V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
Med 5. in 11. junijem je potekal prvi del akcije 0,0 šofer. V tem času so policisti na območju PU Maribor odredili 2.252 preizkusov alkoholiziranosti, 49 jih je bilo pozitivnih.
Mariborski policisti so v tem času z indikatorjem alkohola preizkusili 2.252 voznikov. Pod vplivom alkohola je bilo 49 voznikov, 9 pa jih je preizkus odklonilo. Pri 25 voznikih je koncentracija znašala več kot 0.52 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi smo zoper 2 voznika odredili strokovni pregled.
Iz policijske uprave Maribor sporočajo “ne pozabite, vožnja pod vplivom alkohola ali drog izjemno poveča verjetnost za nastanek prometne nesreče. Zato vozite le trezni in pomagajte ohraniti dragocena življenja!”
Včeraj je v nekaterih medijih kanditaturo za predsednika Republike Slovenije napovedal pevec in samopromotor Damjan Murko, ki že razmišlja o zbiranju 5000 podpisov volivcev za vložitev kandidature.Kot je povedal ne gre za šalo, temveč za popolnoma resno zadevo. Ob tem je še napovedal, da bo glede na svojo prepoznavnost podpise izbal z lahkoto.
Ob tem smo tudi na socialnem omrežju Facebook zasledili stran Damjan Murko za predsednika, ki so ga ustvarijli v njegovo podporo.
Selitev osrednje mariborske knjižnice v nekdanjo Probanko v središču Maribora je vendarle korak bližje uresničitvi. Mariborska občina naj bi se z vlado resno dogovarjala o “zamenjavi” nepremičnin. Kot je povedal Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor, državi ponujajo tri policijske postaje, ki so trenutno v lasti mariborske občine.
Vlada naj bi stavbo nekdanje Probanke izvzela iz lastništva DUTB (Družbe za upravljanje terjatev bank), v zameno pa bi pridobili tri nepremičnine, v katerih trenutno delujejo policijske postaje. “Smo zdaj že daleč v pogovorih, da bi vlada stavbo Probanke izvzela iz lastniškega korpusa slabe banke. Zakaj? Ker na ta način bi omogočila menjavo treh policijskih postaj, ki so v naši lasti, da se lastništvo zamenja in bi imeli dvojno korist: mi bi ceneje prišli do nepremičnine Probanke, tri policijske postaje bi pa postale last države, ne last Mestne občine“, je povedal Fištravec.
Prostorska stiska med policami v osrednji knjižnici Rotovž.
Kot naslednjo novost v povezavi s selitvijo knjižnice, pa je izpostavil še, da se je direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar nedavno sestal z državno sekretarko na Ministrstvu za kulturo. Dogovorili so se, da v Mariboru pripravijo elaborat, s katerim utemeljijo upravičenost selitve knjižnice v Probanko ter predstavijo rešitve glede sanacije Rotovškega trga. “Na osnovi tega bo Ministrstvo šlo na vlado, da bo vlada delno spremenila sklep, v zvezi 2,6 milijona, ki ga želi namenit za reševanje prostorske stiske mariborske knjižnice. Torej, da ta denar ne bo ekskluzivno vezan na lokacijo Rotovški trg, ampak na optimalno lokacijo, kakor jo mi ocenjujejo“, je dejal Fištravec.
Mariborske Zlate lisice ni v programu tekmovanj Mednarodne smučarske zveze za sezono 2020/2021, a koledar še ni dokončno potrjen. So pa člani izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije potrdili nova pravilnika o pravicah in dolžnostih tekmovalcev reprezentanc v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji ter tekmovalcev slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc panoge za alpsko smučanje.
Nova pravilnika bosta vključena v pogodbe, ki jih bodo ponudili tekmovalcem v podpis. Predsednik zbora in odbora za skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič je bil glede pravil jasen: “Ne more se oblikovati samostojna ekipa brez dogovora s smučarsko zvezo in ne more se oblikovati samostojna ekipa brez upoštevanja pravilnika, ki daje reprezentantom dolžnosti in naloge znotraj ekipe, kar pomeni, da reprezentant ne more samovoljno izstopiti iz ekipe, le na podlagi tega, da ima svoje trenerje.”
Vprašanje šampionskega statusa in možnosti oblikovanja od zveze samostojnih trening ekip se je pojavilo že s tekaško šampionko Petro Majdič, v celoti pa je problem izbruhnil s samostojno ekipo najuspešnejše alpske smučarke vseh časov Tine Maze. V zadnjih dveh sezonah s svojo samostojno trening ekipo deluje tudi trenutno najuspešnejša tekmovalka Ilka Štuhec, ki pa ni v celoti ločena od alpskih reprezentanc, z moško smukaško ekipo denimo opravlja skupne poletne priprave na južni polobli.
Ilka Štuhec; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec
Zastarela pravila
“Mislim, da bo do teh pobud prej ali slej prišlo tudi v skokih, zato smo oblikovali tudi nov pravilnik. Med tekmovalcem in vodstvom mora biti soglasje, da lahko tekmovalec takšno možnost izkoristi v največji možni meri, po drugi strani pa vemo, kakšna je naša odgovornost v primeru, da se kaj pripeti,” je dejal Jasnič, ki je med možnimi kandidati za takšno rešitev omenil Roberta Kranjca in Jerneja Damjana. “Takšna rešitev ni namenjena začetnikom ali mladim, temveč vrhunskim tekmovalcem, ki so že nekaj dali skokom in imajo osvojene medalje z največjih tekmovanj. V pravilniku govorimo o temu, da lahko ima reprezentant največ pet osebnih sponzorjev, da lahko posname svoje lastne spote, tudi reklamne.”
Za razliko od skakalcev, ki imajo denimo poenotene čelade, pa alpinci lahko samostojno tržijo prostor na svojih čeladah. Iztok Klačnik, predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje, je dejal: “Prejšnji pravilnik je bil zastarel, gremo s časom naprej, upoštevamo različne oblike marketinških aktivnosti tekmovalcev in te podrobnostmi smo opredelili s pravilnikom. Želimo se izogniti temu, da bi vsak po svoje nekaj delal, temveč da so zadeve poenotene da so aktivnosti zapisane v pogodbi. Za tekmovalce se jasno določajo marketinške aktivnosti, pravice, vsekakor je več pravic kot prej tudi dodatni osebni sponzorji so notri. Ta pravilnik bo podlaga tudi za podpis novih pogodb. Tudi z Ilko Štuhec, ki je lani podpisala in bo letos podpisala.
“V skladu s tem pravilnikom ni več šampionskega statusa, kar ne spremeni dejstva, da se z Ilko pogovarjamo o načinu, na kakšen način bo delala in trenirala. Tako kot ima Ilka ‘svojo ekipo’ jo ima tudi Žan Kranjec, Štefan Hadalin, ki sta denimo sama v ekipi. Dajemo možnost vsem, da čim boljše trenirajo. Verjamem, da se bomo zmenili in da bo zadovoljna,” je dejal Klančnik.
Prihodnost Zlate lisice ni rožnata
Člani IO SZS so se seznanili tudi s poročili o izpeljanih tekmah svetovnih pokalov, ki jih je v minuli sezoni gostila Slovenija, katerih finančni presežki so pomemben del proračuna ekip in zveze. S pozitivnim finančnim izkupičkom se denimo ponašajo organizatorji tekmovanj v Planici, na Pokljuki, v Kranjski Gori, Mariboru, vse bolje kaže tudi ženskemu skakalnemu prazniku na Ljubnem. V zvezi s poročilom za mariborsko Zlato lisico, ki ga je ob odsotnosti članov mariborskega kluba predstavil generalni sekretar OK Pokal Vitranc Srečko Medven, je slovenski član v predsedstvu mednarodne smučarske federacije Fis Janez Kocijančič opozoril na negotovo prihodnost Zlate lisice.
“Mariborska tekma je za prihodnji dve leti trdno na terminskem programu. In to so edini programi, ki so bili sprejeti. Lahko se spremenijo, ampak mislim, da ni nobenih možnosti, da bi se mariborska tekma umaknila. Je pa v nekem dolgoročnem planiranju, ki je še v povsem delovni obliki v sezoni 2020/21 ta tekma izpuščena in mislim, da je treba storiti vse, da se to ne bo zgodilo. V tem trenutku še ni nobene posledice. To še ni sprejet koledar in mislim, da je treba storiti vse, da tudi nikdar ne bo sprejet v takšni obliki,” je dejal Kocijančič, ki je vodstvo domače zveze pozval, naj se nemudoma odzove.
“Predlog koledarja je bil narejen v ozki delovni skupini Fisa na sedežu v Oberhofnu, kjer sodelujejo vsi direktorji svetovnih pokalov in vodstvo Fisa. Ta predlog ni dokončen, na programski konferenci v Portorožu se ga ni potrjevalo, potrjeval se bo drugo leto na kongresu Fisa v Grčiji. Treba se je odzvati predvsem mirno. Zadeva ni tako negativna kot zgleda na papirju. Je pa seveda pomembno, da vsi členi v tej zgodbi opravijo svojo domačo nalogo, Maribor, mariborska občina, slovenska zveza. Lahko je takšen umik pogojen v za mariborsko tekmo neugodnem vremenu, lahko pa so tudi v novi filozofiji Fisa, ki zadeva zmanjševanje števila tekem, nova, predvsem azijska tržišča in potem pač nekdo odpade ven. Denimo tudi Kvitfjell je pod velikim vprašajem,” je pojasnil Medven.
Vir: STA
“Ne moremo se igrat s tem premoženjem“, je danes na srečanju z novinarji dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Na četrtkovi (11. izredni) seji bodo tako mestni svetniki odločali o podaji soglasja za pričetek postopka prodaje Farmadenta. Le tako lahko, po mnenju mestnega vodstva, zaščitijo najmanj 80 delovnih mest.
Da je prodaja Farmadenta nujna, je jasno že nekaj časa, kakor je jasno tudi, da se s pričetkom postopka prodaje mudi, saj so sicer ogrožena najmanj delovna mesta zaposlenih v Farmadentu, morda pa tudi delovna mesta na področju celotne lekarniške dejavnosti v Mariboru. “Mi si tega ne moremo privoščit, preveč ljudi je zaposlenih, tržni deleži in tako naprej… Mi gremo v prodajo z upanjem, da dobimo tujega strateškega partnerja, ki bo zainteresiran za razvoj dejavnosti in za širitev dejavnosti,” je dejal Fištravec.
FOTO: farmadent.si
Trenutno sta za nakup Farmadenta izkazala interes dva slovenska kupca, a na Mestni občini Maribor oba ocenjujejo kot neprimerna. Kemofarmacija Farmadenta po njihovem ne bi smela kupiti, ker bi lahko prišlo do prevelike koncentracije tržne (pre)moči. Drugi interesent pa je družba Salus, ki po mnenju mestnega vodstva ni strateški kupec, ampak bi z nakupom Farmadenta sprožil uničenje lekarniške dejavnosti v Mariboru.
Pogojem za prodajo uradno še ni zadoščeno
S postopki lahko pričnejo, če se s tem strinjajo večinski lastniki (MO Maribor) in vsaj en solastnik oz. družbenik. Po naših informacijah naj bi (poleg mariborske) interes že izkazali na Občini Hoče-Slivnica ter na Občini Duplek. Župan Fištravec je potrdil, da so interes izkazali na dveh občinah solastnicah, ki jih ni imenoval, je pa dodal, da naj bi se kmalu sestali predstavniki vseh šestih solastnic. Mestni ali občinski svetniki občin solastnic bodo torej (slej kot prej) odločali o soglasju za pričetek postopkov prodaje. Mariborski svetniki ta četrtek, na izredni seji.
Pričakujejo soglasje, predlagajo komisijo
Lidija Krebl Vukovič, vodja pravne službe na mariborski občini, je pred četrtkovo sejo poudarila, da je treba postopek pričeti, lahko pa ga kasneje kadarkoli ustavijo. “V kolikor bi prišlo do zadržanja zakona, razveljavitve zakona, spremembe zakona ali kakršnihkoli drugih, spremenjenih okoliščin, se lahko postopek prodaje družbe Farmadent še vedno ustavi. S pričetkom postopka prodaje družbe Farmadent se še ne determinira, da bo družba dejansko prodana“, je pojasnila Krebl Vukovičeva.
Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.
Župan Fištravec glede na vsa, doslej znana dejstva, od svetnikov pričakuje soglasje za pričetek postopkov prodaje, saj so sicer tveganja za kazni, izgubo občinskega premoženja, delovnih mest in lekarniške dejavnosti v mestu prevelika. “Imenoval pa bom tudi 5-člansko komisijo za prodajo, ki bo po želji mestnega sveta nadzirala komisijo, ki bo vodila postopek prodaje“, je dodal. Sestavljali jo bodo trije mestni svetniki Matej Žmavc (SD), Stojan Auer (LPR) in Petra Kneževič (Lista župana Andreja Fištravca) ter vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek in podpredsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor Mitja Hasaj.
Ta vikend je v Mariboru in okolici potekalo ogometno tekmovanje odvetnikov. Danes smo jih ujeli na nogomeni tekmi v Rogozi.
Danes se je v Rogozi odvijalo nogometno evropsko tekmovanje odvetnikov, v katerem je sodelovalo kar 34 ekip iz različnih držav celotne Evrope. Med njimi so bile ekipe iz Srbije, Cipra, Hrvaške, Francije, Romunije, Turčije, Češke, Poljske, Madžarske, kar osem ekip pa je bilo iz Italije.
Tekmovalnega duha na igrišču ni manjkalo, kot je dejal organizator dogodka, so imeli vsi željo po zmagi.
Letos bo potekala 1. julija, pri organizaciji pa sodeluje tudi upravitelj Mariborskega Pohorja. Dogodek tako prvič prirejamo pod imenom Visit Pohorje BraveRun (Tek pogumnih).
Vir: Facebook Visit Pohorje
Tek BraveRun ni običajna tekaška preizkušnja, saj morajo tekači na poti do cilja premagati različne ovire in prepreke, jih preskočiti, preplezati, preplaziti, prebroditi ali preplavati. Na progi se soočijo z vodo, blatom, vrvmi, naravnimi ovirami razgibanega Pohorja, jamami. Tako pri teku in premagovanju ovir poleg vzdržljivosti preizkusijo še svojo moč, spretnost, ravnotežje, iznajdljivost, sposobnost hitrega sprejemanja odločitev in tudi timski duh. Tekaška preizkušnja je primerna za vse, ki se rekreativno ukvarjajo s športom, pa tudi za tiste, ki želijo preizkusiti nekaj novega. Prav tako ponuja priložnost za team buildinge, fantovščine ali dekliščine, ki se jih bodo ekipe gotovo spominjale še nekaj časa.
Visit Pohorje BraveRun se bo začel 1. julija ob 12. uri, ko se bodo udeleženci podali na 5-kilometrsko progo z 20-imi ovirami. Tisti, ki bodo izbrali daljšo različico tekmovanja, pa bodo pretekli 2 kroga, kar torej pomeni 10 kilometrov in 40 ovir. Že pred tem se bo dopoldan začel tudi otroški Visit Pohorje BraveRun, in sicer v treh starostnih kategorijah ter z raznimi otrokom prilagojenimi ovirami.
Vir: Facebook Visit Pohorje
Start in tudi cilj 5-kilometrske proge bo ob spodnji postaji krožne kabinske žičnice (gondole). Na progo bodo letos namestili nekatere ovire, ki smo jih uporabili že v preteklih izvedbah prireditve in so bile med udeleženci zelo priljubljene, nekaj ovir pa bo novih in bodo presenečenje za tekmovalce. Ti se lahko podajo na progo predvsem z namenom zabave in druženja, lahko pa je v ospredju tudi tekmovalni vidik. Zato bodo tistim, ki bodo želeli, omogočili tudi merjenje časa.
Na prireditvi Visit Pohorje BraveRun pričakujejo od 400 do 500 udeležencev, prijavijo se lahko tako posamezniki kot skupine (ekipe žensk, moških ali mešane ekipe), pri čemer bodo prijave možne tudi še na dan dogodka, vendar zaradi manjše gneče priporočajo, da tekmovalci prijavo opravijo že prej. To lahko storijo na spletni strani, kjer so dostopne tudi vse informacije o prireditvi in prijavnini. Ta poleg startnine vključuje še majico z motivom dogodka in nagrado organizatorjev.
»Udeležencem dogodka BraveRun želimo dokazati, da je premagovanje ovir na progi podobno premagovanju ovir v vsakdanjem življenju in da se lahko ob tem tudi zabavajo. Naš cilj je, da tekmovalci v sebi odkrijejo moči in sposobnosti, ki jih še niso poznali,« je povedal organizator Jože Perčič. Kot je dodal, je v minulih letih na prireditvi BraveRun sodelovalo že približno 2000 ljudi.
»Že ob predstavitvi naše nove blagovne znamke Visit Pohorje smo napovedali, da želimo pod njenim okriljem povezati tudi različne aktivnosti in dogodke na Mariborskem Pohorju. Zato smo se z veseljem priključili k organizaciji prireditve BraveRun, ki po novem nosi tudi ime Visit Pohorje,« je povedal vodja marketinga v podjetju Marprom Dominik Dukarić.
Največji blogerski dogodek na štajerskem SummerMBeauty se je odvajal v petek 9. junija v Vetrinjskem dvoru. Obiskalo ga je kar 40 blogerk iz celotne Slovenije, ki so se na dogodku zabavale in družile.
Foto: Jan Gaberc
Letos je tako potekal že drugi takšen dogodek na štajerskem. Lansko leto se je dogodka udeležilo 20 blogerk, kar je pol manj kot letos. Predstavil se je glavni sponzor Biobaza, naučile so se večernega ličenja z Nee Makeup Milano, sodelovale v nagradni igri Karbonoir, ter se pogovorile o izkušnjah pri okrogli mizi z blogerko Nejo Stoilkovsky, youtuberko Lepo Afno ter mlado podjetnico Fiono Čuček, lastnico trgovine Everly. Dogodek je popestrila lepotna tržnica, na kateri so se predstavile znamke oziroma sponozorji kot so Biobaza, Perfect Body, Keune, Ziaja, Yanumi ter Avon.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– „Magna da ali ne?“
– Ta vikend na Lentu vrhunec Drava Festivala
– Simon Eržen na pragu Diagonale 335
– Starejši občani napolnili Hram kulture
– Tržnica dobrot in znanja
– Marjan Kasjak: Ustvarjalnih 80
– Tradicionalno tekmovanje v steznem kegljanju
Mladinski kulturni center (MKC) Maribor je včeraj popoldne na Trgu Leona Štuklja pripravil osrednji dogodek pod sloganom Prinesi svojo desko. S tem so želeli nagovoriti širši krog podpornikov gradnje sodobnega skate parka v Mariboru. Že dopoldne so se zbrali v starem mariborskem skate parku, od koder so skupaj obiskali različne skate lokacije po mestu.
Skate park na TLŠ 2012; Foto: M. Pigac
Ob tem so organizatorji dogodka opomnili, da je mestni svet aprila letos med projekte Mestne občine Maribor v okviru trajnostne urbane strategije (TUS) uvrstil tudi skate park. S projektom se ukvarja tudi mestna projektna pisarna, ki že pripravlja prijavo skate parka tudi na mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN).
Na Trgu Svobode v Mariboru je že 11. leto zapored potekal dogodek Zdravje v vsak dom, ki so ga organizirale Lekarne Maribor.
Z dogodkom želijo širšo javnost ozavestiti, da lekarna ni samo tržna dejavnost, temveč gre predvsem za preventivo in nasvete, nam je pojasnil direktor Albin Turk.
Obiskovalci so lahko brezplačno preverili kakšen je njihov krvni sladkor, stanje ožilja, vitaminski status, krvi pritisk in drugo. Prijazni farmacevti so na stojnicah mimoidočim delili nasvete, saj, kot pravijo, je preventiva ključnega pomena.
Zmigajmo Slovenijo, pravi Simon Eržen, ko napoveduje svoj športno-dobrodelni projekt – Diagonala 335. Zadal si je jasen cilj – v 24. urah prekolesariti 335 kilometrov po slovenski diagonali. Startal bo v soboto, 17. junija.
Stečajni upraviteljici Športnega centra Areh na četrtkovi dražbi, ki jo je izpeljala skupaj z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ni uspelo najti kupca za hotel Areh z zemljišči na Pohorju. Bolj uspešna pa je bila pri prodaji vrednostnih papirjev Rekreacijsko turističnega centra Žičnice Kranjska Gora.
Hotel Areh; FOTO: mapio.net
Kot je povedala Tankova, dražiteljev za hotel ni bilo. Ob tem je napovedala, da bo skušala kar najhitreje podati nov predlog za prodajo po nekoliko nižji ceni, kakšna bo ta, pa je po njenih besedah odvisno od ločitvenih upnikov.
Tako stečajna upraviteljica kot DUTB pa sta potrdila, da je bila uspešna skupna dražba 6115 delnic stečajnega dolžnika in 6898 delnic RTC Kranjska Gora v lasti DUTB, ki jih je slednji prodajal zaradi izvensodne prodaje, pridobljene na podlagi izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ki jih je zastavil RTC Kranjska Gora.
Izklicna cena za skupaj 13.013 delnic je bila postavljena pri 234.365 evrih, za njih pa so iztržili tisoč evrov več. Za zdaj ne Tankova ne slaba banka nista razkrila, kdo je kupec, to bo po njunem jasno, ko bo pogodba dana v odobritev sodišču in bodo na Ajpesu objavljeni ostali podatki o ceni in kupcu delnic.
Večinski lastnik kranjskogorskih žičniških naprav je bil sicer Športni center Pohorje skupaj s svojimi hčerinskimi družbami Areh, GTC Kope in Rikom, večino delnic pa so stečajni upravitelji že prodali. Vse so šle v roke podjetja Skyways v lasti avstrijske družbe Bergbahnen Verditz Schwarzsee iz Beljaka ter treh italijanskih državljanov iz okolice smučišča Kronplatz. Ti so lani kupili tudi smučišča Pungart, Pahernik in Kaštivnik na Kopah.
Za hotel Areh skupaj s pripadajočimi zemljišči je bila izklicna cena postavljena pri 346.300 evrih. Hotel na višini 1250 metrov v neposredni bližini cerkve Sv. Areha ima 24 sob in restavracijo. Čez poletje je bil zaprt že kakšnih deset let, zadnji dve leti pa ostaja zaprt tudi pozimi, saj niso našli najemnika.
Športni center Areh je v stečaju od novembra lani, že takrat pa ni imel zaposlenih, saj ni več posloval in je nepremičnine le oddajal v najem. Z izjemo nekaj terjatev ob že omenjenih delnicah, hotelu in zemljiščih drugega premoženja podjetje ni imelo.
Kakor vsako leto v Tednu trajnostne rabe energije, tudi letos predstavniki Energetske agencije za Podravje skupaj z Mestno občino Maribor pripravljajo energetski dan, namenjen občanom in občankam. V torek, 13. junija od 9.00 do 18.00 vas vabijo na brezplačna predavanja in svetovanja.
Te dni buri javnost prihod avtomobilskega giganta Magna Styer v Slovenijo. Štajerski gospodarstveniki podpirajo idejo, pri kmetih se še vedno zapleta okrog zemljišč, prav tako pa Rogožani ne želijo dati gozda. Sedaj vse stoji, kar pa pomeni dodatna tveganja. Zato pravkar na Univerzi v Mariboru poteka javna razprava z naslovom “Magna da ali ne?”, ki si jo lahko v ŽIVO ogledate tudi na regionalni televiziji BK TV.
V ŽIVO: Magna DA ali NE?
Vse odkar namerava avtomobilski gigant Magna Styer postaviti tovarno v Sloveniji, se ob tem odpirajo vprašanja, kaj se s to investicijo, ki se bo začela s postavitvijo lakirnice, dogaja. A bolj kot se bliža trenutek odločitve, ali bo Magna začela graditi v Sloveniji ali pa odšla v drugo državo, več je tudi nasprotovanja in zapletov. In ne le to. V javnosti je preveč polinformacij, neresnic in manipulacij. Tokrat želijo tukajšnjim ljudem izčistiti sliko, podati dejstva iz prve roke in razbliniti dvome. Razpravo vodi direktorica uredništev Večera Katja Šeruga.
Prvi je odgovarjal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Na dvome o Magni v Sloveniji in o številu delovnih mest, ki naj bi jih prinesla, je odgovoril, da globoko verjame, da bo projekt realiziran, od prve do zadnje faze. In da bo realiziran s podporo Slovencev.
V Magni verjamejo, da bo do konca leta 2018 stala tovarna
Po besedah Wolfganga Zitza iz Magne je povedal, da se v Gradcu ne morejo več širiti. “Potrebujemo novo tovarno, blizu Gradca, z lakirnico in izdelavo,” je dejal. Na vprašanje, ali ostajajo pri štirih fazah nastajanja tovarne, širitve števila delovnih mest, kakor so jo obljubili slovenski strani, to pomeni v prvi fazi 404 delovna mesta, do leta 2024 1904 zaposlitve in do konca, do zadnje faze, celo 6000, pa je med vrsticami potrdil, da v podjetju strategije ne spremenijo vsake tri mesece. Ob tem pa dodal, da verjame, da bo Magna do konca leta 2018 v Sloveniji imela tovarno.
Manjkajo še štiri pogodbe
Za prvo fazo projekta manjkajo še štiri pogodbe z domačini, povedal župan občine Hoče Slivnica Marko Soršak. Minister Počivalšek je ob tem še poudaril pomen zemlje. Kot je dejal, ve, kaj pomeni za kmete, če se država pojavi na njihovem pragu in je grožnja, da se vzame njihova zemlja. Sečnja dobrih štirih hektarjev rogoškega gozda je še vedno v zraku. Ob tem smo izvedeli, da brez tega gradbenega dovoljenja za Avstrijce ne bo. Rogoška civilna iniciativa pa je proti. Za nadomestna zemljišča ne potrebujejo gozda, je v Večerovi javni razpravi povedal Simon Žlahtič iz iniciative. Da obstajajo tudi druge rešitve brez sečnje gozda, pa je dodala Tanja Strniša iz kmetijskega ministrstva. je pa ob tem pojasnila, da bi to terjalo nov čas in nove plane. Najverjetneje bi tudi ogrozilo roke, v katerih tovarno pri nas načrtujejo Avstrijci. 1. julij je zareza, na katero Magna še čaka, gre namreč za gradbeno dovoljenje.
Razprava in debata je nanesla tudi na vprašanje ali bodo povozili voljo domačinov okrog rogoškega gozda. na to vprašanje pa župan občine Hoče – Slivnica ni odgovoril direktno, je pa izjavil, da se bodo še pogovarjali. Minister Počivalšek pa je ob tem dal vedeti, da državni projekt, državna investicija ne sme propasti zaradi lokalnih nedogovorov. Po Žlahtičevih besedah iz civilne iniciative, manjka zagotovilo, da gozd ne bo spet vprašanje, v naslednjih fazah. Ob tem je dodal, da so v rogoški civilni iniciativi prepričani, da bi se nadomestna zemljišča lahko bila iskala in našla že prej.
Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar je dejal, da za Magno gozdu ni treba pasti. Ob tem pa dodal, da ga skrbi, da se občini ne okrepi poplavna nevarnost zaradi Magne. Wolfgang Zitz iz Magne v živo v Mariboru, v Večerovi javni razpravi pred publiko je povedal, da v zvezi s tem novih stroškov v podjetju ne načrtujejo, saj imajo zagotovila, da miklavški kanalizacijski sistem zdrži potrebe tovarne po vodi.
Magni manjka še tudi okoljevarstveno soglasje. Lahko da bo izdano po 26. juniju, je namignila ministrica za okolje Irena Majcen. Postopek teče po pravilih, kot so v Sloveniji, je odgovorila na vprašanje Šeruge. Na debato ali bo njeno ministrstvo tisto, ki bo oviralo projekt z žegnom vlade, katere članica je, pa je povedala, da “upravnega postopka ne vodi minister. Če si kdo to misli, se moti, vodi ga Arso,” je dejala. Zitz je na ponovno vprašanje, ali še verjame, da bodo imeli tovarno v Sloveniji, še enkrat odgovoril, da verjame, da jo bodo imeli, do konca leta 2018. Ministrica je ob tem še dejala, da se zavzame za čim manjšo obremenitev okolja, obenem pa, da podpira nova delovna mesta, delovna mesta za mlade, ki bodo lahko iskali delo doma in ne v tujini.
V Zavodu za zaposlovanje si želijo, da se zaposljuje v Magni
“Dobri delodajalci bodo vedno našli dovolj kadra,” je povedalTomaž Žirovnik iz Zavoda za zaposlovanje, na vprašanje kakšno je zanimanje za delovna mesta, ki jih obeta načrtovana Magnina investicija. “Nezaposleni sprašujejo po delovnih mestih v Magni,” je dejal in ob tem izpostavil, da ko bo Magna zaposlovala, bodo iskalci zaposlitve že drugi kot danes. “Verjamem, da bodo službo v Magni iskali domači delavci, slovenski, tukajšnji,” je dejal. Pričakuje tudi, da se bodo v Magni zaposlovali ne samo brezposelni, ampak tudi tisti, ki so že zaposleni.
V razpravo se je vključil tudi slovenec Sebastijan Stamec, zaposlen v Magnini lakirnici v Gradcu, že trinajst let. Povedal je, da dela v lakirnici in, da je zdrav. “V tovarni imamo zdravstveno oskrbo, tudi fizioterapevta,” je dodal. “Menedžment pri nas je dojemljiv za predloge zaposlenih,” je še povedal. Sam je pomagal tudi bi pri zagonu tovarne pri nas, a je ob tem še dejal, da ne bi zato menjal delovnega mesta, da bi prišel delat sem, saj je zadovoljen s pogoji v Gradcu, tudi z odnosom vodij oz. menedžmenta.
V soboto, 10. junij med 22. in 5. uro naslednjega dne, v sklopu akcije 0,00 šofer in evropsko usklajenega nadzora “Alcohol & Drugs”, bodo policisti na območju policijske uprave (PU) Maribor izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na preverjanju psihofizičnega stanja voznikov, po metodologiji PROMIL.
Slika je simbolična
Prometno varnostne razmere na območju PU Maribor so se v obdobju januar-april 2017 bistveno poslabšale kot v enakem lanskem obdobju. V tem obdobju so obravnavali 6 % manj prometnih nesreč. Od tega so obravnavali 9 prometnih nesreč s smrtnim izidom in 312 ali 16 % manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V teh prometnih nesrečah je 10 udeležencev umrlo, 26 je bilo hudo telesno poškodovanih in 402 ali 21 % manj lahko telesno poškodovanih.
Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bil na območju PU Maribor v tem obdobju visok, saj je znašal 11,2 % (12,2 %). Največji je bil delež alkoholiziranih povzročiteljev pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, pri katerih je znašal 33,3 % (57,1 %), pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami pa je delež znašal 20 % (21,8 %). Največ povzročiteljev je bilo pod vplivom alkohola pri prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje.
Prihodnji torek, 13. junija se bo v Mariboru odvil veliki zborovski BUM, ki ga priprejajo organizatorji iz Narodnega doma. Glasbeni dogodek je namenjen množičnemu petju otrok večglasnih šolskih pevskih zborov ter druženju otrok z istim interesom – ljubeznijo do petja ter do glasbe.
Dogodek Zborovski BUM je nastal pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in strokovnim vodenjem Inge Breznik, s ciljem, da dvignejo kakovost dela na področju večglasnega šolskega mladinskega zborovskega petja ter z namenom iskanja novih načinov motivacije otrok za zborovsko petje. “Poudarek je na domovinski vzgoji, zato vse pesmi izvajajo v slovenskem jeziku, vendar se tematika iz dogodka v dogodek spreminja,” so povedali včeraj na novinarski konferenci.
“Kulturni dogodek Zborovski BUM z množičnim zborovskim petjem osnovnošolskih otrok je zaključna, javno vidna faza celoletnega procesa pevske vzgoje v večglasnih šolskih mladinskih pevskih zborih in priprave otrok na javno izvedbo pevskega repertoarja v okviru dogodka Zborovski BUM. Dogodek se tradicionalno odvija na dve leti, s prizoriščem v Mariboru,” pravijo organizatorji.
BUM se je prvič odvil leta 2012 na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, kjer je sodelovalo 1.435 otrok pevcev iz 36 osnovnih šol štajerske regije. Leta 2013 se je dogodek razširil na nacionalno raven. Množično petje 4.744 otrok iz 154 slovenskih osnovnih šol se je odvilo na stadionu Ljudski vrt v Mariboru. V letu 2015 je bil pevski dogodek nadgrajen z udeležbo 6.419 otrok pevcev in s plesno koreografijo 323 otrok plesalcev.
Mesto Maribor bo že četrtič v zadnjih šestih letih gostilo množico mladih pevcev v okviru kulturno – umetniškega dogodka Zborovski BUM 2017, ki se bo odvijal v torek, 13. 6., ob 17.00 uri na stadionu Ljudski vrt v Mariboru.
Ob spremljavi simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko dirigenta Simona Krečiča bo pelo okoli 5.500 pevcev mladinskih šolskih pevskih zborov iz 180-ih slovenskih osnovnih šol ter priznani operni pevci opernega ansambla SNG Maribor, in sicer sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, altistka Irena Petkova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Jaki Jurgec.
Dogodek bo povezoval Milan Krapež. Častni pokrovitelj Zborovskega BUMA je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dogodek bosta popestrila mlada talenta Lenart in Timotej – WildArt. Za življenjsko ustvarjalno delo na področju mladinske zborovske glasbe se bomo zahvalili skladateljem Jakobu Ježu, Lojzetu Lebiču, Tomažu Habetu in Miru Kokolu.
Letošnji repertoar bo temeljil na operni tematiki tujih in domačih skladateljev, in sicer z odlomki naslednjih opernih del: Habanera iz Bizetove opere Carmen, Barkarola iz Offenbachovih Hoffmanovih pripovedk, Zbor sužnjev iz Verdijevega Nabucca ter Napitnica iz Traviate, Papageno iz Mozartove Čarobne piščali, Poklon fantov in deklet iz Novakovega Figara ter Pesem kostanjev iz Firštovega najnovejšega muzikala Veronika Deseniška.
Dogodek bodo gledalci in poslušalci lahko v živo spremljali brezplačno, na tribunah stadiona Ljudski vrt v Mariboru ali preko 1. programa Radia Slovenija, Radia Maribor in Radia Koper, saj bo vzpostavljen neposreden prenos v živo. Prireditev bo snemala RTV SLO ter ga predvajala na 1. programu televizije Slovenije, in sicer na državni praznik, 25. 6. 2017.
Včeraj, okoli 16.15 je moški na dvorišču stanovanjske hiše v Mariboru napadel svoje znance s stolom. Ti so se pred njim ubranili s palico, eden od njih pa ga je z njo udaril.
Slika je simbolična Vir: Google
S kraja so zbežali. Osumljenec je stekel po ostri predmet in z njim napadel dekle in jo poškodoval. Nadaljnji napad sta mu preprečili osebi, ki sta želeli pomagati žrtvi. Osumljenec je žrtev takrat spustil in stekel za osebama, ki sta nudili pomoč. V bližnji gozd je pobegnil tudi on in med begom naletel na kolesarja. Temu je zagrozil, da naj mu izroči svoj GSM in kolo. Ker je bil osumljenec okrvavljen, v rokah pa je še vedno imel oster predmet je kolesar spustil kolo in stekel domov. Osumljeni je njegovo kolo vzel in si ga protipravno prisvojil.
Policisti so takoj po obvestilu o tem dejanju pričeli iskati osumljenca in ga v gozdu ob 16.53 izsledili, kasneje pa pridržali. Zabodeno žensko so prepeljali v UKC Maribor, kjer so ugotovili, da je lahko telesno poškodovana.
Kriminalisti zbirajo informacije
Mariborski kriminalisti še vedno zbirajo obvestila o tem dejanju in opravljajo kriminalistično-tehnična opravila. Do sedaj zbrana obvestila kažejo na to, da bodo osumljenca ovadili zaradi suma storitev kaznivega dejanja poskusa umora in kaznivega dejanja ropa.
Celovečerni koncert Akademskega pevskega zbora Maribor Pange Lingua pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc. Pomeni pesmi ostajajo v prostoru in času nespremenjeni. Njihova oblika se od ust do ust spreminja, oblikuje in prevzema nova pravila. Le glasba je edini univerzalni jezik, ki ga razumemo vsi.
Vljudno vabljeni na celovečerni koncert Akademskega pevskega zbora Maribor, ki bo 9. junija ob 19.30 v Minoritski cerkvi v Mariboru. Vstopnice so na voljo na blagajni Lutkovnega gledališča Maribor. Cena vstopnice je 10 €. Glasba je zven, je pok in je ton. Je glas, petje ptic in šumenje. Glasba je življenje. In je pot do ljudi.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski Ljudski vrt postaja prvi negotovinski stadion v Sloveniji
– Zakaj bi Štajerci potrebovali Magno?
– Binkoštni pohod
– Festival pohorske omlete
– „Dober dan soseda“ (4. kmečke igre v Selnici)
– Razstava likovnih del KD Pavza
Štajerska gospodarska zbornica je v Mariboru pripravila okroglo mizo o pomenu načrtovanega prihoda kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana Magna za gospodarski razvoj regije, ki sta se je udeležila tudi predstavnika investitorja. Kot je povedal vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam, sedanji zastoj za njih pomeni dodatna tveganja.
Štajerski gospodarstveniki za prihod Magne opozorili na roke
Vendar je Adam hkrati dodal, da so računali na to, da bodo morali v Sloveniji skozi vse postopke in bodo morali izpolniti vse pogoje.
Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik Magne Europe, nekoč celo ministrski predsednik vlade nemške zvezne dežele Turingija, Dieter Althaus, ki je, kot so zagotavljali že nekateri drugi visoki predstavniki Magne, tudi sam poudaril, da je Slovenija njihova prva izbira, a bo treba stvari pospešiti, sicer bodo morali zaradi rokov, ki jih zavezujejo za leto 2018, izbrati lokacijo v kakšni od sosednjih držav.
podpredsednik Magne Europe Dieter Althaus in vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam
Glede morebitnih okoljskih zadržkov je kot nekdanji politik dejal, da sicer razume nekatere pomisleke, vendar pa je po njegovih besedah tudi dejstvo, da morajo podjetja v Sloveniji, tako kot povsod drugod po Evropski uniji, zadostiti zelo visoko postavljenim zahtevam.
Sicer pa za Magno odpiranje novih tovarn ni nobena novost, saj so prisotni že v mnogih državah. Po Althausovih besedah avtomobilska industrija omogoča dolgoročno načrtovanje, ne pa zelo dolgoročno. “Odločitev med naročilom in vstopom na trg lahko traja največ leto in pol, zato smo takoj, ko je postalo jasno, da bodo zmogljivosti v Gradcu zapolnjene, začeli z iskanjem nove lokacije,” je dejal predstavnik Magne za Evropo.
Althaus je še poudaril, da so v zadnjem času na takšen način odprli dve novi nemški tovarni ter eno v Srbiji, v vseh primerih pa se odločitev izkazala za pravilno, saj se podjetja že pomembno širijo. Čeprav v Magni za zdaj govorijo le o lakirnici in prvih 400 delovnih mestih, naj bi to obetalo razvoj tudi v Hočah, kjer prav zato potrebujejo tako veliko zemljišče.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je dejal, da smo v Sloveniji lahko ponosni, da se tako ugleden koncern odloči za prihod v našo državo, še posebej, ker Slovenija v preteklosti ni veljala za investicijsko atraktivno lokacijo. Še posebej ker gre za Maribor, ki po več kot dveh desetletjih potrebuje projekt, ki ne bo prinesel le delovnih mest, pač pa tudi pozitivno vzdušje.
“Projekt ne bo propadel, treba pa je delati na tem, da se pravočasno zagotovijo vsa potrebna dovoljenja. Kolikor mi je znano, je težava z zemljišči rešljiva v kratkem,” je v uspeh načrtov prepričan Gorjup, ki ob očitkih o nekaj hektarjih žrtvovanega gozda spominja, da je kar dve tretjini Slovenije pokriti z gozdom, zato je treba gledati nekoliko bolj široko in podpreti projekt, ki bo prinesel veliko dobrega regiji.
Tudi po besedah direktorice Štajerske gospodarske zbornice Aleksandre Podgornik bi taka investicija pomenila razvojni preboj za Podravje. Po njenem ne gre le za prvih 400 delovnih mest, pač pa tudi za nadaljnje načrte, s katerimi bi regija, vključno z bližnjim letališčem, lahko zelo veliko pridobila.
Glavni izvršni direktor Impola Edvard Slaček je nekoliko pokritiziral začetek postopkov, pri čemer pa je poudaril, da za to ni kriva Magna, pač pa naša država, ki ni imela strategije glede poslovnih con, zaradi česar je zdaj treba iskati primerne lokacije v časovni stiski, pri tem pa je prišlo še do slabega komuniciranja z javnostjo, kar je pripeljalo do sedanjega “cirkusa”.
“Prihod tako velikega podjetja je neke vrste darilo, zato bi morali načrte podpreti z vsemi štirimi in narediti vse, da bi prišlo do čim manj zapletov,” je dejal Slaček, ki je povedal, da morajo tudi sami izpolnjevati številne okoljske standarde, zato je bojazen, da bi Magna s prihodom zastrupila pol Štajerske, povsem odveč.
Ta vikend bo v znamenju Drava festivala. Vse od petka do nedelje bo po celotnem Lentu pestro dogajanje. V ta namen bo promet na Lentu popolnoma zaprt.
Najrazličnejši kulturni, športni, kulinarični dogodki bodo krasili lent ta vikend. V petek bodo Dogajanje bo potekalo na večih prizoriščih hkrati, kot na primer v Hiši stare trte, kjer bodo degustacije vin, izdelovanje mozaikov ter koncert skupine Happy Vibe. Letos ponovno sodeluje tudi mariborska knjižnica, ki bo dogajanje popestrila, v sobot 10. junija z 6. dnevom knjižnice. Oplemenitili ga bodo tudi z tekom ob Dravi od rotovškega trga do centa Drava ter nazaj. Prijavnine ni. Že drugo leto zapored pa bo tudi letos spektakularni rock koncert na splavu. Potapljaško društvo Maribor bo poskrbel za že 16. plavalni maraton.
Promet po Lentu bo zaprt.
Saj bodo parkirišče preuredili v plažo, obiskovalci z avtomobili na letnu žal ne bodo morali parkirati. Promet bo zaprt cel vikend od petka zjutraj do nedelje zvečer. Obiskovalci pa lahko avte pustite na drugih javnih parkiriščih. morebiti tudi na drugi strani Drave, kjer je parkirnina nižja.
Tekli bodo za dobrodelnost
Tečem zDravo je tekaško-rekreativna prireditev, namenjena tekačem vseh starosti in telesne pripravnosti. Tek bo v nedeljo 11. junija, neposredno med Dravo in hidroenergetskim kanalom. Start in cilj bo na centralni čistilni napravi Maribor. Prijavljenih je že 600 tekačev. Prijava za mlade je brezplačna, za druge pa je simbolična, ki znaša 5€ saj bo tek oplemeniten z dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za Miho Pignarja. Dvanajstletnika z cerebralno paralizo.
– Magne ne dajo, a tudi drevesa ne
– Mariborski študentje NEsovražni
– Bistriški gasilci krstili novo vozilo
– Na Poljanah več kot 250 specialcev
– 3. Festival palačink
– Neulovljivi škrat
– Rekordni 24-urni vzpon na Martnico
Včeraj, okoli 16.45, sta se na Rakuševem trgu v Mariboru sprla 35-letni Ptujčan in 29-letni Mariborčan.
Slika je simbolična.
V prepir se je vmešal še 49-letni Mariborčan, ki je iz žepa potegnil manjši preklopni nož in z njim dvakrat zabodel najmlajšega med njimi v hrbet. Po dejanju sta starejša dva pobegnila v smeri centra Maribora. Policisti so oba, že po nekaj minutah na Ulici Vita Kraigherja v Mariboru prijeli in pridržali. Ob prijetju so uporabili prisilna sredstva. Policisti bodo oba pridržana kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu, zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Ker je starejši med postopkom žalil oba policista so mu policisti izdali tudi plačilni nalog.
Stadion Ljudski vrt je včeraj, 6. junija, gostil meduniverzitetni tradicionalni derbi med reprezentancama Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani.
Vir: Mediaspeed
Zmaga je tokrat pripadla reprezentanci Univerze v Ljubljani, s končnim rezultatom 1:3. Tradicionalnega, tokrat že petega, nogometnega derbija so se med drugim udeležili predstavniki Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, Nogometne zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske univerzitetne športne zveze in številni drugi navdušenci nogometa. V polčasu tekme se je predstavila študentska ultimate frizbi ekipa Univerze v Mariboru V preteklih štirih tekmah sta se dve končali z remijem, po enkrat pa se je zmage veselila vsaka od ekip.
Na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru je novembra lani začela delovati helikopterska nujna medicinska pomoč, ki se je pridružila prej edini takšni bazi na Brniku. Takrat določeno poskusno obdobje se je medtem že izteklo, vlada pa še ni sprejela odločitve, kako naprej. Zaenkrat je pogodba podaljšana do konca tega leta.
Šestmesečni pilotski projekt so začeli izvajati 15. novembra lani, v tem obdobju pa je mariborska baza helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) prejela 94 zahtev za aktivacijo helikopterja. Dejansko opravljenih je bilo 69 intervencij.
“Glede na pretekle izkušnje ocenjujemo, da se bo v prihodnjih mesecih zaradi ugodnejših vremenskih razmer število intervencij povečalo. Končno odločitev glede nadaljnjega delovanja baze HNMP Maribor bo sprejela vlada, mnenje stroke pa je, da je bila vzpostavitev baze v Mariboru upravičena in bi se morala dejavnost nadaljevati,” so pojasnili na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za notranje zadeve.
V tem tednu je bil podpisan aneks k najemni pogodbi z Aerodromom Maribor, ki velja do 31. decembra letos. “Upam, da bo pogodba podaljšana tudi za nedoločen čas. Mislim, da je nudenje medicinske pomoči s pomočjo helikopterske enote za to regijo, ki je relativno velika, potrebno in jo izenačuje z ostalimi deli Slovenije, ki to že imajo,” je povedal direktor Aerodroma Maribor Ladislav Brolih.
Tudi v mariborskem zdravstvenem domu si želijo, da bi se baza ohranila tudi v prihodnje. Po besedah predstojnika enote nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu Štefana Mallyja jim je baza močno olajšala dostop do bolnikov, še posebej v odročnejših predelih, ki so jih prej lahko dosegli le z reševalnimi vozili ali pa so morali za pomoč prositi gorsko reševalno službo.
Plovila za helikoptersko nujno medicinsko pomoč tako v Mariboru kot na Brniku nudi policija oz. njena Letalska policijska enota (LPE), ki ima skupno v ta namen le tri helikopterje.
Za vikend od petka 9. do nedelje 11. junija bo v okviru Festivala Drava v Mariboru na Lentu zaprto cestišče.
Slika je simbolična
Promet bo zaprt od petka od 6. ure do nedelje do 21. ure, saj bo na MESTNI PLAŽI, dogajanje tako intenzivno, da bo Lent cel vikend zaprt za promet med Vodnim in Sodnim stolpom.
– Občani, kmetje, gospodarstveniki in politiki podprli prihod Magne v Hoče
– Varuh bolnikovih pravic: čakalne dobe so nerazumno dolge
– Finale 12. Otroške varnostne olimpijade
– 23. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči
– Spravilo drv nekoč in danes
– „Na Koroškem je fajn“
– „Begunci med nami“
Pošta Slovenije je pred kratkim začela preurejati poslovne prostore pošt in prilagajati ponudbo trgovskega blaga na poštah. Tako je do konca meseca maja preuredila 12 večjih pošt po Sloveniji. V letošnjem letu namerava prenoviti okoli 50 pošt po Sloveniji, v prihodnjih treh letih pa še dodatnih 200 pošt.
Pošta Slovenije se zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot druge poštne uprave v Evropi sooča z velikimi spremembami na trgu poštnih storitev. Vsem tem novim situacijam se prilagaja tudi z nadgradnjo obstoječih in uvedbo novih storitev. »Tudi prodaja trgovskega blaga na poštah je naš odziv na spremenjene zahteve trga in želje strank, hkrati pa so mnoge dodatne storitve in nova področja ponudbe odziv na nov tržni položaj, v katerem so se znašli nacionalni poštni operaterji zaradi upada pisemskih storitev,« poudarja član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič.
Slabša preglednost prostorov za stranke, založeni prodajni pulti in ponudba najrazličnejšega trgovskega blaga so bili najpogostejša tarča pripomb strank, ki so največkrat izrazile tudi željo po ureditvi enojne čakalne vrste. Pošta Slovenije je pripombe in želje strank upoštevala pri preureditvi poslovnih prostorov pošt. V ponudbi preurejenih pošt ostajajo kuverte, paketna embalaža, voščilnice in razglednice, knjige, časopisi in revije, darilne vrečke, ovojni papir, sveče, bralna in sončna očala, dežniki, nekateri izdelki iz segmenta Pisarna – šola, izdelki sezonske ponudbe, sladki in slani program ter hladne pijače. Bistveno zmanjšan pa je nabor blaga iz segmentov »Prosti čas« in »Igrače«. Slednje ostajajo predvsem v sklopu sezonske ponudbe blaga in LX-daril v prosti prodaji.
Preurejanje poslovnih prostorov pošt poteka po vsej Sloveniji, hkrati z njim pa Pošta Slovenije prejema tudi prve odzive strank. Obiskovalci so najbolj zadovoljni z večjo preglednostjo pošt, pozitivno jih presenečajo tudi dostopne in konkurenčne cene. »Izboljšanje nakupne izkušnje in posledično povečano zadovoljstvo strank, ki se bodo rade vračale na pošte ter jih začele prepoznavati kot priljubljeno mesto nakupa, je tudi cilj projekta, ki se s prenovo pošt ni zaključil, temveč ostaja »živ«, s stalno analizo prodaje in takšnim naborom blaga v ponudbi, ki bo najbolj pritegnil naše stranke,« poudarja član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič.
