Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Projekt zaDravo bo pripomogel k izboljševanju stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave.

FOTO: Jasmina Kotnik

Z namenom izboljšanja neugodnega stanja dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in dviga kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru, tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka, so projektni partnerji pripravili projekt Drava – Natura 2000, reka za prihodnost; Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave – zaDravo (akronim projekta). Prijavitelj in koordinator projekta je Mariborska razvojna agencija, ki projekt izvaja v sodelovanju s partnerji: Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Znanstveno raziskovalnim središčem Bistra Ptuj, Občino Starše, Občino Duplek in Občino Središče ob Dravi. Projekt znaša 6,2 milijona evrov in zajema številne aktivnosti, izvajal pa se bo do konca marca 2023.

FOTO: Matej Sitar

Dejavniki ogrožanja rečnega in obrečnega pasu reke Drave

Na Zavodu RS za varstvo narave opozarjajo, da na območju reke Drave zaradi dolgoletnih človeških posegov v rečni ekosistem prihaja do neravnovesij. Zaradi utrditve brežin ter hidroenergetske izrabe reke Drave se je bistveno zmanjšala intenzivnost naravne rečne dinamike. Zmanjšuje se tudi učinkovitost zadrževanja vode ob poplavah, kar se odraža v kakovosti podtalnice ter obsegu in pogostosti poplav. Slabša se stanje poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdov ter drugih naravnih obvodnih življenjskih prostorov hkrati s stanjem tamkaj živečih živalskih in rastlinskih vrst. Številne vrste, vezane na vodno krajino, so zato danes zelo ogrožene. Posledično slabijo tudi številne ekosistemske usluge reke in obrečnega prostora, ki zagotavljajo številne koristi za človeka: čiščenje in zagotavljanje (pitne) vode, nastajanje rodovitne prsti, zadrževanje visokih voda, napajanje podtalnice, zmanjševanje suše, proizvodnja kisika in prečiščevanje zraka, ki ga zagotavljajo obrečni gozdovi. Sonaravna reka in obrečni prostor pa omogočata tudi rekreacijo in sprostitev v naravnem okolju ter sta tako temelj za turistični razvoj obrečnih območij.

Aktivnosti projekta so usmerjene v zagotavljanje oz. izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno varujejo na območju Drave v okviru Nature 2000.

Številne aktivnosti v sklopu projekta

V projektu bodo izvedene številne aktivnosti: obnova stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikovanje mreže novih vodnih habitatov, odstranitev zarasti in mulja na prodiščih, obnovitev vrstno pestrih suhih travišč, pomladitev avtohtonih gozdnih sestojev, odkup zemljišč, ki so podvržena bočni rečni eroziji; nekatera bodo prepuščena naravnim sukcesijskim procesom, druga bodo pridobila funkcijo ugodnih prehranjevalnih, razmnoževalnih habitatov in selitvenih koridorjev. Z ustreznimi ukrepi se bo neposredno izboljšalo stanje življenjskih prostorov številnih vodnih in na vodo vezanih živalskih in rastlinskih vrst ter revitaliziralo kulturno krajino.

FOTO: Monika Podgorelec

Projektno območje zajema dravski rečni in obrečni prostor med Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi. V vseh partnerskih občinah bodo vzpostavljene nove in obnovljene stare remize oz. mejice, ki bodo nudile ustrezen življenjski prostor za rjavega srakoperja ter druge manjše živali. Prav tako bodo v okviru izobraževalnih aktivnosti postavljene izobraževalno-ozaveščevalne točke.

Vsi s pomembno vlogo v projektu

Vsak izmed projektnih partnerjev bo imel svojo ključno vlogo v projektu. V občini Starše bodo ob teh aktivnostih vzpostavili še učno pot ter uredili vodne habitate za ogrožene dvoživke. V občini Duplek bodo v neposredni bližini gramoznice vzpostavili doživljajski poligon, ki bo na zanimiv, drugačen, sodoben način obiskovalcem približal značilnosti varovanega območja ter v njem živeče rastline in živali. Na območju Drava Centra na Limbuškem obrežju bo prav tako zaživel velik doživljajski poligon, ki bo ozaveščal predvsem otroke in njihove starše. V Občini Središče ob Dravi bo urejen Krajinski park ob reki Dravi. Zato bodo v okviru projekta odkupljene večje gozdne površine. Vzpostavljena bosta manjši informacijski center ter večji doživljajski poligon, ki bo obiskovalce popeljal skozi 10 tematskih sklopov iz življenja reke Drave.

ZRS Bistra Ptuj bo koordinirala aktivnosti pri vzpostavitvi glavnega informacijskega centra na Ptuju ter aktivnosti vzpostavljanja tradicionalnega kmetovanja s košnjo ter drugimi ukrepi na območju Krajinskega parka Šturmovci. Ukrepi v Krajinskem parku Šturmovec so namenjeni odpravi dveh ključnih groženj: opuščanje ekstenzivne rabe kmetijskih površin ter intenzivno razraščanje tujerodnih invazivnih vrst na kmetijskih površinah.

FOTO: Andrej Grmovšek

Direkcija Republike Slovenije za vode bo svoje aktivnosti usmerila v ukrepe izboljšanja stanja voda ter poplavne varnosti, in sicer z: čiščenjem prodišč v Zlatoličju, poglobitvijo iztočnega rokava v Trčovi, obnovitvijo mrtvic, vzpostavitvijo prehodnosti med pritoki in reko Dravo, ureditvijo mreže vodnih habitatov za dvoživke ter želvo sklednico. Prav tako bodo poskrbeli za sonaravno obrežno zaščito dela brežine v občini Starše.

Mariborska razvojna agencija bo skupaj s partnerji izvajala aktivnosti za informiranje in izobraževanje širše javnosti na celotnem območju, predvsem z vidika vpliva in pomena območij Natura 2000 na izboljšanje življenja ob reki Dravi.

Tudi država in Evropa sofinancirata naložbo

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz prednostne naložbe »Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami« iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Na Gortini se že od nekdaj zbirajo splavarji, po domače rečeno flosarji. To tradicijo vožnje s splavi (= flosi) po reki Dravi ohranjajo še danes. Mi smo se jim pridružili na dan, ko so z njimi veslali tudi znani slovenski umetniki. Preverite v videu.

Delavci Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so danes od polnoči do 9h že znižali gladino za skoraj tri metre. To pomeni, da so približno na polovici do končne, približno 6,5 metrov znižane gladine, ki jo morajo doseči za varno popravilo poškodovane zapornice na hidroelektrarni (HE) Mariborski otok.

Gladina vode v rečni strugi od HE Fala do HE Mariborski otok (oz. v Brestrniškem jezeru) se v eni uri zniža za največ 20 centimetrov. Tako bodo predvidoma jutri zjutraj okoli 6h ali 7h dosegli končno nižino gladine vode, ki bo zaposlenim na DEM-u omogočala varno popravilo poškodovane zapornice na pretočnem mestu številka 4. Pri vstavljanju pomožnih zapornic pa jim bodo pomagali tudi potapljači. Več v video izjavi direktorja DEM Andreja Tumpeja.

Poziv občanom: ne hodite preblizu struge
Kot je zagotovil Tumpej, nevarnosti za razlivanje vode ali za poplave ni. Prav tako je zagotovil, da nadzorovano in dovolj počasi spuščajo nivo vode, s čimer ribam in ostalim organizmom v vodi omogočajo, da se lahko pravočasno umaknejo na varno. “Seveda si ne domišljamo, da ni nobene možnosti, da bi v kakšni kotanji še ostale, a bomo v dogovarjanju z Direkcijo za vode Republike Slovenije, Zavodom za varstvo narave in Ribiško družino Ruše poskrbeli za primerne ukrepe,” je dejal Tumpej. Poziva pa občane in občanke, naj se zavedajo nevarnosti hoje po rečni strugi, četudi bi se ta zdela mikavna, ker bo pogled na nabrežje drugačen, kot so ga vajeni. Več v videu.

Mariborski vodovod priredil dogodek ob svetovnem dnevu vode

22. marec, dan, ko slavi voda! Na njen pomen, minljivost in nenadomestljivost je opozoril Mariborski vodovod. Ob letošnjem svetovnem dnevu voda so v nakupovalnem središču Qulandia v Mariboru priredili obilico zanimivih dogodkov.
Letošnja tema ob svetovnem dnevu vode je “odpadna voda”.

Direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač je izpostavil, da povprečen Mariborčan dnevno porabi okrog 154 litrov vode. Dodal je še, da kljub vse večjemu onesnaževanju pitne vode, Mariborčani pijemo kvalitetno in čisto vodo.

K sodelovanju so povabili različna invalidska društva in varstveno delovne centre iz Maribora. Njihovi varovanci so ustvarjali likovna dela na temo “kroženje vode”. Izbrana likovna dela in razstavo Mariborskega vodovoda si lahko v Qulandii ogledate vse do 23. marca.

DSC_8425

Mimoidoči so bili nad programom navdušeni. Ena od obiskovalk je povedala: “Premalo se zavedamo kakšen pomen ima voda v našem življenju. Samoumevno je, da priteče iz pipe. Ta dogodek mi je dal misliti.”

Veselje in zadovoljstvo so izrazili tudi varovanci varstveno delovnega centra Sožitje iz Maribora, ki so za obiskovalce pripravili plesno točko. Dogajanje so popestrili tudi nastopi mladih pevk.

Kaj pod gladino skriva reka Drava?

Ob svetovnem dnevu vode je 21 potapljačev Potapljaškega društva Maribor tudi letos očistilo reko Dravo. Kljub vsakoletni čistilni akciji, se pod gladino reke skrivajo številni odpadni predmeti. Pri temperaturi vode zgolj 8 stopinj Celzija so potapljači na območju od Koroškega do Titovega mostu na nabrežje povlekli nakupovalne vozičke, odvržena kolesa, pnevmatike, skiro in še mnogo drugega.

DSC_8451

Predsednik društva Jure Šega je dejal: “Drava je čista reka. Že vrsto let organiziramo ekološko akcijo čiščenja Drave in z veseljem povem, da je v Dravi vsako leto manj odpadkov. Želimo si, da v prihodnje v reki ne bi našli ničesar.”

Čistilo pa se ni samo reke, tudi nabrežje je sedaj čisto. Za to so zaslužni prostovoljci, ki so odpadke ročno prinašali do zbirne točke ob Vodnem stolpu na Lentu.