Aktualne oddaje

    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor? Primarna ciljna skupina MKC […]

    The post VIDEO (INTERVJU): Marja Guček, direktorica MKC Maribor, o festivalih, prireditvah in delavnicah za mlade appeared first on Lokalec.si.

    24. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 23. 4. 2026. The post 24. redna seja občinskega sveta Občine Muta (23. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    V svetu odraslih...

    V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]

    The post V svetu odraslih: Študentski domovi Univerze v Mariboru – veliko več kot le streha nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    21. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026. The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je skupaj s partnerji in podporniki Partnerstva za Pohorje predstavila Strategijo razvoja Pohorja. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 28 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Njena vrednost bo tolikšna, kolikor bo v prihodnosti zastavljenih ciljev in predvsem uresničenih projektov.

Vir: FB Visit Pohorje

Zaveza Partnerstva za Pohorje je bila, da bodo začeli usklajevati cilje in projekte, s pomočjo katerih bo Pohorje postalo zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Pomemben korak k temu je bil narejen s pripravo »Strategije razvoja Pohorja«, ki prvič celovito združuje vsa področja, ki v tem trenutku predstavljajo izziv na Pohorju. V njej so bili analizirani ključni problemi in potrebe, s pomočjo katerih so bili določeni ukrepi za njihov razvoj ter jih finančno ovrednotili.

Predsednik Partnerstva za Pohorje, župan MO Maribor Saša Arsenovič je v nagovoru strategije uvodoma zapisal: “Kar delamo, je zgodovinsko” in dodal: “Že v preteklosti so v občinah okoli Pohorja čutili enako močno željo, da se z vseh strani, z vrha in obronkov, povežemo na tem našem skupnem hribu. A mi smo prvi, ki to željo uresničujemo.” Na novinarski konferenci je župana MO Maribor nadomeščal podžupan Samo Peter Medved, ki je dejal, da je bilo v preteklosti že več poskusov povezovanja med sosednjimi občinami, vendar nikdar v smislu partnerstva vseh občin, ki mejijo na Pohorje. Občin in pridruženih deležnikov v partnerstvu je kar 28. Slednje vsekakor nakazuje na zgodovinski dogodek, saj je bila prvič ustvarjena tudi skupna razvojna strategija na področjih zaščite narave, turizma, gospodarstva, infrastrukture in kvalitete bivanja.

Počivalšek: Pohorje ima vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma

Miselni premik v obravnavi Pohorja kot razvojne priložnosti za širšo regijo pozdravlja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki poudarja, “da ima Pohorje vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma: butično, petzvezdično in trajnostno.” S pripravo strategije je bil narejen pomemben strateški korak glede soglasja o želeni prihodnosti razvoja Pohorja in prednostnih naložbah. “Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” pojasnjuje Uroš Rozman, vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije.

Podžupan MOM Samo Peter Medved in direktor MRA Uroš Rozman na predstavitvi Strategije razvoja Pohorja. Vir: MOM

O možnostih podpore pri ključnih projektih s strani države minister Zdravko Počivalšek poudarja: “Želim si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti za to, da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju ter razvoju turizma, v večji meri prišla sem, v te kraje na Pohorju” in dodaja: “Spodbujati bo treba mlade in jim ponuditi možnosti, da bodo svoje ambicije razvijali doma, spodbujati in nagrajevati bo treba poslovne spodbude in nenazadnje Pohorje je treba mrežiti, se pravi vzpostaviti infrastrukturo, ki ga bo povezala s svetom. Povezovanje in sodelovanje 19 občin, skupaj 28 partnerjev je revolucionarno in Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov.”

Kako zelo pomembno bo, da bo Pohorje dobilo podporo tako s strani občin kot države, se zaveda in dodaja tudi Rozman: “Pomoč države pričakujemo pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvijo Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra ter drugih finančnih spodbud v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Predvsem pa si želimo, da bi bilo Pohorje v novi finančni perspektivi deležno večjega deleža evropskih sredstev, kot do sedaj. Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju.”

O nujnosti ureditve ključne infrastrukture (cestne, žičniške, kolesarske, …) na Pohorju se strinja tudi eden izmed treh največjih turističnih ponudnikov na Pohorju in ustanovni partner Partnerstva za Pohorje, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in dodaja: “Gospodarski subjekti si v prvi meri želimo, da se dobro povežemo in navzven delujemo enotno, ob tem pa imamo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju.”

Še pred delovnim posvetom vlade se je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak danes sestal z županoma občin Dravograd in Vuzenica, ki sta mu predstavila težave pri zagotavljanju sredstev za plačila del na 50 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe v Zgornji Dravski dolini. Minister je obljubil pomoč pri preseganju birokratskih ovir.

Projekt vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline je trenutno finančno največji potekajoči projekt v regiji in se že dlje časa sooča z različnimi zapleti. Dela so opravljena v obsegu okoli 90 odstotkov, plačila pa so izvedena za okoli 70 odstotkov opravljenih del. Rok za dokončanje del je marec prihodnje leto.

Kot je po sestanku z ministrom Vizjakom, ki se danes z vladno ekipo mudi na Koroškem, pojasnila županja Občine Dravograd Marijana Cigala, je težava v tem, da od države ne dobijo pravočasno plačil za izstavljene situacije, zato občine izvajalcem gradbenih del sredstva izplačujejo iz lastnih proračunov, a to po njenih besedah ne gre v nedogled. Če jim ne bi plačali opravljenega dela, bi izvajalci znova prekinili dela. Trenutno je pri pregledu na ministrstvu situacija iz januarja letos, tako da za letos opravljena dela s strani države občine še niso dobile sredstev, je opozorila.

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd

Cigala: Bodo do septembra 2021 poplačali vsa dela?

Županja Očine Dravograd je izrazila bojazen, da do septembra prihodnje leto, ko poteče tudi pogodba o sofinanciranju, ne bodo uspeli poplačati vseh del. Vizjaka so zato prosili, da se zavzame za projekt in minister je to po njenih besedah obljubil, kar je sam Vizjak tudi potrdil. Po končanem delovnem posvetu vlade ob začetku obiska na Koroškem je poudaril, da je močna politična volja, da se projekt izvede, obljubil pa je tudi, da bodo presegli nepotrebne birokratske ovire.

Pogovori s predstavniki ministrstva se bodo nadaljevali že prihodnji teden, je po sestanku povedal župan Občine Vuzenica Franjo Golob. Kot je še pojasnil, danes niso govorili o priključitvi sprememb v občini Muta k projektu.

Občina Muta si namreč že dlje časa prizadeva v projekt vodooskrbe vključiti hribovske vodne vire, med katerimi je najmočnejši vir vode, ki izvira v Avstriji in nato kmalu priteče na območje občine Muta. Ta je za ta vir že začela gradnjo vodovoda proti Sloveniji, ki ga je za zdaj financirala sama.

Projekt z uradnim imenom Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop je v bruto vrednosti ocenjen na 50 milijonov evrov. Sofinancirata ga država in evropski kohezijski sklad in je skupni projekt občin Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Dravograd. Slednja je kot vodilna občina pri projektu z družbo Riko pogodbo podpisala marca 2016.

VIR: STA

V dvodnevni čistilni akciji v stražunskem gozdu so udeleženci zbrali kar 380 kilogramov smeti. V petek in soboto je več deset ljudi na treh točkah ob robu stražunskega gozda namreč prevzelo Snagine vreče za smeti, nato pa nabrane smeti tudi pripravilo za odvoz.

“Natančnega števila udeležencev ne moremo podati, saj smo smeti pobirali povsem individualno. Več deset ljudi je včeraj in danes na treh točkah ob robu gozda prevzelo Snagine vreče za smeti, nekateri pa so tudi prinesli svoje. Danes smo v akcijo spontano vključili še nekaj naključnih sprehajalcev, ki smo jim ponudili vreče. Izobraževalnih sprehodov po učni poti Netopirja Boromirja se je s starši udeležilo kar okoli 130 otrok, ki jih je zanimalo, kako živijo gozdne živali, kot so netopirji in kačji pastirji,” so zapisali na Facebook strani Mestne občine Maribor po zaključemi akciji.

Bravo, Maribor! 3️⃣8️⃣0️⃣ kilogramov smeti smo danes razbremenili Stražun! Hvala vsem, ki vam ni vseeno, v kakšnem…

Gepostet von Mestna občina Maribor am Samstag, 3. Oktober 2020

Istočasno so organizirali še odvoz kupov zelenega obreza izpred mlak na tezenskem delu Stražuna. “Poudarimo, da zeleni obrez v gozd ne sodi, saj spodbuja rast invazivnih rastlin, hkrati pa se ob njem pogosto začnejo nabirati še drugi odpadki,” so še zapisali in se zahvalili sprehajalcem in udeležencem akcije za njihov doprinos.

S ciljem boljše dostopnosti različnih delov mesta brez nujne uporabe osebnega avtomobila in posledično trajnostnega razvoja na Mestni občini Maribor med drugim razmišljajo o vzpostavitvi redne potniške linije na reki Dravi. Pot po nakupih pa naj bi bila že kmalu možna tudi z vlakom.

V načrtu celo plovba mimo elektrarne

FOTO: Pixabay

Strokovne podlage za novo vrsto javnega potniškega prometa v Mariboru, v katerem trenutno prednjačijo avtobusi, so v izdelavi. “Občina je naročila izdelavo študije plovnosti, ki vključuje tudi preveritev uvedbe javnega potniškega prometa na Dravi,” pravijo na občini.

Študijo bodo po besedah podžupana Sama Petra Medveda uporabili v postopku sprejemanja nove državne uredbe o plovnosti reke, na katero je občina podala številne pripombe. Med drugim si prizadeva za možnost uporabe širšega nabora plovil in vožnje z večjo hitrostjo od trenutno veljavne.

“Za vodenje tega projekta smo dali pooblastilo Mariborski razvojni agenciji, ki to dobro pelje. Imeli smo že sestanek z vsemi občinami in vsemi deležniki, tudi gospodarskimi, na Dravi, ki so bili te pobude zelo veseli. Cilj je, da bi v nekem kratkoročnem obdobju imeli javni potniški promet na Lentu in kasneje tudi na (Mariborskem) jezeru,” je povedal podžupan.

Lent je del starega mestnega jedra na levem nabrežju Drave, Mariborsko jezero pa je akumulacijsko jezero zahodno od mesta, ki je nastalo z zajezitvijo reke zaradi gradnje hidroelektrarne Mariborski otok. Po načrtih ekipe župana Saše Arsenoviča bo mogoče v prihodnje pluti od enega od drugega.

“Ne skrivamo ambicij, da bi povezali tudi spodnje in zgodnje jezero. Torej da bi naredili nek sistem zapornic na elektrarni. O tem smo že govorili z Dravskimi elektrarnami. Mislim, da to niso nikakršne sanje, ampak realnost. Strokovna podlaga, ki je ta trenutek v izdelavi, bo dala svoje rezultate. To bo strategija in potem gremo v akcijski načrt ukrepov,” je povedal Medved.

V sklopu projekta vzpostavitve Dravske promenade, ki se že izvaja, je načrtovana ureditev pristajališč ob reki. Ob reki je zaenkrat večinoma urejena le sprehajalna pot, po njej pa vozijo le splavi in ladjica Dravska vila, ki so v zasebni lasti ter služijo gostinskemu in turističnemu namenu.

Nove povezave med levim in desnim bregom reke nujne zaradi izrivanja motornega prometa iz mestnega jedra

Z obnovo Glavnega trga je mesto izgubilo pomembno prometno povezavo v središču mesta, z napovedano obnovo Lenta pa naj bi se tudi ta zaprl za promet, zato je treba najti alternative vožnjam z osebnim avtomobilom skozi središče mesta. Z ladjo bi bilo na primer mogoče že v nekaj minutah priti z osrednje tržnice na levem bregu do kliničnega centra ali nakupovalnega središča Europark na desnem bregu.

Dostop do slednjega želijo na občini izboljšati tudi z železnico. Nakupovalno središče, okoli katerega se gradijo še novi trgovski kompleksi, leži tik ob železniškem trikotniku, kjer se stikajo vse železniške proge, ki vodijo v mesto, a tam ni urejenega postajališča, da bi kupci lahko prišli z vlakom.

“V izdelavi je idejna zasnova mobilnostnega vozlišča s tremi železniškimi postajališči,” je povedal Medved. Podobno si prizadevajo, da bi vzpostavili novo železniško postajališče pri nakupovalnem središču E’Leclerc na južnem robu mesta. “Z Direkcijo RS za infrastrukturo smo v postopku izbire projektanta za izvedbo podvoza Ledina, ki vključuje tudi novo železniško postajališče.”

Kot so še povedali na občini, si skupaj z ostalimi občinami prizadevajo za avtomatizacijo in elektrifikacijo železniške proge proti Koroški ter posodobitev tamkajšnjih železniških postajališč, predvsem s ciljem lažje dostopnosti za gibalno ovirane in kolesarje. “Železniška proga Maribor-Prevalje ima velik potencial v primestnem potniškem prometu z vidika trajnostne mobilnosti in na področju turizma,” so poudarili.

Poleti so se sicer razširile govorice o ukinjanju vlakov na progi proti Koroški, a na Slovenskih železnicah to zanikajo.

Za večjo prehodnost Maribora predor pod mestom, za pešce nova brv čez Dravo

S ciljem zmanjšanja motornega prometa v mariborskem mestnem jedru so na občini med drugim obudili idejo o izgradnji predora pod mestom ter pospešili prizadevanja za izgradnjo preboja Ceste pariške komune na Pobrežje in posledično do hitre ceste skozi Maribor.

Za pešce naj bi kmalu zgradili novo brv čez Dravo ob Starem mostu v središču mesta. Njena izgradnja je bila načrtovana že v času Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, a se je ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca temu projektu odpovedala. “Za brv imamo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. V kratkem bomo šli v razpis za izbiro izvajalca in tako bo prihodnje leto brv v gradnji,” napoveduje podžupan Medved.

Na Lentu postopno spreminjajo prometno ureditev. Do zdaj dvosmerna ulica Ob bregu, ki vodi mimo kopališča Pristan, postaja enosmerna, enega od voznih pasov pa bodo namenili parkiranju.

Svetniška skupina Levica je občini med ukrepi preprečevanja širjenja novega koronavirusa predlagala ukinitev tipk na semaforjih za pešce in kolesarje. A na občini pojasnjujejo, da takšen način delovanja semaforjev zagotavlja boljšo prepustnost križišča, hkrati tipke služijo kot pomoč slepim in slabovidnim. Priznavajo, da je detekcija za pešce lahko tudi brezstična, a so takšni sistemi občutno dražji.
Vir: STA

V Vuzenici se je danes popoldne razbesnelo hudo neurje. Voda je zalila številne objekte na Sv. Primožu, na Šentjanžu nad Dravčami, na Dravčah in na Pohorski cesti.

Dopolnjeno 30.6.2020, ob 7:55

Včeraj ob 15:12 je neurje z močnim dežjem in vetrom zajelo občino Vuzenica, poroča SPIN. “Gasilci PGD Vuzenica so posredovali na več lokacijah, na Pohorski cesti, Svetem Primožu in Dravčah kjer so preusmerjali meteorne in hudourniške vode, ki so ogrožale več stanovanjskih objektov in ostranili podrta drevesa in naplavine z lokalnih cest. Na Svetem Primožu so s pomočjo delovnega stroja očistili naplavine ob mostu na lokalni cesti ter sanirali zemeljski plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Zaradi neurja je zaprta cesta Dravče – Vuzenica. Zemeljski plaz je odnesel eno izmed lokalnih cest Vuzenica – Sv. Primož na Pohorju. Sanacija se bo nadaljevela v naslednjih dneh,” še piše SPIN.

Dijaki Lesarske in gozdarske šole Maribor so včeraj v Betnavskem gozdu namestili gnezdilnice za divje opraševalce, ki so si jih tekom šolskega leta zamislili in izdelali iz povsem trajnostnih materialov.

Pri nameščanju več kot 50 trajnostnih gnezdilnic so se jim pridružili zaposleni družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), ki je izdelavo gnezdilnic tudi omogočila. V SiDG se zavedajo negativnih posledic izumiranja divjih opraševalcev, ki nam skupaj s čebelami zagotavljajo vsako tretjo žlico hrane. Zato so se po lanski uspešno izvedeni sadnji medovitih dreves v Betnavskem gozdu odločili letos pomagati preživeti tudi divjim opraševalcem. Prav tako pa so projekt podprli tudi na Mariborskem vodovodu.

Divji opraševalci namreč »delajo« – oprašujejo tudi v mrazu, vetru in dežju, ko čebele niti ne zapustijo svojih panjev. Poleg tega oprašujejo številna sadna drevesa in rastline, ki jih čebele zaradi prekratkega žela ne morejo. Med doslej prezrte divje opraševalce sodijo čmrlji, metulji in več kot 500 vrst čebel samotark, ki izumirajo tudi zaradi pomanjkanj bivališč, kar neposredno ogroža našo prehranjevalno verigo.

Nedavna raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pokazala na nujnost ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine učinkovite strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja. V številnih deželah je problem pomanjkanja opraševalcev tako pereč, da sadno drevje že oprašujejo s pomočjo ljudi (Kitajska). “Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na okoli 120 milijonov evrov letno. Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost,” so ob raziskavi o pomenu divjih opraševalcev zapisali na kmetijskem ministrstvu. “Čmrlji in čebele samotarke živijo tudi v mestih, ki sploh niso slab življenjski prostor, sploh če ga primerjamo z intenzivno obdelovano kmetijsko krajino. Vrtovi in parki so od pomladi do jeseni polni cvetočih rastlin, primanjkuje le gnezdilnih mest, in to tako zelo, da so čmrlji pripravljeni gnezditi celo visoko na balkonih stopnic.« Poleg tega pa dr. Bevk še poziva:” Namesto angleške trave imejmo na vrtu raje čim več cvetočih, medovitih rastlin. Sončnic, žametnic, facelijo, sivko, deteljo, jagodičevje, sadno drevje…,” je povedal Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Projekt pa so podprli tudi na Mariborskem vodovodu. Kot je povedal direktor Danilo Burnač. “Mariborski vodovod je družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi. Vsi ti projekti, ki vključujejo naravo, ekologijo, so za nas tudi pomembni s preprostega vidika; v kolikor čebele opravljajo svoje poslanstvo sta seveda tudi voda in narava zdrava, zato je pomembno tudi zato, da mi oskrbujemo varno in zdravo pitno vodo. V lanskem letu smo z akcijo “Sem sprememba” začeli ta projekt tako, da smo posadili 200 medovitih rastlin, grmovnic in dreves, ki so izključno namenjeni za potrebe čebelarstva. V letošnjem letu to nadaljujemo na območju kjer načrpamo 7 procentov pitne vode za celoten sistem,” je povedal Burnač.

Večjo učinkovitost divjih opraševalcev je ugotovila skupina 50 raziskovalcev z vsega sveta, ki so analizirali opraševanje 41 kmetijskih rastlin na 600 poljih na petih celinah. Med drugim so ugotovili, da so čmrlji so v Evropi najpomembnejši divji opraševalci. V Sloveniji je najdenih kar 35 vrst teh nenadomestljivih obiskovalcev cvetov.

V mestnem avtobusnem prometu, kjer sedaj ob delavnikih še veljajo sobotni vozni redi, v ponedeljek, 1. junija, uvajajo razširjene vozne rede z večjo frekvenco voženj avtobusov, a še vedno prilagojene glede na omejitve zaradi covid-19. “S prehodom na nove vozne rede želimo zadostiti potrebam potnikov (zlasti šolarjev in delavcev) po pogostejših vožnjah avtobusov in večjem časovnem obsegu voženj na določenih linijah,” so sporočili iz Marproma.

Vir: Facebook Marprom

Odločitev za uvedbo razširjenih voznih redov – ti bodo veljali od ponedeljka do nadaljnjega so v javnem podjetju Marprom sprejeli skupaj z Mestno občino (MO) Maribor, pravijo na Marpromu. “Pri tem bomo še naprej vsakodnevno spremljali situacijo v mariborskem potniškem prometu in se na podlagi razmer odločali za morebitne nadaljnje spremembe. Že v ponedeljek pa se v mestni promet vrača tudi mini vozilo Maister, ki smo ga ustrezno opremili glede na trenutne omejitve,” so dodali.

Ob tem opozarjajo, da v avtobusnem prometu do preklica še vedno veljajo varnostni ukrepi zaradi nalezljive bolezni covid-19, kot so uporaba zaščitne maske, vzdrževanje medsebojne razdalje 1,5 metra, razkuževanje rok in vstopanje pri sredinskih ali zadnjih vratih. “Pri vstopu se morajo potniki na čitalniku vozovnic sami evidentirati z veljavno vozovnico,” so poudarili.

Od ponedeljka tudi spremenjen vozni red krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju

Poleg tega se bo s 1. junijem nekoliko spremenil še vozni red krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju. “Kljub trenutnim razmeram, povezanim s problematiko koronavirusa, bomo prevoz z gondolo še naprej zagotavljali vse dni v tednu, bomo pa zaradi upada števila obiskovalcev in turistov na Pohorju začasno prilagodili ure voženj,” pravijo na Marpromu.

Tako bo v dogovoru z MO Maribor gondola od začetka junija vozila od ponedeljka do četrtka vsako polno uro med 9. in 19. uro, od petka do nedelje pa vsako polno uro med 8. in 20. uro. Pri tem bo poleg voženj ob polni uri gondola tudi neprekinjeno krožila ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 16. ure. Tak vozni red bo veljal do preklica, so sporočili.

Mariborski mestni svetniki so na sinočnji seji, ki se je zavlekla krepko čez polnoč, potrdili novo ceno komunalne storitve ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave, po kateri se bodo položnice občanov z junijem povišale za več kot trikrat. Dejstvo je namreč, da zaenkrat ni druge realne rešitve.

“Situacija je težka. Bomo pa delali vse, da čim prej pridemo do cenejše oziroma trajne rešitve,” je dejal župan Saša Arsenovič. “Vsakršno odlašanje s potrjevanjem nove cene pomeni nadaljnjo podražitev,” je dodal direktor Energetike Maribor Alan Perc.

Do znatne podražitve ravnanja z odpadnim blatom prihaja predvsem zaradi zapiranja meja Madžarske, kamor so odvažali blato tudi iz Maribora. V zadnjih letih to nalogo opravlja podjetje Surovina, ki je bila edina prijavljena tudi na zadnjem razpisu, a tokrat z mnogo višjo ceno. Namesto dosedanjih 57 evrov na tono blata je po pogajanjih ponudila ceno 169 evrov na tono, kar pomeni, da se bodo položnice za povprečno gospodinjstvo podražile za tri in pol evra.

Mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je vztrajal, da takšna podražitev ni edina možnost. “Skrajni čas je, da postanemo samooskrbni,” je dejal in predlagal predelavo blata v uporaben material, na primer za protipoplavne nasipe. Kot je dejal, so pripravljeni to zaenkrat za Maribor početi v Puconcih in Novem mestu, kasneje pa lahko Maribor postavi lastno napravo za takšno predelavo, s čimer se lahko položnice po prepričanju Auerja na dolgi rok celo znižajo.

Po besedah župana Arsenoviča je pri tem predlogu še preveč odprtih vprašanj, ključno pa je, da se blato, ki se trenutno skladišči na deponiji v Dogošah, začne čim prej odvažati. Za to naj bi bila zaenkrat še vedno najugodnejša Surovina, podžupan Samo Peter Medved pa je dodal, da to ni končna rešitev, saj da vzporedno delajo tudi na dolgoročnih rešitvah.

Na koncu so mestni svetniki s 25 glasovi za in osmimi proti potrdili predlagano podražitev. Kljub številnim kritikam so potrdili tudi novelacijo sanacijskega programa javnega zavoda Športni objekti Maribor, s katerim poskuša ta izplavati iz rdečih številk. So pa direktorju Tadeju Mežnarju naložili, da program dopolni z akcijskim načrtom trženja in možnostjo sanacije brez poroštva občine.

Novelacija med drugim predvideva ukinitev računovodstva in drugih služb, ki bi jih lahko koristili v okviru novonastalega holdinga mariborskih javnih podjetij. Hipodrom, Mariborski otok in gostinski lokal v dvorani Tabor bi prenesli na drugega upravljavca, za kopališče Pristan, Ledno dvorano in dvorano Tabor je predvideno zvišanje vstopnin, v športnih parkih Tabor in Ljudski vrt računajo na višje prihodke iz naslova uporabnin za šole, dejavnost tenisa pa bi prenesli na tamkajšnja športna društva. “Vstopnine se niso višale že vse od leta 2012,” je opozoril Mežnar.

Mestni svetniki so med drugim opozorili na slabe odnose znotraj zavoda, pogrešali pa so tudi iskanje novih možnosti trženja objektov. Uspešnost zadanih ciljev v načrtu je močno odvisna od nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in posledično izredno negotova. “Ta novelacija nima prav nobene vizije. Zvišanje vstopnin, odpuščanje delavcev to ni,” je izpostavil Milan Mikl iz NLS.

S spremembo poslovnika mestnega sveta so mestni svetniki natančneje opredelili možnosti sklica dopisne seje, med drugim le za odločanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne ali izredne seje mestnega sveta.

Niso pa sprejeli predloga Matica Matjašiča iz Liste mladih. Povezujemo za subvencioniranje komunalnega prispevka za mlade in mlade družine. “Gre za enkratno subvencijo pri gradnji ali rekonstrukciji stavbe, s finančnimi posledicami za občinski proračun okoli 50.000 evrov na leto,” je pojasnil Matjašič. Na občinski upravi so nasprotno opozorili, da je takšna ureditev diskriminatorna do mladih, ki drugače rešujejo stanovanjski problem, na primer z nakupom stanovanja v bloku.
Vir: STA

Mestna občina Maribor je pristopila k obnovi zastarele javne razsvetljave, zaradi neustreznosti katere je že prejela odločbo inšpektorata za okolje in prostor.

Projekt, katerega vrednost je ocenjena na okoli pet milijonov evrov, bo po napovedih izvedla v javno – zasebnem partnerstvu.

V okviru javno-zasebnega partnerstva je občina pripravila projektno dokumentacijo, zasebni partner pa bo zamenjal obstoječe svetilke, priključne plošče in vodnike ter vzpostavil sistem centralnega nadzora svetilk z daljinskim upravljanjem. Cilj je, da mesto pridobi energetsko učinkovitejšo razsvetljavo, ki bo porabila manj električne energije, povzročala manj svetlobnega onesnaževanja ter zahtevala nižje stroške obratovanja in vzdrževanja.

Zamenjava je po besedah Vilija Eisenhuta iz občinskega urada za komunalo nujno potrebna, saj obstoječa javna razsvetljava ni v skladu z direktivami EU o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, občina pa je zaradi nje tudi že prejela odločbo državnega inšpektorata za okolje in prostor. Odločbo, ki jo je prejela leta 2018, bi morala izpolniti do junija lani, zato je inšpektorat že grozil z izvršbo.

Po trenutnih ocenah gre za investicijo, vredno okoli pet milijonov evrov, zato je občina ne more financirati sama. Namesto tega se je odločila za javno – zasebno partnerstvo. Mestni svetniki so s tem predlogom soglašali, zato bo občina kmalu objavila mednarodni javni razpis, s katerim bo izbrala zasebnega partnerja.

Razpis se bo po napovedih izvedel v obliki tristopenjskega konkurenčnega dialoga, ki bo omogočil ponudnikom, da predstavijo svoje tehnološke rešitve ter modele financiranja projekta. Občina bo nato izmed predstavljenih rešitev izbrala optimalno, ki bo služila kot podlaga za oddajo končne pisne in zavezujoče ponudbe. “Na ta način se zagotavlja, da bo Mestna občina Maribor dobila tehnološko sodobno rešitev v okviru razpoložljivih javno – finančnih sredstev,” pojasnjujejo na občini.

Da je v zasebnem sektorju zanimanje za takšno sodelovanje, kaže dejstvo, da je občina na lanski javni poziv promotorjem prejela šest vlog zasebnih partnerjev.

V okviru projekta naj bi zamenjali okoli 16.000 svetilk. “Investicija se bo poplačala na osnovi prihranka električne energije, priključne moči ter stroškov vzdrževanja,” je pojasnil Eisenhut.

Pogodbo z zasebnim partnerjem nameravajo podpisati za obdobje desetih let. “Potem bo javna razsvetljava, ki bo posodobljena, prešla v last občine,” je povedal Eisenhut. “Danes letno plačujemo za elektriko okoli 1,5 milijona evrov ter med 600.000 in 800.000 evrov za vzdrževanje. Upam si napovedati, da bo ta strošek potem prepolovljen,” je še dodal.
VIR: STA

Danes dopoldne bodo padavine povsod ponehale. Popoldne se bo delno zjasnilo, bolj oblačno bo ostalo v jugovzhodni Sloveniji.

Po poročanju Arsa bodo nastale krajevne plohe, na jugozahodu tudi posamezne nevihte. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem povečini šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 23, na Goriškem in ob morju do okoli 26 °C.

Vir: pixabay.com

Jutri bo sončno z občasno povečano oblačnostjo, le v jugovzhodni in osrednji Sloveniji bo zjutraj in dopoldne pretežno oblačno. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja, ki se bo zvečer krepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 20 do 24, na Goriškem do 26 °C, poroča Arso.

Obeti
V torek se bo od juga oblačnost povečala, predvsem popoldne bodo krajevne padavine. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. V sredo bo suho vreme, še bo vetrovno, piše Arso.

Mariborski mestni svetniki se bodo danes po treh mesecih spet sestali v živo. Čaka jih burna razprava, saj imajo na dnevnem redu med drugim potrditev višje cene ravnanja z odpadnim blatom iz čistilne naprave ter obravnavo revizijskega poročila o investiciji v sortirnico odpadkov, ki se je izkazala za dražjo od napovedi.

Do znatne podražitve ravnanja z odpadnim blatom iz čistilne naprave prihaja predvsem zaradi zapiranja meja Madžarske, kamor so odvažali blato tudi iz Maribora. V zadnjih letih to nalogo opravlja podjetje Surovina, ki je bila edina prijavljena tudi na zadnjem razpisu, a tokrat z mnogo višjo ceno. Namesto dosedanjih 57 evrov na tono blata je predlagala 220 evrov.

Po pogajanjih so dosegli ceno 169 evrov na tono, kar pomeni, da se bo več kot trikrat povišala cena na položnicah občanov. Za povprečno gospodinjstvo to pomeni tri in pol evra.

Razprava o revizijskem poročilu o investiciji v sortirnico, ki jo je mariborsko komunalno podjetje Snaga zagnalo pred dvema letoma, bo po napovedih zaprta za javnost, kar je zmotilo številne svetniške skupine. Župan Saša Arsenovič odgovarja, da na tem vztraja izvajalec, ki drugače tega poročila ne želi predstaviti.

Na dnevnem redu imajo mestni svetniki danes med drugim še poročilo o intervenciji mariborskih gasilcev ob požaru v Surovini v začetku marca, določitev kandidata mariborske občine za nadomestnega člana državnega sveta in odločanje o izvedbi javno-zasebnega partnerstva za obnovo javne razsvetljave.
Vir: STA

Mestna občina Maribor je ukinila izvajanje javne gospodarske službe vzdrževanja in upravljanja tržnic na lokaciji Trg svobode, kjer so ponudniki ponujali integrirano pridelano hrano. V združenju pridelovalcev vrtnin odločitve občine ne razumejo in se sprašujejo “zakaj so na Trgu svobode trn v peti.”

Na Trgu svobode so še do nedavnega lastno pridelano sadje in zelenjavo prodajalo 15 pridelovalcev, večina jih danes prodaja na Vodnikovem trgu. 15 pridelovalcev, povezanih v Združenju pridelovalcev vrtnin Maribor, se je sicer že z začetkom epidemije preselilo na glavno tržnico na Vodnikovem trgu. “Lahko pa se odločijo tudi za prodajo na kateri od drugih štirih tržnic,” so pisno sporočili iz MO Maribor. Po besedah predsednice Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erne Skok je bila prodaja na osrednji tržnici ob sobotah dobra. “Prejšnji teden pa se je že poznalo, da so ljudje ponovno v službah in je bila prodaja tako v sredo kot petek zelo borna. Večino pridelkov sem odpeljala nazaj domov, pa ne samo jaz, tudi drugi kmetje, saj kupci na Vodnikov trg ne pridejo,” pravi Skokova.

Na MO Maribor pa pojasnjujejo, da bo MOM bo s podjetjem Snaga Maribor, ki upravlja s tržničnimi površinami, v kratkem sklenila aneks h koncesijski pogodbi in ukinila tržnično dejavnost na drugih ulicah in trgih. “Izjemoma bo na ulicah mogoče prodajati plodove, nabrane v gozdu (gozdne borovnice, gobe, kostanji). Zato tudi tržnice integrirane pridelave, ki na Trgu svobode deluje ob sredah in petkih, ne bo več,” so zapisali.

15 pridelovalcev, povezanih v Združenju pridelovalcev vrtnin Maribor, se je sicer že z
začetkom epidemije preselilo na glavno tržnico na Vodnikovem trgu, lahko pa se odločijo tudi za prodajo na kateri od drugih štirih tržnic. “Na glavni tržnici smo v času epidemije Covid-19 ugotovili zelo dober obisk. Bogato ponudbo okoli 120 prodajalcev sadja, zelenjave, sadik, cvetja in drugih pridelkov je odkrilo tudi veliko novih kupcev, in z opazno povečanim obiskom so zadovoljni tudi ponudniki domačega mesa in mlečnih izdelkov v mlečno-mesnem paviljonu,” pravijo na MO Maribor.

 

 

Mariborski vodovod bo od danes pa do predvidoma srede 27. maja, izvedel preventivno dezinfekcijo pitne vode na Uporabnike pitne vode na območju območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi.

Vir: pixabay.com

“Mestne občine Maribor in drugih občin, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod d.d. obveščamo, da se bo od srede 13.5.2020 do predvidoma srede 27.5.2020 izvajala preventivna dezinfekcija pitne vode na celotnem območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi in sicer v delu, kjer se ta običajno ne izvaja,” so zapisali na spletni strani. Namen dezinfekcije, ki jo izvaja Mariborski vodovod je preventivne narave, izbran čas pa sovpada z napovedanimi sprostitvami omejitev, ki so bile sprejete ob začetku razglasitve epidemije COVID-19.

Ukrep je začasen in ne vpliva na kakovost pitne vode. “Voda bo tudi v času izvajanja preventivne dezinfekcije zdravstveno ustrezna, primerna za pitje, pripravo hrane in osebno higieno,” so še zapisali.

 

Ne le v središču Ljubljane, kjer se je zbralo več tisoč protestnikov na kolesih in izražalo nasprotovanje vladnim ukrepom v času epidemije koronavirusa, prav tako so se zbrali v drugih večjih slovenskih mestih, tudi mariboru. Nekateri so nosili oz. na kolesih vozili transparente, kolesarji so zvonili z zvončki. Protestnike so spremljali tudi policisti. je

Protestnike so spremljali policisti. Ti so po megafonu opozarjali, da protest ni organiziran in naj upoštevajo navodila. Že pred tem so vse pozvali k spoštovanju predpisov in opozorili, da bodo protestniki videonadzorovani.

Protesti so sicer potekali mirno, udeleženci, pretežno srednje in mlajše generacije, s krožno vožnjo v koloni na kolesih pa so izražali svoje nestrinjanje z omejevanjem svobode in drugimi ravnanji vlade. Slišati je bilo glasne vzklike “lopovi”. Tudi na transparentih je mogoče prebrati nekatere zapise, kritične do vlade, je poročal STA.
Vir: STA

Okoljska inšpektorica je danes opravila izredni inšpekcijski nadzor v obratu za predelavo odpadkov družbe Surovina v Mariboru, kjer je sicer ta teden ponovno gorelo. Ugotovila je, da so odpadki primerni za nadaljnjo predelavo in da na obratu ni takšnih poškodb, da bi bilo treba prepovedati ali omejiti nadaljevanje proizvodnje.

V obratu na Teznu je zagorelo v torek zvečer. “Delovni proces proizvodnje za trdno gorivo ni bil poškodovan, prav tako niso bila poškodovana tla skladiščnih prostorov, zato ni bilo potrebno prepovedati ali omejiti nadaljevanja proizvodnje,” so po današnjem izrednem inšpekcijskem nadzoru sporočili iz inšpektorata. Dodali so še: “Sam status odpadkov se ni spremenil in je primeren za nadaljnjo predelavo. Podjetje je izvedlo preprečitev iztekanja požarnih vod v javno kanalizacijo in tudi že izvedlo vzorčenje odpadnih vod. Inšpekcijski postopek se bo nadaljeval po pridobitvi poročila analize odpadnih vod.”

V Surovini je sicer že večkrat gorelo. Nazadnje v začetku aprila, zadnji večji požar pa je izbruhnil v začetku marca, ko je zaradi samovžiga odpadkov zagorelo v hali z nenevarnimi odpadki, v kateri se je nahajalo nekaj več kot 4000 ton odpadkov, vendar niso vsi pogoreli.

Ker pa prevzemniki v tujini zapirajo vrata, je velika težava izvoz zbranih odpadnih surovin. Odpadki se zato predolgo skladiščijo, kar povečuje možnost za nastanek požarov.
Vir: STA

Mariborski mestni svet je na dopisni seji, ki je potekala od torka do danes, potrdil odločitev o tem, da mestna občina od ponedeljka znova uvaja plačljivo parkiranje na javnih parkiriščih v občinski lasti. Gre za parkirne površine na belih conah ter na plačljivih parkiriščih v Sodni ulici, Mlinski ulici, Loški ulici in na Rakuševem trgu.

Kot so pojasnili na mariborski občini, so strokovne službe pri rednih dnevnih ogledih parkirnih površin v njihovi lasti opazile, da so parkirišča v poslovnem času zasedena kar 90-odsotno, to pa stanovalcem z dovolilnicami povzroča težave.

Zaradi dosedanjega brezplačnega parkiranja bodo nižji tudi proračunski prihodki, ki jih mestna občina sicer namensko uporablja za urejanje javnih površin. Glede na projekcije občinskih služb naj bi izpad prihodka do konca aprila znašal dobrih 285.000 evrov.

Številne občine so se pobiranju parkirnin odpovedale, ko je vlada v sklopu ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa začasno ustavila javni potniški promet. Ta sicer še ne bo začel obratovati. Vladni govorec Jelko Kacin je minuli četrtek dejal, da so v pripravi ukrepi, s katerimi bi javni potniški promet sprostili 11. maja.
Vir: STA

Iz Snege Maribor so sporočili, “da bo skladno s sklepom vlade Republike Slovenije, ki dovoljuje v nedeljo, 3. maja 2020, odprtje trgovin z življenjskimi potrebščinami, odprt tudi zeleni del osrednje tržnice na Vodnikovem trgu v Mariboru.”

Tako bo med 7. in 12. uro na tržnici mogoče kupiti sveže sadje, zelenjavo in sadike. Mlečno-mesni paviljon, ki se nahaja na osrednji tržnici, ne bo obratoval.

Po 11 mestnih občinah bodo danes potekale čistilne akcije, ki pa bodo zaradi epidemije novega koronavirusa letos prilagojene trenutnim zaščitnim ukrepom in bodo ponekod tudi bolj individualno usmerjene. Čistili bodo tudi v Mestni občini Maribor.

simbolična fotografija

V Mariboru občane pozivajo, da naj bodo med kratkimi sprehodi v bližini svojih domov pozorni na manjše odpadke, odvržene v parkih, gozdovih, na zelenicah, rečnih nabrežjih … Smeti naj nato odvržejo v svoje zbiralnike smeti, v koše za smeti na javnih površinah ali pa jih med 9. in 18. uro prinesejo na eno od začasnih zbirnih točk, pozivajo na občini.
Vir: STA

Obnova Glavnega trga in Koroške ceste v Mariboru se približuje koncu. Kot napovedujejo na občini, je do konca aprila predviden zaključek glavnine del na Glavnem trgu, na delu Koroške ceste proti glavni tržnici pa do konca maja. Končne odločitve o prometni ureditvi po obnovi še niso sprejeli, bo pa omejen dostop za vozila vsaj do konca poletja.

Glavni trg in Koroška cesta od Starega mosta do glavne tržnice na Vodnikovem trgu sta eden najstarejših delov mestnega jedra, hkrati pa sta bila pred začetkom obnove in posledičnega začasnega zaprtja jeseni lani precej prometna, saj predstavljata priljubljeno prometno povezavo med vzhodom in zahodom mesta.

V Mariboru se že dolgo govori o nujnosti zaprtja tega dela mesta za motorni promet, a so vsi dosedanji poskusi naleteli na kritike in nasprotovanje dela javnosti, med drugim zaradi dejstva, da za promet ni zagotovljenih ustreznih alternativnih poti. Med poskusnim zaprtjem Koroške ceste pred leti se je velik del prometa preusmeril na Lent, kar pa je z vidika ohranjanja kulturne dediščine mesta prav tako zelo problematično.

Ekipa sedanjega župana Saše Arsenoviča – slednji ima na Glavnem trgu tudi svoj hotel in gostilno – vidi zdaj novo priložnost, da se staro mestno jedro zapre za promet. “Prometna stroka je bila od začetka projekta obnove Glavnega trga in Koroške ceste deljenih mnenj glede urejanja prometa v tem delu mesta v prihodnje. Županstvo pa želi udejanjiti dolgoletno vizijo, da se historično mestno jedro osvobodi motoriziranega prometa in da mestu novo kakovost bivanja, ki se bo odražala v novi pridobitvi mesta – obnovljenem Glavnem trgu in Koroški cesti kot novi arhitekturni vrednoti in kakovosti mesta,” so ta teden sporočili z občine.

Pojasnili so, da se je začasno zaprtje prometa ob prenovi trga v praksi pokazalo kot znatno manj moteče in stresno, kot so nekateri pričakovali. “Prometni tokovi v mestu so se dobro prerazporedili tudi zaradi odlične prometne rešitve strokovnjakov, ki so pripravili načrt obvozov in drugih ukrepov. Večjih zastojev tako nismo beležili,” so navedli.

Na podlagi tega so sprejeli odločitev, da se prometna ureditev za Glavni trg s Koroško cesto v času epidemije novega koronavirusa in poletnih počitnic, ko se prav tako pričakuje manj prometa, testno popolnoma omeji le na prevoze za dostavo, stanovalce, intervencije, gasilce, vozilo Maister ter na kolesarje, pešce in za potrebe prireditev.

“Ker prebivalci mesta izkušnje obnovljenega in urejenega Glavnega trga in Koroške ceste brez motoriziranega prometa še nimajo, smo se ob sodelovanju s stroko odločili, da si v juliju in avgustu vzamemo čas za preverbo, strokovne analize ter razmislek glede ureditve prometa v prihodnje,” pravijo na občini.

V septembru bodo izkoristili še teden mobilnosti in nato sprejeli dokončno rešitev.

Območje Glavnega trga in Koroške ulice v sklopu trenutno potekajoče obnove dobiva novo, enotno tlakovanje in urbano opremo, na trgu bo po novem tudi vodni motiv. Dela so ocenjena na 4,95 milijona evrov, od tega bo 2,1 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Vzporedno so pred dnevi začeli tudi z ureditvijo kolesarskih poti na Koroški cesti od glavne tržnice do križišča z Gosposvetsko cesto, v kratkem naj bi nabavili še dodatno vozilo za brezplačne prevoze po središču mesta Maister in druga električna vozila v sklopu javnega potniškega prometa.
Vir: STA

Če ste se kdaj spraševali, kaj narediti z obrezanim materialom, ki v zgodnji spomladi ostane tam, se ponujajo rešitve kar same. Bili smo na preskusu sekalnega stroja, ki iz obrezanih vej naredi sekance, ki se jih lahko uporabi za kompostiranje, proizvodnjo peletov in ali pa za direktno gnojenje.

Na Mestni občini Maribor vzpostavljajo proračunski sklad za pomoč in razvoj. Ta naj bi služil kot platforma za organizirano pridobivanje donatorskih sredstev za humanitarno pomoč prebivalcem ali podporo razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Njegovo ustanovitev so podprli mestni svetniki na dopisni seji, ki se je zaključila danes.Kot izhaja iz gradiva za dopisno sejo, ki se je začela v torek, namen ustanovitve proračunskega sklada ni zgolj pomoč fizičnim in pravnim osebam v času epidemije novega koronavirusa, ampak naj bi sklad predstavljal trajno osnovo za pomoč ljudem in spodbujanje razvoja v občini, torej tudi po koncu epidemije.

“Prvi namen sklada, ki ne bo pravna oseba, ampak poseben evidenčni račun proračuna Mestne občine Maribor, je zagotavljanje humanitarne pomoči prebivalcem Maribora, drugi pa pospeševanje razvoja in izboljšanje pogojev za razvoj gospodarskih, negospodarskih in humanitarnih dejavnosti v občini. Sredstva sklada se bodo lahko za ta namen razdelila v obliki posojil ali subvencij, razdeljevala pa se bodo v javnih razpisih,” so danes po zaključku seje sporočili z občine.

Mestni svet je na prejšnji dopisni seji že sprejel odlok o ukrepih za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim je občane oprostil plačila parkirnine v mestu, podjetnike pa plačila najemnine za poslovne prostore v lasti občine in nadomestila za uporabo javnih površin, kot so na primer gostinski vrtovi. Prav tako je v sprejetem odloku predvidena finančna pomoč zavodu Športni objekti Maribor, ki se zaradi nedelovanja športnih društev v času epidemije sooča z večjim izpadom prihodkov.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope, ki ima v mestnem svetu enega predstavnika, so ta teden predlagali, da se zagotovi tudi takojšnja likvidnostna in sistemska sredstva za delovanje mariborskih medijev. “V stranki se zavedamo, da so v teh časih, poleg turističnega gospodarstva, prav mediji finančno med najbolj ogroženimi, saj so prihodki od oglaševanja bistveno manjši, hkrati pa so mediji med redkimi, ki si ne morejo privoščiti, da bi večini zaposlenim odredili čakanje na delo doma, saj so zavezani, še posebej sedaj, javnost objektivno obveščati o razmerah,” je izpostavil predsednik stranke Igor Jurišič.

Mestni svetniki so na ta teden potekajoči dopisni seji soglašali tudi s podelitvijo novega mandata ravnateljici Srednje šole za oblikovanje Maribor Nadji Jager Popović. Slednja vodi šolo od avgusta 2015 in se je edina prijavila na razpis, objavljen februarja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ji je podala pozitivno mnenje, čeprav je bila v zadnjem letu dni deležna številnih očitkov s strani sindikata zaposlenih na tej šoli. V nekaj mesecih je odpustila tri zaposlene, med njimi tudi nekdanjega sindikalnega predstavnika na šoli.

Damirja Orehovca je mestni svet z 21. aprilom odpoklical s funkcije člana nadzornega sveta v javnem podjetju Energetika Maribor, za nadomestnega člana pa v nadzorni svet imenoval Vitorja Zečiča. Orehovec je kot član nadzornega sveta odstopil, ker je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in tako njegova funkcija ni več združljiva s funkcijo člana nadzornega sveta v tem občinskem javnem podjetju, so še sporočili z občine.
Vir: STA

V Mariboru bodo predstavniki Snage prodajalcem na mariborski tržnici brezplačno razdelili biološko razgradljive vrečke. Mestna občina Maribor pa občane vabi, da med sprehodi v naravi v bližini svojih domov izvedejo manjše, individualne čistilne akcije. Snaga bo v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti v občini zagotovila zbirne točke, na katerih bo samo ta dan občani lahko pustili v naravi pobrane manjše odpadke.

Fotografija je simbolična

Danes, 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Ko še nismo vedeli, da bo novi koronavirus naša življenja postavil na glavo, smo imeli v Mestni občini Maribor kar nekaj načrtov, kako ga bodo praznovali. “Vsako leto ta praznik našega planeta obeležimo z različnimi okoljskimi projekti in dogodki za širšo javnost. Med drugim smo predvidevali zaključek kampanje Moji odpadki, moja skrb, ki jo je MO Maribor od lanskega oktobra izvajala skupaj z javnim podjetjem Snaga Maribor. S to kampanjo smo občane ozaveščali o problematiki nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih in spodbujali
k aktivni udeležbi v prizadevanjih za čistejše in urejeno mesto. Načrtovali pa smo tudi več akcij, v katerih bi očistili problematična območja v naši občini – od reke Drave z njenimi nabrežji do Stražunskega gozda. Zaradi trenutne epidemiološke situacije čistilnih
akcij – ki so najbolj uspešne, če se jih udeleži veliko ljudi – seveda ne bomo izvedli,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Vseeno pa dan Zemlje 2020 ne bo šel neopazno mimo, pravijo na MO Maribor. Ne moremo se množično organizirati na terenu, lahko pa vsak zase naredimo nekaj za čisto mesto. “In ker nas gre tudi v času #ostanidoma večina vsak dan na svež zrak, občanke in občane Maribora vabimo, da na dan Zemlje, to sredo, ob tem vsak zase ali v krogu najožje družine izvedejo svojo, individualno čistilno akcijo,” so dodali.

Na dan Zemlje bo Snaga Maribor, ki upravlja z mariborskimi tržnicami, prodajalcem na
tržnicah tudi razdelila brezplačne biološko razgradljive vrečke, ki imajo vse potrebne certifikate za stik z živili in lahko v njih tudi začasno hranimo hrano. “Prodajalci na tržnicah še vedno uporabljajo predvsem plastične vrečke, čeprav hkrati ugotavljamo, da vedno več
kupcev na tržnico prihaja s cekarji in vrečkami iz blaga. Biorazgradljive vrečke lahko po
nakupu uporabimo tudi za zbiranje bioloških odpadkov; v posodah za biološke odpadke še
vedno najdemo veliko plastičnih vrečk, ki tja seveda ne sodijo,” so sporočili iz MO Maribor.

V luči prizadevanj za zmanjševanje količin odpadkov in v boju proti plastičnim vrečkam v Snagi izvajajo številne programe ozaveščanja, na svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo v sredo, 22. aprila. V mariborski Snagi so se odločili, da bodo na nujnost spremembe potrošniških navad skušali po korakih doseči tudi med obiskovalci mariborskih tržnic. V sredo bodo med prodajalce brezplačno razdelili biološko razgradljive vrečke, ki imajo vse potrebne certifikate za stik z živili, so torej primerne tudi za to, da v njih začasno hranimo hrano.

Biorazgradljiva vreča za živila

Prodajalci na tržnicah sicer v največji meri še zmeraj uporabljajo navadne plastične vrečke, v katere shranijo živila, ki jih obiskovalec kupi. Povprečen Slovenec na leto kupi okoli 300
plastičnih vrečk, pri čemer ena vrečka za razkrajanje v naravi potrebuje kar 450 let. “Čeprav smo pred dobrim letom sprejeli zakon, po katerem pri trgovcih brezplačnih plastičnih vrečk več ni mogoče dobiti, ampak je treba vse kupiti, zakon še zmeraj dopušča izjeme prav na področju nakupovanja sadja in zelenjave,” so sporočili iz Snage.

Biorazgradljive vrečke, ki jih bodo brezplačno delili na tržnici, so po uporabi primerne tudi za zbiranje bioloških odpadkov, ki so zelo dragoceni, saj jih vračamo neposredno v naravo. “V posodah za biološke odpadke najdemo ogromno navadnih plastičnih vrečk, ki seveda v te posode ne sodijo. Z biorazgradljivimi vrečkami želimo opozoriti tudi na dejstvo, da lahko neka stvar, v tem primeru vrečka, po uporabi dobi novo vrednost in jo ponovno uporabimo,” pravijo v Snagi. K temu pa so dodali, da ponovna uporaba na evropski hierarhični lestvici zaželenih načinov ravnanja z odpadki zaseda visoko drugo mesto, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.

Pozitivne spremembe med kupci so sicer že vidne, saj tržnice vsak teden obišče več ljudi, ki za potrebe nakupovanja uporabljajo cekarje ali vrečke iz blaga, ki so namenjene večkratni uporabi, saj so tudi pralne. “To daje slutiti, da je vse več potrošnikov tudi okoljsko ozaveščenih, pomen lastnih vrečk, ki jih na tržnico prinesemo s seboj, pa je povečala tudi epidemija covid-19, v času katere so bile mariborske tržnice ene redkih v Sloveniji, ki so ves čas ponujale lokalno pridelano hrano in druge produkte, na kar smo še posebej ponosni. Od preteklega petka se delovni čas tržnic približuje običajnemu delovnemu času, izjema so le še nedelje, ko tržnice do nadaljnjega še zmeraj ostajajo zaprte,” so še sporočili iz Snage.

Pričela so se pripravljalna dela za ureditev kolesarske povezave ob Koroški cesti, ki povezuje veliko pomembnih generatorjev prometa z najožjim mestnim središčem, so sporočili iz mariborske občine. Na območju posegov se bo uredila tudi prometna signalizacija.

Poleg dvosmerne kolesarske povezave na odseku med križiščem s Strossmayerjevo ulico in križiščem z Gosposvetsko cesto se bodo uredila tudi tri mini krožna križišča s povoznim sredinskim otokom (na križiščih s Prežihovo, Strmo in Turnerjevo ulico) in izvedli trije ukrepi umirjanja prometa – dvignjene trapezne ploščadi s prehodom za pešce. Na območju posegov se bo uredila tudi prometna signalizacija. “Dela, ki jih izvaja družba Asfalti Ptuj d.o.o., bodo predvidoma zaključena konec meseca maja. V času izvajanja del, ki bodo potekala v večih fazah, bo prihajalo do delnih in popolnih zapor pločnikov in vozišča Koroške ceste in njenih priključkov na odseku med krožiščem s Strossmayerjevo ulico in križiščem z Gosposvetsko cesto. Dela se bodo pričela pri križišču s Strossmayerjevo ulico in se fazno pomika proti zahodu,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Za izvedbo projekta v vrednosti 330.000 evrov bo Kohezijski sklad preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) prispeval 160.000 evrov. “Namen naložbe je vzpostaviti sklenjene kolesarske povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki bodo varne in uporabne ter bodo ponujale dobro alternativo vožnji z avtomobilom. Cilj naložbe je oblikovanje in izvajanje ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost, ki bodo prispevali k spremembi potovalnih navad v Mariboru in okolici. To vključuje tudi zaustavitev rasti deleža opravljenih poti z osebnimi vozili in zmanjšanje števila opravljenih kilometrov z motornimi vozili v urbanih središčih,” so še sporočili.

Iz mariborske Snage so sporočili, da bodo v okviru rahljanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19 bodo v Mariboru v ponedeljek znova odprli za obiskovalce tamkajšnje zavetišče za zapuščene živali. Prav tako pa bodo mariborske tržnice obratovale s podaljšanim delovnim časom, vse od petka dalje. 

V okviru rahljanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covid-19 bodo v ponedeljek, 20. aprila, za obiskovalce znova odprli mariborsko zavetišče za zapuščene živali, v katerem Snaga za mariborsko in več kot 30 okoliških občin izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe zapuščenih živali. “Zavetišče za javnost odpiramo s prošnjo po spoštovanju varnostnih ukrepov, s spoštovanjem katerih obiskovalci še zmeraj varujejo svoje in zdravje naših zaposlenih: v zaprte prostore zavetišča, torej na recepcijo in skupni bivalni prostor za mačke, obiskovalci vstopajo posamično. Na ogledu živali se lahko hkrati nahajata največ dva obiskovalca oz. potencialna posvojitelja. Sprehajalce psov prosimo, da predhodno najavijo svoj obisk na telefonski številki 02 480 16 60 ali na elektronskem naslovu info@zavetisce-mb.si, in sicer v času uradnih ur za naslednji dan,” so sporočili iz Snage.

Na celotni površini zavetišča, v odprtih in zaprtih prostorih, je obvezno nošenje zaščitne maske oz. druge zaščite ustnega in nosnega predela. “Zavetišče za živali bo odprto po rednem urniku, kar pomeni, da bodo uradne ure potekale vsak delovnik med 9. in 11. uro ter med 13. in 15. uro, medtem ko bodo sprehodi in ogledi živali potekali med ponedeljkom in petkom med 9. in 14. uro. Ob sobotah ogledov in sprehodov zaenkrat ne bo, seveda pa bo tudi med vikendi za dobrobit naših varovancev dobro poskrbljeno – kot v času veljave strožjih ukrepov, ko je zavetišče za javnost iz varnostnih ukrepov zaprlo vrata, bodo zanje poskrbeli zaposleni oskrbniki,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Tržnice, ki so od razglasitve epidemije delale v omejenem delovnem času, pa prehajajo z jutrišnjim dnem na podaljšan delovni čas, le tržnica integrirane pridelave sadja in zelenjave se je do nadaljnjega s Trga svobode preselila na osrednjo tržnico. “Na Vodnikovem trgu, kjer se nahaja osrednja mestna tržnica in na tržnici Tabor bomo obiskovalcem na voljo od ponedeljka do sobote med 7. in 13. uro, na Pobrežju, Teznu in na mali tržnici na Kidričevem trgu pa od ponedeljka do sobote med 8. in 12. uro,” so še dodali. Tako za obiskovalce kot prodajalce še zmeraj veljajo vsi predpisani varnostni ukrepi, med katerimi izpostavljajo predvsem vzdrževanje varnostne razdalje, najmanj 2 metra, in obvezno nošenje zaščitne maske oz. druge zaščite ustnega in nosnega predela v zaprtih prostorih tržnic.

Po sončnih dneh, ko so temperature presegle 20 stopinj Celzija, je današnja noč prinesla ohladitev. Po napovedih vremenoslovcev bo danes občutno hladneje. V notranjosti države bodo temperature ostale pod 10 stopinj Celzija. Snežilo bo tudi ponekod po nižinah, a sneg tal ne bo pobelil.

Hladna fronta, ki je dosegla Slovenijo, tako po napovedih meteorologov prinaša občutno ohladitev in padavine. Snežinke lahko zjutraj in zgodaj dopoldne presenetijo tudi v nižinah, kjer se sneg ne bo obdržal. Nad 600 ali 700 metri nadmorske višine pa utegne pasti nekaj centimetrov južnega snega.

Kot so na Agenciji RS za okolje zapisali na svoji Facebook strani, bo najmanj padavin na Primorskem, povsod pa bodo sredi dneva ponehale, najpozneje v južni Sloveniji. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.

Noč na sredo in noč na četrtek bosta jasni in tam, kjer se bo veter umiril, bo spet nevarnost pozebe. Na agenciji za okolje zato svetujejo, da se s setvijo ne hiti, že posajene sadike pa naj se ob nizkih temperaturah pokrije. So pa temperature pod ničlo konec marca in v začetku aprilu že prizadele sadno drevje po vsej Sloveniji.

Po napovedih naj bi se ponovno otoplilo proti koncu tedna, ko bodo najvišje temperature znova nad 20 stopinj Celzija, pa tudi jutranje ne bodo več pod lediščem, še napovedujejo meteorologi.
Vir: STA

Okoljevarstveno združenje Rovo je v torek na upravno sodišče vložilo tožbo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu tretje razvojne osi pri Gaberkah, s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je gradbeno dovoljenje izdalo 6. marca letos, bo na tožbo odgovorilo v roku.

Fotografija je simbolična

Potem ko je ministrstvo za okolje in prostor gradbeno dovoljenje za dela na sklopu Gaberke izdalo 6. marca letos, in sicer na podlagi leta 2013 sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec, so na ministrstvu v sredo prejeli obvestilo Upravnega sodišča RS o tožbi združenja Rovo zoper izdano gradbeno dovoljenje s predlogom za izdajo začasne odredbe.

“Ministrstvo bo v roku odgovorilo tako na zahtevo za izdajo začasne odredbe ter podalo tudi odgovor na podano tožbo,” so za STA navedli na ministrstvu, kjer vsebine tožbe zaradi postopkov ne morejo komentirati.

“O tem, ali tožba zadrži pravnomočnost gradbenega dovoljenja, bo odločalo sodišče, saj Rovo ni stranka v postopku izdaje dovoljenja,” pa so v zvezi s tem pojasnili na Darsu, ki je investitor del.

Združenje Rovo je po besedah člana upravnega odbora združenja Gorazda Marinčka, ki je vodil pripravo tožbe, to vložilo zaradi napak v postopku. Kot je izpostavil za STA, v postopku niso bile opravljene nobene geomehanske raziskave premogovniškega območja, pa bi bile po njegovem potrebne, prav tako po njegovih besedah niso v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobivali mnenj rudarske stroke in Premogovnika Velenje kot koncesionarja.

Zaradi vložene tožbe so razočarani v Mladinski iniciativi za 3. razvojno os. “Ugoditev zahtevku združenja Rovo bi pomenila, da se gradnja 3. razvojne osi na Koroško ne bo pričela, vsak dodaten birokratski zaplet pa pomeni, da se ogrozi že pridobljeno okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje-Slovenj Gradec, ki se izteče junija 2020,” so navedli v mladinski iniciativi.

V iniciativi so prepričani, da gre za “pretkano in prefinjeno taktiko združenja Rovo”, ki ga javnost med drugim pozna iz postopkov, povezanih z vzpostavitvijo lakirnice Magne v Hočah.

V iniciativi menijo tudi, da so snovalci tožbe izkoristili že tako težko situacijo zaradi epidemije novega koronavirusa, ki bo s posledicami v obliki ekonomske krize prizadela celo Evropo. “Edina rešitev za preboj ekonomske krize je pričetek gradnje velikih infrastrukturnih projektov, med katere sodi tudi 3. razvojna os,” so zapisali v iniciativi, ki od vlade pričakuje, da bo usmerila vse napore v takojšen začetek gradnje hitre ceste na Koroško.

Zaradi vložene tožbe ostro protestira tudi Svet koroške regije, ki ga sestavljajo župani, ki so danes o tem razpravljali prek video povezave. Na ministrstvu za okolje in prostor ter za infrastrukturo so naslovili dopis, s katerim okoljsko ministrstvo prosijo, da takoj pripravi odgovor na tožbo, za kar ima časa tri dni, ob tem pa so podprli pristojne službe države, da ohranijo že izdano gradbeno dovoljenje. “Absurdno se nam zdi, da neko novomeško združenje Rovo s pritožbo ogroža razvoj Koroške regije in s tem tudi naše države Slovenije,” so zapisali v dopisu.

Ogorčeni zaradi vložene tožbe so tudi na Mestni občini Velenje. Kot so zapisali, ne gre spregledati predloga začasne odredbe, ki je v zahtevi, da se investitorju, družbi Dars, prepove izvrševati kakršnakoli dela na območju Gaberke do končne odločitve sodišča v postopku s tožbo, “kar še dodatno podkrepi zaključek Mestne občine Velenje, da je tožba vložena predvsem z namenom zavlačevanja s pričetkom del”.

Občina je napovedala uporabo vseh možnih pravnih sredstev. Ker meni, da gre za namerno povzročanje gospodarske škode, bo občina tudi “preučila vse možnosti uveljavljanja odškodninske odgovornosti zaradi zlonamernih ravnanj združenja”.

Ravnanje združenja Rovo so obsodili v Gospodarski zbornici Slovenije in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer opozarjajo, da obrtniki in podjetniki Koroške ter Savinjsko-šaleške regije 3. razvojno os nujno potrebujejo. “Zaviranje razvoja je za gospodarstvo nesprejemljivo, predvsem pa je neprimerna aktivnost nevladne organizacije, ki je izrazito škodljiva in ogroža učinkovit izhod Slovenije iz krize,” pa so navedli v gospodarski zbornici.

Medtem sicer izvajalec prvih gradbenih del na lokaciji Gaberke še ni izbran. Dars je razpis za izbiro izvajalca po dvostopenjskem postopku objavil že julija lani, postopki pa so se zaradi revizij zavlekli.

“Trenutno smo v fazi dopolnjevanja prijav, potem ko je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izdala odločbe na pritožbe posameznih prijaviteljev. Predvidoma do začetka maja 2020 bo sprejeta odločitev o priznanju sposobnosti prijaviteljem. Nadaljevanje postopka oziroma pridobitev ponudb ponudnikov s priznano sposobnostjo je odvisno od pravnomočnosti odločitve oziroma morebitnih vnovičnih pritožb,” so v zvezi s tem pojasnili na Darsu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pa so danes poudarili še, da ministrstvo prepoznava pomembnost izboljšanja prometne navezave Koroške na osrednjo Slovenijo in jo vsekakor podpira.

To med drugim dokazujejo tudi nadaljnje priprave državnih prostorskih načrtov na tej prometni povezavi. Ministrstvo pospešeno vodi pripravo dveh državnih prostorskih načrtov, in sicer za državni cesti Slovenj Gradec-Dravograd in Otiški vrh-Holmec.

Na odseku Slovenj Gradec-Dravograd je postopek umeščanja v prostor v zadnji četrtini, saj so na podlagi pripomb javnosti v izdelavi strokovne podlage za optimizacijo rešitev. Na odseku Otiški vrh-Holmec pa je postopek priprave državnega prostorskega načrta v prvi četrtini, to je pred pripravo študije variant.

Na odseku med Šentrupertom in Velenjem je bilo umeščanje hitre ceste v prostor zaključeno s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu januarju 2017, ki je prestala tudi ustavno presojo.
Vir: STA

Inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor je včeraj opravila izredni inšpekcijski nadzor v obratu za predelavo odpadkov mariborskega podjetja Surovina, kjer so prejšnji teden znova goreli odpadki. Ob tem ni ugotovila preseganja dovoljene količine odpadkov, požarne vode niso presegale mejnih vrednosti, objekti pa niso bili poškodovani.

V noči z 31. marca na 1. april je v obratu za predelavo odpadkov Surovine na Teznu zgorelo približno 350 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Do požara je prišlo v skladiščnem prostoru, ki služi kot vhodno skladišče nekovin in kosovnih odpadkov na prostem, v razsutem stanju.

Kot so sporočili iz inšpektorata, okoljevarstveno dovoljenje omogoča Surovini, da lahko na tem mestu skladišči 4800 ton tovrstnih odpadkov, v času požara pa so jih skladiščili le okoli 3500 ton.

Požarne vode so bile zadržane pred iztokom v javno kanalizacijo in poslane na analizo, ki je pokazala, da ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, ki še dovoljujejo izpust v javno kanalizacijo.

Pri ogledu na kraju samem je inšpektorica ugotovila, da niso bili poškodovani objekti. “Tudi delovni proces predelave odpadkov v trdno gorivo ni bil okrnjen, zato ni bilo potrebno omejiti ali prepovedati obratovanja naprave. Se je pa prevzem odpadkov občutno zmanjšal zaradi nastalih razmer, tako da se intenzivno zmanjšujejo količine predhodno skladiščenih odpadkov,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na inšpektoratu.

Požarna straža bo po njihovih informacijah zagotovljena tudi preko velikonočnih praznikov.

Direktor Surovine Jure Fišer je prejšnji teden povedal, da je tudi tokrat zagorelo zaradi samovžiga odpadkov. “Ni šlo za velik požar, ampak bolj za začetni z veliko smodenja, ki bi pa lahko zrasel v večjega, če ne bi pravočasno ukrepali,” je takrat pojasnil za STA.

V Surovini je že večkrat gorelo. Zadnji večji požar je izbruhnil 2. marca, ko je zaradi samovžiga odpadkov zagorelo v hali z nenevarnimi odpadki, v kateri se je nahajalo nekaj več kot 4000 ton odpadkov, vendar niso vsi pogoreli. Ocenjevanje in odpravljanje škode po tem požaru je zaradi epidemije in posledičnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa upočasnjeno.
Vir: STA

Skupno število ljudi, pri katerih so ugotovili okužbo z novim koronavirusom, je v Sloveniji do ponedeljka do konca dneva naraslo za 35 na 1055. Umrlo je še šest ljudi. Premier Janez Janša je sicer ocenil, da gre Sloveniji “zmerno dobro” in da bi ukrepe za omejevanje širjenja koronavirusa lahko začeli sproščati od prihodnjega torka.

VIR: gov.si

V ponedeljek sta bila v Sloveniji opravljena 1202 nova testa na novi koronavirus, ugotovili pa so 35 novih okužb. Skupaj je tako število potrjenih okužb 1055 ob izvedenih 29.455 testih. Hospitaliziranih je bilo 111 ljudi, od tega 31 na intenzivni negi. Skupno število smrtnih žrtev je trenutno 36.

Med zdravstvenimi delavci in sodelavci so ugotovili skupaj 189 okužb, med oskrbovanci domov za starejše pa 219.

V ponedeljek so iz bolnišnice odpustili 13 bolnikov s covidom-19, ki bolnišničnega zdravljenja niso več potrebovali, skupaj pa je takih 115.

Janša je v večerni izjavi za javnost poudaril, da se krivulja širjenja virusa ne vzpenja več strmo, vendar še ne pada. “Skrbijo točkasti pojavi okužb po vsej Sloveniji. Brez nadzora pozitivnih in dodatnega testiranja njihovih stikov omejitve gibanja ni mogoče skrčiti zgolj na nekaj območij. Omejitev gibanja na matično občino in upoštevanje tega ukrepa sta zato pretekli teden bistveno zmanjšala možnost novih okužb,” je dejal Janša.

Pozitivne izkušnje z omejevanjem širjenja novega koronavirusa omogočajo ministrstvu za zdravje in vladi proučevanje in načrtovanje nekaterih sprostitev omejitvenih režimov. In ti se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih nekaterih nujnih pogojev mogoče začeli uveljavljati že od prihodnjega torka naprej, je dejal premier.

Med drugim proučujejo možnost postopnega ponovnega zagona vseh tistih dejavnosti proizvodnje, dela storitev, trgovine in prometa, ki jih je mogoče opravljati ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje, razkuževanju rok in uporabi zaščitnih mask.

Prav tako bo mogoče ob pogoju dodatnega umirjanja epidemije, o razširjenem testiranju na kritičnih točkah, kot so domovi za starejše, in ob boljšem nadzoru okužb sčasoma sprostiti nekatere omejitve gibanja.

Domovi za starejše sicer ostajajo problematične točke v boju proti koronavirusu. V šmarskem domu upokojencev je število okuženih stanovalcev in zaposlenih z novim koronavirusom v ponedeljek poraslo na 131, kar je 12 več kot v nedeljo. Kljub preventivnim ukrepom se okužba tako še naprej širi.

V domu starejših občanov Ljutomer DSO so v ponedeljek odkrili pet novih okužb s koronavirusom. Skupno število okuženih v DSO je 49, od tega 44 stanovalcev in pet zaposlenih. Občina računa na pomoč, ki jim jo je v ponedeljek obljubil minister Janez Cigler Kralj.

V domu starejših občanov v Naklem so 12 dni po prvi okužbi stanovalca zdaj ugotovili okužbo še drugega stanovalca. Ta je bil sicer v izolaciji. V mariborskem Domu Danice Vogrinec, kjer so minuli konec tedna zabeležili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, pa po nadaljnjih testiranjih ne beležijo novih primerov covida-19. Okužena je ena od zaposlenih v tem domu za starejše.

Predsednik države Borut Pahor je obiskal Dom starejših občanov Tezno. Direktorica doma Jasna Cajnko ga je opozorila, da domovi za starejše ne morejo nositi celotnega bremena soočanja z epidemijo pri starejših, ampak morajo biti starostniki deležni enake zdravstvene oskrbe kot drugi državljani.

Cajnkova je na predsednika republike, vlado in varuha človekovih pravic naslovila pismo, v katerem je izpostavila neenakopraven dostop starostnikov do ustreznega zdravljenja v primeru okužbe z novim koronavirusom. Opozorila je, da se skrb za bolne in potencialno bolne osebe v domovih za starejše v celoti prenaša na zaposlene in vodstva domov, ki pa so socialnovarstveni zavodi in ne zdravstvene ustanove.

Pozivu Cajnkove se je pridružil podpredsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj. “Manjka nam tako usposobljenih kadrov kot prostorskih resursov in zaščitne opreme. Upoštevamo vsa navodila in izvedli smo vse preventivne ukrepe, a v primeru obolelosti in okužbe s koronavirusom to v domovih ne bo dovolj,” je dejal.

“Ta virus se dotika nas vseh v enaki meri. Starejši ljudje so še bolj izpostavljeni, a to ni razlog za to, da bi ostali poleg vsega še osamljeni ali brez zdravstvene oskrbe, ampak naj se jim ta nudi na primeren način,” je poudaril Pahor.

Po podatkih ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja je sicer v zadnjih dneh manj kot deset svojcev k sebi vzelo svojce iz domov za starejše.

Se je pa v zadnjih dneh izboljšala situacija na področju zaščitne opreme v Sloveniji. V državi je trenutno dovolj zaščitne opreme za sprotne potrebe, še vedno pa nimamo večje zaloge, ki bi zadostovala za daljše obdobje, je za STA ocenil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. V prihodnjih dneh naj bi sicer prišlo do novih dobav, ki bi lahko povečale obstoječe zaloge.

Kot je povedal Šestan, trenutno ni nobene ranljive skupine, ki bi potrebovala zaščitno opremo, a je brez nje.

Na ljubljanskem letališču je medtem pristalo prvo širokotrupno letalo iz Kitajske z medicinsko opremo za Slovenijo, poroča Slovenski letalski portal Sierra5. Po navedbah letalskega portala je Boeing 777-300 ruske letalske družbe Nordwind Airlines prepeljal 40 ton medicinske opreme, največ zaščitnih obraznih mask.

Na gospodarskem ministrstvu so za STA povedali, da gre za zasebno donacijo osebe, ki ne želi biti imenovana.
Vir: STA

Potem ko je vlada pred enim tednom sprejela odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb najmanj dvakrat dnevno, smo se v tem tednu z ekipo podali na teren in preverili kako je z razkuževanjem večstanovanjskih pa tudi poslovnih stavb, torej prosotorov, kjer je večja frekvenca gibanja ljudi, s tem pa tudi večja možnost okužbe z novim koronavirusom. Kako pravilno razkuževati in na kaj biti pozoren, pa v prispevku.