Aktualne oddaje

    V svetu odraslih...

    V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]

    The post V svetu odraslih: Študentski domovi Univerze v Mariboru – veliko več kot le streha nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    21. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026. The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    31. Jožefov kon...
    Na posnetku si lahko ogledate 31. Jožefov koncert na Muti, ki je bil 20. 3. 2026. The post 31. Jožefov koncert na Muti (20. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    18. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 30. 3. 2026. The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (30. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Upravljanje mariborskega letališča je državo v prvih dveh mesecih stalo skoraj 267.000 evrov, pri tem pa so beležili okoli 50.000 evrov prihodkov. Kot je pojasnil direktor direktorata za letalski in pomorski promet Damjan Horvat, so bili stroški od načrtovanih višji zaradi začetnih vložkov v servise vozil in opreme, zavarovanja in podobno.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Medtem ko za september račun še ni bil izstavljen, so stroški julija znašali nekaj več kot 140.000 evrov, avgusta pa nekaj manj kot 125.000 evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da se bo ta dinamika nekoliko umirila in bodo stroški v okviru pogodbe z Družbo za upravljanje investicij (DRI), ki po odhodu kitajskih najemnikov upravlja z letališčem.

S pogodbo so sicer za letos za pokrivanje stroškov sicer bolj ali manj praznega letališča načrtovali 420.000 evrov, za leto 2020 pa 1,15 milijona evrov. “Po naši oceni so trenutni stroški daleč pod ocenjeno vrednostjo morebitnih vračil evropskih sredstev in drugih stroškov, povezanih predvsem z izgubo delovnih mest in podobno, ki bi nastali, če bi prišlo do zaprtja letališča,” menijo pristojni na infrastrukturnem ministrstvu.

Odločitve o tem, kakšna usoda čaka letališče dolgoročno, na ministrstvu za zdaj še niso sprejeli. Še vedno ni jasno, kdaj naj bi prišlo do sprememb državnega prostorskega načrta, ki bi omogočile podaljšanje letališke steze, kar je bil tudi pogoj za razvojne načrte donedavnega najemnika, družbe Aerodrom Maribor v lasti kitajskega kapitala. Brez podaljšanja steze je verjetno težko pričakovati tudi kateregakoli drugega resnega novega upravljavca letališča.

Nekateri mediji so poročali o tem, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, svoje delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.

Pop TV je prejšnji teden poročal o tem, da se je konec avgusta na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja na letališču oglasil predstavnik National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju. Pozneje je še enkrat preverjal stanje priprave državnega prostorskega načrta, pristojni pa so mu zagotovili, da postopek ni ustavljen.

Ministrstvo naj bi septembra bilo po informacijah Pop TV tudi v stikih s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimal za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Ministrstvo jim je predstavilo idejo, da iščejo koncesionarja in možnost prodaje, a naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi za tovorna letala dolgega dometa potrebovali daljšo stezo.
Vir: STA

Mestna občina Maribor je danes z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) podpisala Sporazum o sofinanciranju izvedbe podvoza Ledina in gradnjo navezovalne ceste s komunalno infrastrukturo na glavni železniški progi št. 30 Zidani most – Maribor. Mestni svet MO Maribor je spomladi sprejel tudi DIIP-a za gradnjo odsekov ceste S-J-3 sever in jug, ki bosta sofinancirana iz Dogovora za razvoj regij. MO Maribor tako celovito ureja Poslovno proizvodno Cono Tezno, ki je bistvena za razvoj gospodarstva in industrije.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

MO Maribor in DRSI sta se ob podpisu sporazuma zavezali, da bosta sofinancirali komunalno opremljanje območja, manjkajoči odsek ceste Ledina z novim železniškim podvozom pod glavno železniško progo Zidani most – Maribor s pripadajočo infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, plinovod, kabelske in telekomunikacijske povezave, elektro povezave idr.). Obstoječi podvoz je neustrezen, saj nima ustreznih tehničnih elementov za promet z motornimi vozili, vključno z intervencijskimi vozili, prav tako pa nima urejene infrastrukture za pešce in kolesarski promet ter odvodnjavanja meteornih voda. Na istem območju bo zato zgrajen nov podvoz, ki bo imel vse tehnične lastnosti za normalno odvijanje prometa za vsa motorna vozila, kolesarje in pešce. Dolžina novega cestnega odseka s podvozom je cca. 400 metrov.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Sporazum veleva, da bo DRSI v celoti financirala stroške odkupa nepremičnin, ki bodo po gradnji ostale v njeni lasti, in izgradnjo podvoza s pripadajočo železniško komunalno infrastrukturo. MO Maribor pa bo v celoti financirala stroške odkupa nepremičnin, ki bodo po gradnji ostale v njeni lasti, in gradnjo ceste Ledina oziroma Perhavčevo ulico s komunalno infrastrukturo. Ostali stroški financiranja so v sporazumu določeni v razmerju 60 % DRSI in 40 % MO Maribor. Ocenjena vrednost skupne investicije znaša 6,5 milijona evrov, od tega bo DRSI financirala 4 milijone evrov, MO Maribor pa 2,5 milijona evrov. Vsa dela bodo končana do konca leta 2021.

Ureditev Poslovno proizvodne cone Tezno je bistvena zaradi razvoja gospodarstva in industrije, kar posledično prinaša nova delovna mesta. S podpisom sporazuma Mestna občina Maribor tako sledi uresničitvi napovedanih osemnajstih projektov, ki bodo v naslednjih treh letih mesto Maribor spremenili na boljše.