Aktualne oddaje

    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 

Zaradi epidemije COVID-19 se je močno povečala uporaba vlažilnih robčkov in krp za razkuževanje in čiščenje za enkratno uporabo, kar je žal opaziti tudi v kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah, izpostavljajo pri Javnem komunalnem podjetju Radlje ob Dravi, ki sicer izvaja dejavnosti za pet občin: Muto, Podvelko, Radlje ob Dravi, Ribnico na Pohorju in Vuzenico.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Zaradi tega opozarjajo svoje uporabnike, da vlažilni robčki in drugi higienski proizvodi nikakor ne sodijo v straniščno školjko, temveč med mešane komunalne odpadke v črni posodi. Ti odpadki namreč v kanalizacijskih sistemih povzročajo zamašitve in možnost izpada delovanja naprav, ter povzročajo dodatne stroške zaradi nepotrebne obremenitve zaposlenih v komunalnem gospodarstvu. In to, kot pravijo pri tem javnem podjetju, se lahko na koncu odraža tudi z višjim zneskom na položnici.

Na Muti zaključujejo kar nekaj pomembnih projektov, med drugim vodovodno omrežje, ki vodi na Sveti Primož, kanalizacijsko omrežje. Delavni pa so bili tudi na gradbenem področju. Strelišče je dobilo novo streho, opravili so prvo fazo gasilskega muzeja in še mnogo drugega.

Na Muti se lahko letos pohvalijo s kopico opravljenih projektov, nekatere zdaj še zaključujejo, pripravljajo pa se tudi na novo obdobje, je dejal župan Občine Muta Mirko Vošner.

Čisto malo ven iz centra Mute pa so se lotili tudi kanalizacije, delajo pa tudi vodovodno omrežje.

Z deli so v zaključni fazi. Pred njimi pa je priprava proračuna za leto 2021 in 2022.

Fotogalerija:

Občina Muta nadaljuje prizadevanja za projekt vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, v katerega je vključila tudi hribovski vodni vir z obmejnega območja na avstrijski strani. V teh dneh je začela gradnjo 380 metrov cevovoda na avstrijski strani, vključno z vodnim zajetjem in merilno napravo. Ta del naložbe je vreden 141.000 evrov in ga krije Občina Muta.

Občina Muta si prizadeva za dopolnitev skoraj 50 milijonov evrov (bruto) vrednega projekta vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, ki je podprt s sredstvi države in evropskega kohezijskega sklada. Občine naj bi ga po podaljšanem roku zaključile februarja prihodnje leto. Pri tem pa Občina Muta vztraja, saj si, kot je povedalžupan Mirko Vošner, prizadeva za zdravo pitno vodo za svoje občane, pa tudi za občane drugih občin, če bodo tako želeli.

“Rešiti moramo še nekaj administrativnih ovir,” je na včerajšnji novinarski konferenci ob občinskem prazniku dejal župan Vošner. Poudaril je, da mora ministrstvo prepoznati, da je sprememba projekta možna in da ne ogroža zastavljenih ciljev projekta.

Medtem se je občina, ki ima že pridobljena vsa potrebna dovoljenja, deloma že sama lotila izvedbe načrtov in krije stroške naložbe na avstrijski strani, medtem ko za okoli 500 metrov vodovoda na slovenski strani, to je od državne meje do priključka novega vodnega vira iz Avstrije na obstoječe omrežje v Sloveniji, pričakuje, da ga bo lahko vključila v skupni projekt.

Na Občini Muta imajo sicer še več projektov. Zaključujejo komunalno ureditev južnega dela industrijske cone Muta in nadaljujejo urejanje sekundarne kanalizacije na nekaterih območjih občine. Pod okriljem direkcije za infrastrukturo nadaljuje izgradnja dela Dravske kolesarske poti, kjer trenutno rešujejo še dve ozki grli na predvideni trasi. V zvezi s tem je župan izpostavil tudi nujnost, da tudi lokalni prebivalci in podjetniki prepoznajo, da ob izgradnji kolesarske poti zagotovijo oz. ponudijo tudi potrebno spremljajočo turistično in servisno dejavnost, tako da se bodo kolesarji ustavili pri njih.

Obnavljajo in urejajo pa tudi dvorec Kienhofen v središču Mute, v katerem so poleg prostorov občine še prostori nekaterih drugih ustanov in društev oz. bodo ti še urejeni. Dodatno bo k dvorcu v prihodnjih dveh letih dograjen nov gasilski muzej, prihodnji teden pa naj bi začeli z rušenjem starega gasilskega muzeja, ki je neposredno ob Kienhofnu. Vrednost naložbe je ocenjena na dobrih 150.000 evrov.

Med najzahtevnejše občinske projekte, kot je to opisal župan, pa spada aprilski dogovor o nakupu dobrih 4000 kvadratnih metrov velikega pozidanega zasebnega zemljišča v središču Mute v bližini šole in vrtca. “Lokacija je izrednega pomena za zagotavljanje možnosti širitve tako šolske kot predšolske dejavnosti, prav tako za potrebe izvajanja drugih socialno-varstvenih storitev,” poudarjajo na občini, ki bo zemljišče dokončno prevzela predvidoma jeseni 2022.
Vir: STA

Krajani Limbuša so sinoči v centru Maribora izrazili svoje nezadovoljstvo, da Mestna občina Maribor ne posveča dovolj pozornosti in fokusa na njihovo krajevno skupnost, v kateri kar tretjina Limbuša še nima urejene kanalizacije, ob tem pa nimajo urejenih niti pomembnejših cest, po katerih potekajo tudi šolske poti.

Tako so sinoči za kratek čas na Glavnem trgu, postavili veliki transparent, na katerem je pisalo: “Tudi Limbuš je Maribor! Kam je je šel naš denar: za kanalizacijo, izgradnjo pločnikov, šolskih poti?” Res da, niso bili dolgo v središču mesta, a dovolj, da so pritegnili pozornost in da se na družabnem omrežju Facebook že oglašajo uporabniki s svojim mnenjem.

Objava o protestu krajanov Limbuša na Facebooku. Vir: Facebook, M. H.

Objava o protestu krajanov Limbuša na Facebooku. Vir: Facebook, M. H.

Kljub protestu pa dejstvo ostaja. Skoraj tretjina Krajevne skupnosti Limbuš naj bi bila še vedno brez kanalizacije, ob lanskih jesenskih nalivih so imeli v krajevni skupnosti tudi več težav zaradi meteornih voda, ki jih obstoječi kanalizacijski sistem ni uspel požirati. Več let pa so že tudi na čakalni listi za urejanje cest in cestnih odsekov, pri izgradnji pločnikov, predvsem tam, kjer potekajo tudi šolske poti.

Podobnih težav pa nimajo samo v tej krajevni skupnosti, ampak tudi v sosednji krajevni skupnosti Radvanje, kjer so ob lanskih jesenskih nalivih in težavah zaradi kanalizacije prav tako že protestirali in opozarjali na neravnovesje med načrtovanimi in izvedenimi deli v centru in od centra oddaljenih krajevnih skupnosti.

V Mariboru je zaradi vedno močnejših nalivov, ki so posledica klimatskih sprememb, vedno več težav pri kanalizacijskem sistemu, saj ta ne more več sprejemati večjih količin vode. Nigrad je pred časom poslal obvestila občanom, naj uredijo sami, da bodo imeli za meteorske vode ločeno odvodnjavanje. To pa je pri občanih povzročilo negodovanje, zato sta se MO Maribor in Nigrad odločila za vzpostavitev informacijske pisarne, kjer bodo občani dobili potrebne informacije.

kanalizacija 2Mestna občina Maribor se je namreč v zadnjem času soočila z večjim številom nezadovoljnih občanov, ker so občani od Nigrada dobili obvestila o zahtevanem ločenem sistemu odvodnjavanja fekalnih in meteornih vod. V Mariboru namreč zadnja leta zaradi klimatskih sprememb prihaja do vse več padavin in posledično vse več meteornih voda, kanalizacijski sistem v Mariboru pa je v več letih izgradnje bil predvsem mešan, tako za odvodnjavanje fekalnih voda kot tudi za odvodnjavanje meteornih voda pri posameznih stanovanjskih hišah in blokovskih naseljih. Vse te vode se stekajo na centralno čistilno napravo. Državni uredbi, ki sta bili sprejeti leta 2012 in 2015, pa ne predvidevajo več mešanega kanalizacijskega sistema, ampak ločeno odvodnjavanje meteornih in padavinskih vod. Pri novogradnjah je to upoštevano, pri starejših zgradbah pa ne. Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor, pravi, da kanalizacijski sistem ne funkcionira več, ampak poplavlja. Zadnji tak primer je bil zdaj v Limbušu, znan pa je tudi primer Radvanja. Izpostavlja, da so se na občini soočili s tem, da so ljudje imeli škodo pri posameznih primerih, zato zdaj odpirajo na Nigradu informacijsko pisarno, kjer bodo ljudje dobili vse informacije in nasvete.

Sankcij zdaj ne bo

Je pa podžupan še dejal, da niti občina niti Nigrad ne grozi s sankcijami, če občani ne bodo uredili sami tega. Nigrad tega ne more narediti, saj lahko ureja samo na območju javnega sistema, lahko pa jim priskoči na pomoč s svetovanjem, ki je odvisno od posameznega primera. Predstavnik Nigrada Dejan Tacer pa je dejal, da na takšno urejanje opozarjajo že od leta 2015.

Težave v Radvanju pa tudi drugod

V zadnjem času je bilo največ težav v Mestni četrti Radvanje, pa tudi po nekaterih drugih delih mesta. Pritožili pa so se tudi zaradi obvestila. Zanj pravijo na občini, da je bilo namenjeno seznanitvi s predpisi, kaj storiti v posameznih primerih pa bodo občani izvedeli v informacijski pisarni. Urediti pa bi morali tako, da bi voda s strehe ponikala v zeleno površino, ne pa odtekala v kanalizacijo. Namesto ponikanja pa bi lahko postavili tudi zbiralnike deževnice. Sicer pa je MO Maribor dobila tudi tri inšpekcijske odločbe. Vili Eisenhut, vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor pravi, da bodo težko izpolnili zahteve inšpekcije, ker država zamuja z izgradnjo južne obvoznice, ki bi tekla prav po trasi sedanjega potoka, ta pa bi bil prestavljen.