Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.

Množica ljudi je leta 1991 na barikadah zaustavljala kolono Jugoslovanske ljudske armade. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta

Streli, ujetniki in dimne mine

Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.

Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.

Izstreljeni so bili metki, padale so dimne mine. Barikada na križišču cest za Muto, Vuzenico in Dravograd leta 1991. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta

JLA je zjutraj napadla Holmec, a te enote ni bilo tam

Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.

Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.

V zahvalo zdravstvenim delavcem, pripadnikom civilne zaščite in vsem drugim, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje osnovnih sistemov v državi, bodo slovenski in ameriški vojaški piloti v ponedeljek sredi dneva opravili skupen polet nad Slovenijo.

FOTO: Pixabay.si/Slika je simbolična

Policijske patrulje bodo v tem času v neposredni bližini bolnišnic prižgale modre luči.

Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in 31. lovskega polka Vojnega letalstva ZDA bodo prelet s šestimi letali F-16 in tremi letali PC-9 začeli na Jesenicah ob 13.15. Nato bodo leteli nad Golnikom in Kranjem, nad Ljubljano bodo ob 13.23. Polet bodo nadaljevali proti Celju, Mariboru in Ptuju, nato pa obrnili proti Šmarjam pri Jelšah ter nadaljevali proti Brežicam, Metliki, Črnomlju, Kočevju in Postojni. Polet bodo sklenili v Izoli nekaj pred pol tretjo popoldne.

Letala bodo Slovenijo preletela v dveh ešalonih, med katerima bo milja razmika, in sicer na višini približno 1200 metrov s povprečno hitrostjo 425 kilometrov na uro. V slovenski zračni prostor bodo ameriška letala vstopila ob 13.10.

Prelet letal nad UKC Maribor je predviden ob 13.39.

Gepostet von UKC Maribor am Montag, 1. Juni 2020

Kot je v petkovem srečanju z novinarji zagotovil poveljnik 15. polka vojaškega letalstva podpolkovnik Janez Gaube, bodo polet izvedli v skladu z zakonom o letalstvu. Leteli bodo z razmeroma nizko hitrostjo, tako da velikega hrupa ni pričakovati.

“Na ta način se želimo z našimi partnerji v Sloveniji na jasen, glasen in viden način zahvaliti vsem tistim ljudem, ki so dali vse od sebe v boju s covidom-19, je dodal Gaube.

Ameriški obrambni ataše podpolkovnik Ben Shaha je dodal, da je virus morda nekoliko upočasnil njihovo sodelovanje, ne more pa premagati zavezništva. Gre za novo obliko grožnje in v obrambnem sistemu so po njegovih besedah izjemno hvaležni tistim, ki so se v prvih vrstah spopadali z njim. Zato želijo skupaj s slovenskimi oboroženimi silami to hvaležnost tudi izkazati.

Kot so poudarili na ministrstvu za obrambo, želijo s tem sporočiti, da se z velikimi tveganji lahko uspešno soočamo le tako, da sodelujemo in si pomagamo. Ameriški piloti bodo v znak zahvale pred tem preleteli še nekatera italijanska mesta.

K dobri epidemiološki sliki so prispevali vsi, a najtežje breme je bilo na plečih zdravstvenih delavcev v UKC Ljubljana in Maribor, na kliniki na Golniku in v Splošni bolnišnici Celje, na 16 vstopnih točkah za testiranje potencialno okuženih, po domovih za starejše, v 13 zdravstvenih ekipah, oblikovanih za pomoč osebju v domovih za starejše, pa tudi na plečih epidemiologov, so še navedli na obrambnem ministrstvu.
VIR: STA

Slovenska vojska skupaj z vojskami petindvajsetih zavezniških in partnerskih držav začenja regijske mednarodne vojaške vaje, namenjene večji usposobljenosti pri zagotavljanju varnosti in ohranjanju miru v regiji. Vaje bodo trajale do 22. junija, do takrat pa je ponekod po Sloveniji pričakovati povečan promet vojaških vozil in prelete letal.

Vir: Facebook Slovenska vojska

Vir: Facebook Slovenska vojska

V okviru regijske mednarodne vojaške vaje bo potekalo več vaj – Takojšen odgovor (Immediate Response), Jadranski udar (Adriatic Strike), Zvezdni vitez in Hiter odgovor – v okviru katerih bodo slovenski vojaki skupaj s kolegi iz zavezniških in partnerskih držav gradili učinkovitejše in bolj odzivne sile za zagotavljanje varnosti in ohranjanje miru. Vaje bodo tudi priložnost za osebno, strokovno, tehnično in taktično povezovanje, so sporočili iz Slovenske vojske.

Prva bo na sporedu taktična vaja Takojšen odgovor, ki jo skupaj vodijo Poveljstvo kopenske vojske ZDA v Evropi ter slovenska in hrvaška vojska. Od danes do 12. junija bo na vaji sodelovalo nekaj manj kot 3000 vojakov iz Slovenije, Črne gore, Hrvaške, Italije, Nemčije, Severne Makedonije in Poljske. Vaja med drugim vključuje vzpostavitev in odprtje območja delovanja za sprejem, združitev, premik in integracijo sodelujočih enot, podporo države gostiteljice, zagotavljanje odzivnih sil v sestave Zavezništva in urjenje bolnišnične zmogljivosti Role 2.

V času omenjenih vaj je do 22. junija pričakovati povečan promet vojaških vozil ter vojaških letal in vodnih plovil, predvsem na območjih, kjer bo potekala večina vojaških dejavnosti – to je v okolici letališč Cerklje ob Krki, Divača in Rakičan, na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, v okolici ankaranske in v okolici mariborske vojašnice. Premiki vojaških konvojev do navedenih območij so večinoma načrtovani po avtocestnem križu od mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, in sicer na način, da bodo čim manj moteči za ostale udeležence prometa, so še sporočili.
Vir: STA

Slovenska vojska je danes na mariborskem letališču predstavila delo dežurnih posadk helikopterske nujne medicinske pomoči. Predstavitve se je udeležil tudi minister za obrambo Karl Erjavec, ki se je ob tem zavzel za uresničitev dogovora iz koalicijske pogodbe, po katerem naj bi nabavili tri nove helikopterje.

Vojaški helikopter; FOTO: U.Z

Vojaški helikopter; FOTO: U.Z

Erjavec se je vsem izvajalcem nujne pomoči zahvalil za plemenito delo, ki ga opravljajo, ob tem pa izpostavil pomembno dejstvo, da zadnji dve leti dejavnost izvajajo tudi z mariborskega letališča.

Sam kot eno svojih prioritet že iz časov prejšnjega obdobja na obrambnem ministrstvu poudarja, da opremo, ki jo nabavljajo za potrebe vojske, uporabijo tudi za druge potrebe. Prav helikopterji so se po njegovem izkazali za tipičen del vojaške opreme, ki jo lahko uporabijo tako za zagotavljanje obrambe države kot za nekatere druge naloge.

Ker potrebe po tem ves čas naraščajo, si je aktualna vlada že v koalicijski pogodbi zadala, da bo nabavila tri dodatne helikopterje tipa Bell. Odločitev o tem, na kakšen način se bodo tega lotili, po njegovem še ni sprejeta, je pa napovedal, da se bo na to temo še ta teden skupaj s predstavniki ministrstev za zdravje in notranje zadeve sestal s predsednikom vlade Marjanom Šarcem.

V zvezi z dejstvom, da v nekaterih zahodnih državah del tovrstnih nalog izvajajo zasebna podjetja, je Erjavec dejal, da je to mogoče v večjih in kapitalsko dovolj močnih državah, medtem ko se sam zavzema, da bi v Sloveniji ohranili sedanji sistem, ki je najbolj racionalen, ob tem pa ima vojska visoko usposobljeno osebje.

“Ko gre za nabavo vojaške opreme, so vedno kakšne težave, zato tudi tukaj pričakujem razpravo,” je na vprašanje, ali kljub koalicijski zavezi pričakuje kakšne težave pri zagotovitvi okoli 27 milijonov evrov za nakup treh helikopterjev, odvrnil Erjavec. Potrudil se bo, da obljubo uresničijo, pri tem pa pričakuje močno podporo premierja.

Slovenska vojska sicer dežurne helikopterske posadke za potrebe reševanja v gorah in izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči neprekinjeno zagotavlja na brniškem in mariborskem letališču ter na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki. Trenutno razpolagajo z 12 usposobljenimi posadkami.

Po besedah poveljnika 151. helikopterske eskadrilje Igorja Lanišnika so v zadnjih desetih letih v skupaj 3353 urah letenja opravili 2668 intervencij ter prepeljali 2759 poškodovanih ali obolelih. Ob tem je izpostavil 13. junij 2017, ko so prvič prepeljali otroka v inkubatorju, lani pa so opravili že 55 tovrstnih prevozov.

“Opažamo trend nenehnega povečevanja števila akcij. Lani smo opravili že 654 različnih reševalnih akcij, v katerih smo prepeljali 674 ponesrečenih ali obolelih,” je dodal Lanišnik in dodal, da so lani med drugim delovali tudi na devetih različnih požariščih po državi.

Oktobra 2017 so z aktivnostmi helikopterske nujne pomoči začeli tudi na mariborskem letališču in po besedah vodje enote v mariborskem zdravstvenem domu Štefana Mallyja opravili že 380 intervencij. “To daje prebivalcem severovzhodnega dela Slovenije boljše možnosti za preživetje in pusti manj posledic pri okrevanju po hudih poškodbah. To še posebej velja za prebivalce v odročnih krajih,” je še dodal Mally.

Za hitre helikopterske prevoze nujnih bolnikov iz drugih bolnišnic v UKC Ljubljana je zadolžena Anita Mrvar Brečko, ki je povedala, da v ta sklop poleg prevozov otrok in odraslih spadajo tudi prevozi v inkubatorju. Slednjih so lani od skupaj okoli 200, večino jih sicer še vedno opravijo z reševalnim vozilom, s helikopterjem opravili okoli 55.
Vir: STA

Vlada je na današnji seji sklenila, da bo helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji začasno prevzela Slovenska vojska. Prevoze naj bi z vojaškim helikopterjem začeli izvajati 1. oktobra ter jih opravljali do zaključka servisa helikopterja policije, predvidoma do konca januarja 2019.

Helikopterska nujna medicinska pomoč se z mariborskega letališča izvaja od novembra 2016, prej pa je bila edina takšna baza na Brniku, ki pa je bila za pomoči potrebne na severovzhodu države velikokrat predaleč. Za izvajanje helikopterskih prevozov nujne medicinske pomoči in medbolnišnične prevoze so tudi na Letališču Edvarda Rusjana Maribor uporabljali helikopter policije, a se je ta kvaril.

Prva intervencija s helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (november 2016).

Prva intervencija s helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (november 2016).

Ministrstvo za notranje zadeve je zato julija opozorilo vlado, da je nujno ukrepanje. Kot je razvidno iz današnjega sklepa vlade, ocenjujejo, da s 1. oktobrom sami ne bi več mogli zagotavljati helikopterja za potrebe nujne medicinske pomoči v mariborski bazi. Vodja mariborskega centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Štefan Mally z najnovejšo odločitvijo vlade še ni uradno seznanjen. Načeloma ocenjuje, da je rešitev s sodelovanjem vojske primerna, saj ima ta na voljo več plovil kot policija. Tudi oprema helikopterjev je podobna, zato večjih sprememb v delovanju te službe ne pričakuje.
Notranje ministrstvo je imelo sklenjeno najemno pogodbo za hangar na mariborskem letališču do konca letošnjega leta, kako bo to urejeno naprej, ni znano. V vsakem primeru je treba to storitev po Mallyjevih besedah ohraniti tudi v prihodnje, saj se je izkazala za zelo potrebno in učinkovito. Lani so opravili več kot 150 intervencij, letos že skoraj 190.

Vir: STA