranjeni na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in se uporabljali za akademske in raziskovalne namene, prav tako pa bodo dostopni potencialnim uporabnikom.

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) bo ta vikend, 2. in 3. marca, potekalo največje slovensko tekmovanje v video igrah. Na dogodku EPICENTER FERI LAN 18 pričakujemo več kot 500 igralcev in obiskovalcev.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Gaming segment, tj. trg videoiger, v zadnjih letih močno raste in je že večji od glasbenega trga. Dogodek velja za največji tovrstni dogodek v regiji, nagradni sklad pa znaša več kot 6000 €. Igre postajajo več kot le igre – spreminjajo se v način življenja. Prvič je dogodek takšnih razsežnosti, ki ga na FERI organiziramo skupaj z Društvom za elektronske športe spid.si, potekal že lani. Nekaj utrinkov najdete tukaj.

V okviru letošnjega dogodka bo poleg turnirjev v posameznih igrah organiziranih tudi več okroglih miz, intervjujev s slovenskimi vplivneži na področju videoiger, predavanj, predstavitev in debat. Udeleženci bodo preizkušali najnovejše izdelke razstavljavcev in novo izdane videoigre, na več prenosih v živo bodo lahko gledalci od doma spremljali dogajanje turnirjev, na prizorišču bo s simulatorjem prisotna tudi Slovenska vojska.

Jure Sreš in Domen Hohler, študenta mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), sta danes za zmago na projektu Zimska šola informatike prejela denarno nagrado v višini 1.000,00 EUR. Na zaključni sprejem so ju povabili v prostore Nove KBM na Teznu. Banka je namreč z razpisom Zimske šole podprla mlade talente.

Z današnjim sprejemom in podelitvijo se je uradno zaključila letošnja Zimska šola informatike, v sklopu katere so študentje reševali izziv razvoja decentraliziranih aplikacij na verigah blokov (ang. Blockchain), kar bo v prihodnosti ključno vplivalo tudi na razvoj bančništva. Udeležence današnje zaključne prireditve je med drugim pozdravil tudi član uprave Nove KBM Josef Gröblacher. Nova KBM namreč v duhu sledenja svojemu sloganu »pripravljeni na jutri« posebno pozornost namenja spodbujanju razvoja mladih talentov, krepitvi sodelovanja s fakultetami in premišljenemu uvajanju sodobnih tehnologij v svoje procese. Ob zaključku predavanj je Nova KBM v sodelovanju s Pošto Slovenije udeležencem Zimske šole postavila tudi izziv. Cilj letošnjega izziva je bil izdelava rešitve, ki bi omogočala sodobno obliko plačevanja po povzetju z uporabo pametnih pogodb in tehnologijo verige blokov. “Tehnologije vseskozi spreminjajo bančništvo, zato si v Novi KBM prizadevamo izkoristi tehnološke rešitve in na njih gledamo kot na priložnosti za razvoj inovativnih pristopov pri razvoju in nadgrajevanju naših storitev. Tehnologija veriženja blokov je zagotovo ena izmed tistih, ki bo v prihodnosti spreminjala številna področja, tudi bančništvo, zato v Novi KBM področje aktivno spremljamo. Pri tem nam pomagajo ideje mladih talentov, katerih razmišljanja še niso ukalupljena in ponujajo nove smeri v iskanju in razvijanju idej ter rešitev,” je povedal Aleš Živkovič, upravljalec inovacij IT pri Novi KBM.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Z zmago sta si zagotovila delovno prakso
Na izzivu Zimske šole so sodelovale tri ekipe študentov. Kljub temu, da so vse tri razvile izjemno prodorne in uporabne rešitve, se je komisija na koncu odločila, da sta najboljšo rešitev predstavila Jure Sreš in Domen Hohler, ki sta prejela tudi denarno nagrado. Obeta se jima tudi priložnost plačane poletne prakse oziroma redne zaposlitve po končanem študiju. Za vse udeležence zimske šole pa so danes, pred uradno podelitvijo nagrade, organizirali tudi voden ogled informacijskega oddelka banke. “Z letošnjo zimsko šolo smo želeli študente, tako kot tudi Nova KBM, pripraviti na jutri, saj je tehnologija veriženja blokov (ang. blockchain) označena kot ena najpomembnejših inovacij na področju informatike v zadnjem desetletju. Študentje so se po uvodnih predavanjih, namenjenih spoznavanju osnov verig blokov ter seznanitvi z razvojem aplikacij na različnih platformah verig blokov, lotili tekmovalnega dela. Kljub pestremu izpitnemu obdobju so neobremenjeni z obstoječimi modeli v treh tednih, po posvetih z mentorji iz Inštituta za informatiko in Nove KBM, pripravili in predstavili izjemno prodorne rešitve, ki končnim uporabnikom prinašajo konkretne prednosti,” je povedal Muhamed Turkanović z Inštituta za informatiko, ki je na organizator projekta Zimska šola informatike na FERI-ju.

Študentje mariborske Fakultete za računalništvo in informatiko so v sklopu programa zimske šole oblikovali sodobne tehnološke rešitve plačevanja poštnih pošiljk po povzetju s tehnologijo verige blokov. Zmagovalca izziva, ki sta ga študentom zastavili Nova KBM in Pošta Slovenije, sta Domen in Jure. Podrobnosti v videu.