Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Upravljanje mariborskega letališča je državo v prvih dveh mesecih stalo skoraj 267.000 evrov, pri tem pa so beležili okoli 50.000 evrov prihodkov. Kot je pojasnil direktor direktorata za letalski in pomorski promet Damjan Horvat, so bili stroški od načrtovanih višji zaradi začetnih vložkov v servise vozil in opreme, zavarovanja in podobno.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Medtem ko za september račun še ni bil izstavljen, so stroški julija znašali nekaj več kot 140.000 evrov, avgusta pa nekaj manj kot 125.000 evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da se bo ta dinamika nekoliko umirila in bodo stroški v okviru pogodbe z Družbo za upravljanje investicij (DRI), ki po odhodu kitajskih najemnikov upravlja z letališčem.

S pogodbo so sicer za letos za pokrivanje stroškov sicer bolj ali manj praznega letališča načrtovali 420.000 evrov, za leto 2020 pa 1,15 milijona evrov. “Po naši oceni so trenutni stroški daleč pod ocenjeno vrednostjo morebitnih vračil evropskih sredstev in drugih stroškov, povezanih predvsem z izgubo delovnih mest in podobno, ki bi nastali, če bi prišlo do zaprtja letališča,” menijo pristojni na infrastrukturnem ministrstvu.

Odločitve o tem, kakšna usoda čaka letališče dolgoročno, na ministrstvu za zdaj še niso sprejeli. Še vedno ni jasno, kdaj naj bi prišlo do sprememb državnega prostorskega načrta, ki bi omogočile podaljšanje letališke steze, kar je bil tudi pogoj za razvojne načrte donedavnega najemnika, družbe Aerodrom Maribor v lasti kitajskega kapitala. Brez podaljšanja steze je verjetno težko pričakovati tudi kateregakoli drugega resnega novega upravljavca letališča.

Nekateri mediji so poročali o tem, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, svoje delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.

Pop TV je prejšnji teden poročal o tem, da se je konec avgusta na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja na letališču oglasil predstavnik National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju. Pozneje je še enkrat preverjal stanje priprave državnega prostorskega načrta, pristojni pa so mu zagotovili, da postopek ni ustavljen.

Ministrstvo naj bi septembra bilo po informacijah Pop TV tudi v stikih s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimal za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Ministrstvo jim je predstavilo idejo, da iščejo koncesionarja in možnost prodaje, a naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi za tovorna letala dolgega dometa potrebovali daljšo stezo.
Vir: STA

Danes se izteče odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem mariborskega letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti. Začasno bo upravljanje prevzela državna DRI, a najprej ji mora agencija za civilno letalstvo podeliti obratovalno dovoljenje. Država bo v nadaljevanju iskala trajne rešitve.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je dosedanjega upravljavca letališča od Delavske hranilnice kupila v začetku 2017, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo.

A velikopoteznih načrtov z več sto milijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili.

Skupaj so tako npr. lani na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 na čarterskih letih in 1171 na redni liniji vmes propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora. Še največ letalskega prometa je v zadnjem času zaradi šolanja pilotov civilnih letal.

Družba Aerodrom Maribor, ki je ob vsega 810.000 evrih prihodkov lani ustvarila 2,2 milijona evrov izgube, je nato v začetku letošnjega leta enostransko odpovedala najemno pogodbo. Ta se po polletnem odpovednem roku izteče danes.

Nadaljevanje sodelovanja naj bi po pisanju medijev v Aerodromu Maribor pogojevali s predlogom, da namesto plačila najemnine v višini 100.000 evrov mesečno država njim do sprememb državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze plačuje za upravljanje z letališčem. Želeli so tudi državno pomoč.

Ministrstvo za infrastrukturo niti na takšno pobudo niti na prošnjo za državno pomoč ni pristalo in vlada je odločila, da upravljanje mariborskega letališča začasno preda v roke Družbi za upravljanje investicij (DRI), državnemu inženirskemu podjetju. Na DRI so že izpeljali vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo.

Manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Javna agencija za civilno letalstvo RS. Vlogo za izdajo dovoljena je DRI oddala 2. julija, v četrtek pa bo agencija predvidoma začela z opravljanjem fizičnega pregleda na letališču.

Do pridobitve obratovalnega dovoljenja mariborsko letališče ne bo obratovalo. V DRI so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče v četrtek zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 dosedanjih zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.

Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI skladno s pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Mariborsko letališče bo po informacijah iz DRI v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.

Rešitev z DRI je sicer le začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli z iskanjem trajne rešitve za razvoj letališča.

Po poročanju Dela iz minulega tedna naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni. Sosednji letališči bi tako v tem primeru lahko postali tudi dopolnilni.

Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.
Vir: STA

Pričakovanja, da bo Družba za upravljanje investicij (DRI) pravočasno prejela obratovalno dovoljenje za upravljanje mariborskega letališča, potem ko se družbi Aerodrom Maribor v sredo izteče odpovedni rok za najemno pogodbo, so po oceni ministrstva za infrastrukturo povsem realna. Tudi iz agencije za civilno letalstvo prihajajo pozitivni signali.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, kratkoročnega rezervnega scenarija, če DRI do 18. julija ne uspe pridobiti dovoljenja, ni, saj je začasno upravljanje omenjene državne družbe trenutno edina možnost. “Če DRI ne uspe pravočasno pridobiti obratovalnega dovoljenja, bo letališče v vmesnem času zaprto,” odgovarjajo.

Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so medtem tudi že odgovorili na vprašanja računskega sodišča glede oddaje upravljanja letališča družbi DRI in jim poslali zahtevano dokumentacijo. Kot poudarjajo, po njihovi oceni v tem primeru ne gre za privilegiranje ene družbe, saj gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti in je bilo tako izbrano po “in-house” metodi.

Sicer pa je po njihovih zagotovilih rešitev z DRI začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo zato na ministrstvu začeli z iskanjem trajne rešitve, ki bo zagotavljala nadaljnje obratovanje letališča in njegov razvoj, kot ga predvidevajo strateški dokumenti države.

Po poročanju Dela naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.

Glede dela nepremičnin na letališču, ki so v lasti dosedanjega najemnika, podprtega s kitajskim kapitalom, na ministrstvu odgovarjajo, da je večina infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje letališča, v lasti države. Za dostopne poti in parkirišča imajo z družbo Aerodrom Maribor sklenjeno pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti, medtem ko naj bi po njihovem glede opreme pogovori med DRI in omenjeno družbo že potekali.

Na DRI pa so za STA povedali, da so še pred oddajo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja 2. julija pripravljali in zbirali obsežno dokumentacijo ter izvedli postopke, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja, med njimi tudi zagotovitev ustrezno licenciranega kadra.

“Tudi zdaj na tem projektu dela več sodelavcev oz. služb, vse aktivnosti pa so usmerjene k temu, da bi obratovalno dovoljenje pridobili do 18. julija oziroma v najkrajšem možnem času,” so pojasnili na DRI in dodali, da so z zaposlenimi, ki se bodo ta dan prezaposlili iz družbe Aerodroma Maribor že pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi opravili več seznanitvenih razgovorov, tudi trenutno z njimi poteka redna komunikacija, v okviru katere jim posredujejo vse relevantne informacije glede nalog in dolžnosti ob nastopu delovnega razmerja.

Mariborsko letališče bo po informacijah iz omenjene družbe v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger, če jim do sredi prihodnjega tedna dovoljenja ne bo uspelo pridobiti, pa bodo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi za njegovo čimprejšnjo pridobitev.

Na agenciji za civilno letalstvo so za STA pojasnili, da bodo dovoljenje izdali, ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Običajni čas izdaje je po njihovem odvisen od tega, ali je vloga popolna že ob prvem prejemu ali pa jo mora vlagatelj dopolniti ali celo večkrat dopolnjevati.

Po dodatnem pojasnilu direktorja agencije Roka Marolta se je v slovenski javnosti ustvarila fama, da postopki trajajo leto in več, pa sam, ki je na agenciji zadnja štiri leta, takega primera ne pozna. Če je vloga pripravljena do popolnosti in so vlagatelji ljudje, ki vedo kaj delajo, so lahko takšni postopki precej hitri.

Agencija letno reši okoli 7500 vlog, res pa je, da takšnega primera, kot je z mariborskim letališčem, v zadnjih letih ni bilo. Sorazmerno veliko je primerov ustanavljanja novih letalskih družb ali šol, licenciranje letališč pa ni vsakodneven postopek, saj se lahko menjajo lastniki, medtem ko licence ostajajo enake in ni potrebno ponovno certificiranje.

V mariborskem primeru so razmere še bolj specifične, saj bodo delo opravljali isti ljudje, z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki in se bo praktično zamenjala le pogodba o upravljanju. Na agenciji kljub temu ne bodo nikjer pogledali skozi prste, so se pa zavezali državi pomagati s tem, da so vsem razpoložljivim kadrom omogočili to zadevo obravnavati prioritetno.

Neuradno naj bi vseeno obstajala precejšnja verjetnost, da letališče ne bo ostalo zaprto. Potem ko se bodo 17. julija z njega poslovili sedanji kitajski najemniki, naj bi že naslednji dan opravili fizični pregled letališča. Najmanj tisti dan bo sicer letališče zagotovo zaprto za vsaj nekaj ur, če bodo izpolnjeni popolnoma vsi standardi, pa bi ga lahko kmalu spet odprli.

Tudi če bi se stvari zakomplicirale, pa to v nasprotju s poročanjem nekaterih medijev naj ne bi pomenilo trajnega zaprtja letališča, zaradi česar bi država morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za gradnjo novega potniškega terminala. Če bi prišlo do tega, bi letališče sicer ostalo zaprto, a le do izpolnitve vseh zahtev, torej morda za teden ali dva.
Vir: STA

Pristojnim na infrastrukturnem ministrstvu se po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor ne mudi z iskanjem rešitve, čeprav je lahko od 15. julija, ko se izteče odpovedni rok, vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.

 letališče maribor (4)Družba Aerodrom Maribor, ki je preko družbe SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala, zaposluje 30 ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo tudi mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet. Tega je sicer zadnje mesece bolj malo, saj redne linije ni, so pa tam še vedno letala na šolanju in posamezni čarterski poleti.

Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.

Na vprašanje STA, ali so morda že začeli kakršnekoli postopke za iskanje novega upravljavca letališča ali pa za sklenitev novega dogovora s sedanjim, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.

“Javni razpis smo izvedli na osnovi pobude najemnika, da bi sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo, vendar o nadaljevanju postopka in izbiri najprimernejšega načina upravljanja letališča za zdaj še ni odločitve,” je vse, kar za zdaj vedo povedati na pristojnem ministrstvu, kjer napovedujejo, da bodo odločitev o najprimernejši rešitvi sprejeli v prihodnjih mesecih.

Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.

Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.

Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.

“Žal mi je, da so bile njihove obljube tako velikopotezne, pa jih doslej niti v manjši meri niso uresničili,” je še dodala Bratuškova, ki se je ta teden tudi v zvezi s sprejemanjem prostorskih dokumentov za letališče sestala z okoljskim ministrom Juretom Lebnom, a z ministrstva kljub prošnji STA doslej niso sporočili, kaj sta se dogovorila.

Postopek sprejemanja DPN je sicer naletel na veliko pripomb in nezadovoljstva s strani okoliškega prebivalstva in okoljskih organizacij, ki so v okviru javne razprave vložili okoli 140 pripomb. A kot je o tem na isti seji državnega zbora dejal Leben, ta številka glede na izkušnje s podobnimi zgodbami, tudi iz tujine, niti ni tako zelo visoka. Jih je pa potrebno vse obravnavati in na njih odgovoriti, pravi Leben in dodaja, da je, kar se njih tiče, zadeva v sklepni fazi.
Vir: STA

Mariborsko letališče, ki je trenutno z edino redno linijo preko letalske družbe VLM Airlines povezano z Münchnom in Antwerpnom, bo poleti po letu dni premora znova deležno tudi čarterskih letov. Kot so sporočili iz pomurske turistične agencije Intelekta, bodo med 5. junijem in 24. julijem uvedli tedenske lete na grški otok Hios.

 letališče edvarda

Za ponovno uvedbo čarterskih letov, ki so jih iz Maribora v preteklosti že večkrat izvajali, so se po besedah direktorja agencije Borisa Farkaša odločili zaradi velikega povpraševanja po omenjenem grškem otoku, ob tem pa bo na mariborskem letališču za vse njihove potnike na voljo brezplačno parkiranje.

Intelekta je že dolga leta partner mariborskega letališča. Najprej je med letoma 1992 in 1995 letela z Adrio Airways na romunsko črnomorsko obalo, pozneje pa z različnimi letalskimi prevozniki na Malto, v Tunizijo in Grčijo, nazadnje predlani z Aegean Airom na Kreto.

Mariborsko letališče bo sicer do 16. aprila še vedno vsak delovni dan povezano z bavarsko prestolnico in belgijskim Antwerpnom, a so se v belgijsko-slovenski letalski družbi VLM Airlines, ki ima preko SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, že odločili število letov zmanjšati na dvakrat tedensko.

Od sredine aprila bo z mariborskega letališča v München do konca poletne sezone mogoče leteti le še ob sredah in petkih. Vozni red ostaja nespremenjen, tako da letalo iz Munchna prileti ob 10.25, na Bavarsko pa iz Maribora odpotuje ob 11.30. V letalski družbi podatkov o številu potnikov ne izdajajo, a so letala večinoma letela slabo zasedena, dvakrat so morali polet tudi odpovedati.
Vir: STA

Letališče Edvarda Rusijana ima od danes znova redno letalsko povezavo. V skladu z napovedmi je nekaj pred 15. uro s štiriindvajsetimi (24) potniki proti proti belgijskemu Antwerpnu z vmesnim postankom v Münchnu, poletel 50-sedežni Fokker.

mariborsko letališče, munchen (5)

“Veseli nas, da na mariborsko letališče ponovno prihaja redni promet. Obe destinaciji ocenjujemo kot zelo zanimivi, predvsem z vidika možnih nadaljnjih povezav iz Münchna, seveda pa tudi na osnovi že obstoječih močnih povezav naše regije z Bavarsko,” je pred prvim poletom dejal direktor Aerodroma Maribor Boris Bobek.

Pozitivne misli so tik pred prvim današnjim poletom, po slavnostnem rezu traku izrazili tudi Carl Runge, izvršni direktor VLM Airlines, župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak ter mariborski podžupan Saša Pelko in kitajski veleposlanik v Sloveniji Je Hao. Veliko pa si od nove linije obetajo tudi na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje.

mariborsko letališče, munchen (4)

Kot so povedali danes pred odhodom je povezava z Antwerpnom pomembna tako s turističnega, kot poslovnega vidika, saj se ta nahaja v neposredni bližini Bruslja. Ob tem je Bobek še dodal, da uvedba teh linij za njih pomeni majhen, a pomemben korak pri uresničevanju strategije ponovnega zagona letališča.

Za mariborski liniji so preko spleta na voljo enosmerne vozovnice za dnevne linije med tednom, in sicer od 59 evrov z vključeno potniško takso. Letalo bo od ponedeljka do petka ob 10.10 poletelo iz Antwerpna, z vmesnim postankom v Münchnu, od koder bo poletelo ob 12.45, v Maribor pa bo prispelo ob 14.20. Pol ure pozneje bo letalo spet poletelo proti bavarski prestolnici in se ob 19.10 vrnilo v Belgijo.

Družba VLM Airlines je s tem Maribor petkrat tedensko povezala z bavarsko prestolnico, kar bi lahko bilo zanimivo predvsem za poslovne potnike, hkrati pa z belgijskim pristaniškim mestom, prestolnico trgovine z diamanti in drugim največjim središčem petrokemije na svetu.

 

Je napovedana, 660 milijonska investicija v razvoj mariborskega letališča, realna? Gre samo za prijateljski dogovor ali za resen podpis? Morda iz tega ne bo nastalo nič, če na državni ravni ne bodo pravočasno sprejeli Državnega prostorskega načrta? Več v videu.

Direktorski položaj v družbi Aerodromu Maribor, najemniku mariborskega letališča, je od Ladimirja Broliha prevzel Nizozemec Carl Runge. Kot so sporočili iz družbe SHS Aviation, bo letališče vodil v kombinaciji s svojimi odgovornostmi v njihovi letalski družbi.

V družbi SHS Aviation, ki je lastnica Aerodroma Maribor, niso pojasnili ali bo drugi direktor Boris Bobek, s katerim si je Brolih delil direktorsko funkcijo, ostal na položaju. So pa povedali, da bo Brolih še naprej deloval pod njihovim okriljem, in sicer na področju nadaljnjega razvoja mariborskega letališča. Ob tem so poudarili, da cenijo Brolihovo dosedanje delo in podporo ob nemotenem prenosu lastništva iz Delavske hranilnice na SHS Aviation.

letalisce-maribor

Novi direktor Runge, sicer tesen sodelavec Harma Jana Prinsa, znanega iz letališke in še nekaterih drugih poslovnih zgodb v Mariboru, bo odgovoren za vodenje in delovanje letališča, vključno z varnostjo na letališču, varovanjem, upravljanjem objektov, trženjem in razvojem podjetja, storitvami potnikom, zagotavljanjem kakovosti in skladnostjo z zakonskimi predpisi. Kot poudarjajo v SHS Aviation, ima Runge bogate izkušnje v letalski in turistični panogi, ki jih je pridobil s tridesetletnim delovanjem na številnih vodstvenih položajih v letalskih družbah in pri organizatorjih potovanj, kot so Martinair, TUI FLY, Sunair in TUI potovanja. Po njihovem mnenju nova imenovanja in prilagoditve v strukturi kažejo na odločenost družbe, da bo mariborsko letališče zagotavljalo kakovostne letališke storitve, pri čemer bo poudarek na naložbah v infrastrukturo in razvoj trga, ki bodo zagotavljale ustrezno prihodnost letališča.
Vir: STA