Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborski mestni svet je na dopisni seji, ki je potekala od torka do danes, potrdil odločitev o tem, da mestna občina od ponedeljka znova uvaja plačljivo parkiranje na javnih parkiriščih v občinski lasti. Gre za parkirne površine na belih conah ter na plačljivih parkiriščih v Sodni ulici, Mlinski ulici, Loški ulici in na Rakuševem trgu.

Kot so pojasnili na mariborski občini, so strokovne službe pri rednih dnevnih ogledih parkirnih površin v njihovi lasti opazile, da so parkirišča v poslovnem času zasedena kar 90-odsotno, to pa stanovalcem z dovolilnicami povzroča težave.

Zaradi dosedanjega brezplačnega parkiranja bodo nižji tudi proračunski prihodki, ki jih mestna občina sicer namensko uporablja za urejanje javnih površin. Glede na projekcije občinskih služb naj bi izpad prihodka do konca aprila znašal dobrih 285.000 evrov.

Številne občine so se pobiranju parkirnin odpovedale, ko je vlada v sklopu ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa začasno ustavila javni potniški promet. Ta sicer še ne bo začel obratovati. Vladni govorec Jelko Kacin je minuli četrtek dejal, da so v pripravi ukrepi, s katerimi bi javni potniški promet sprostili 11. maja.
Vir: STA

Iz Snege Maribor so sporočili, “da bo skladno s sklepom vlade Republike Slovenije, ki dovoljuje v nedeljo, 3. maja 2020, odprtje trgovin z življenjskimi potrebščinami, odprt tudi zeleni del osrednje tržnice na Vodnikovem trgu v Mariboru.”

Tako bo med 7. in 12. uro na tržnici mogoče kupiti sveže sadje, zelenjavo in sadike. Mlečno-mesni paviljon, ki se nahaja na osrednji tržnici, ne bo obratoval.

Po 11 mestnih občinah bodo danes potekale čistilne akcije, ki pa bodo zaradi epidemije novega koronavirusa letos prilagojene trenutnim zaščitnim ukrepom in bodo ponekod tudi bolj individualno usmerjene. Čistili bodo tudi v Mestni občini Maribor.

simbolična fotografija

V Mariboru občane pozivajo, da naj bodo med kratkimi sprehodi v bližini svojih domov pozorni na manjše odpadke, odvržene v parkih, gozdovih, na zelenicah, rečnih nabrežjih … Smeti naj nato odvržejo v svoje zbiralnike smeti, v koše za smeti na javnih površinah ali pa jih med 9. in 18. uro prinesejo na eno od začasnih zbirnih točk, pozivajo na občini.
Vir: STA

Obnova Glavnega trga in Koroške ceste v Mariboru se približuje koncu. Kot napovedujejo na občini, je do konca aprila predviden zaključek glavnine del na Glavnem trgu, na delu Koroške ceste proti glavni tržnici pa do konca maja. Končne odločitve o prometni ureditvi po obnovi še niso sprejeli, bo pa omejen dostop za vozila vsaj do konca poletja.

Glavni trg in Koroška cesta od Starega mosta do glavne tržnice na Vodnikovem trgu sta eden najstarejših delov mestnega jedra, hkrati pa sta bila pred začetkom obnove in posledičnega začasnega zaprtja jeseni lani precej prometna, saj predstavljata priljubljeno prometno povezavo med vzhodom in zahodom mesta.

V Mariboru se že dolgo govori o nujnosti zaprtja tega dela mesta za motorni promet, a so vsi dosedanji poskusi naleteli na kritike in nasprotovanje dela javnosti, med drugim zaradi dejstva, da za promet ni zagotovljenih ustreznih alternativnih poti. Med poskusnim zaprtjem Koroške ceste pred leti se je velik del prometa preusmeril na Lent, kar pa je z vidika ohranjanja kulturne dediščine mesta prav tako zelo problematično.

Ekipa sedanjega župana Saše Arsenoviča – slednji ima na Glavnem trgu tudi svoj hotel in gostilno – vidi zdaj novo priložnost, da se staro mestno jedro zapre za promet. “Prometna stroka je bila od začetka projekta obnove Glavnega trga in Koroške ceste deljenih mnenj glede urejanja prometa v tem delu mesta v prihodnje. Županstvo pa želi udejanjiti dolgoletno vizijo, da se historično mestno jedro osvobodi motoriziranega prometa in da mestu novo kakovost bivanja, ki se bo odražala v novi pridobitvi mesta – obnovljenem Glavnem trgu in Koroški cesti kot novi arhitekturni vrednoti in kakovosti mesta,” so ta teden sporočili z občine.

Pojasnili so, da se je začasno zaprtje prometa ob prenovi trga v praksi pokazalo kot znatno manj moteče in stresno, kot so nekateri pričakovali. “Prometni tokovi v mestu so se dobro prerazporedili tudi zaradi odlične prometne rešitve strokovnjakov, ki so pripravili načrt obvozov in drugih ukrepov. Večjih zastojev tako nismo beležili,” so navedli.

Na podlagi tega so sprejeli odločitev, da se prometna ureditev za Glavni trg s Koroško cesto v času epidemije novega koronavirusa in poletnih počitnic, ko se prav tako pričakuje manj prometa, testno popolnoma omeji le na prevoze za dostavo, stanovalce, intervencije, gasilce, vozilo Maister ter na kolesarje, pešce in za potrebe prireditev.

“Ker prebivalci mesta izkušnje obnovljenega in urejenega Glavnega trga in Koroške ceste brez motoriziranega prometa še nimajo, smo se ob sodelovanju s stroko odločili, da si v juliju in avgustu vzamemo čas za preverbo, strokovne analize ter razmislek glede ureditve prometa v prihodnje,” pravijo na občini.

V septembru bodo izkoristili še teden mobilnosti in nato sprejeli dokončno rešitev.

Območje Glavnega trga in Koroške ulice v sklopu trenutno potekajoče obnove dobiva novo, enotno tlakovanje in urbano opremo, na trgu bo po novem tudi vodni motiv. Dela so ocenjena na 4,95 milijona evrov, od tega bo 2,1 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Vzporedno so pred dnevi začeli tudi z ureditvijo kolesarskih poti na Koroški cesti od glavne tržnice do križišča z Gosposvetsko cesto, v kratkem naj bi nabavili še dodatno vozilo za brezplačne prevoze po središču mesta Maister in druga električna vozila v sklopu javnega potniškega prometa.
Vir: STA

Če ste se kdaj spraševali, kaj narediti z obrezanim materialom, ki v zgodnji spomladi ostane tam, se ponujajo rešitve kar same. Bili smo na preskusu sekalnega stroja, ki iz obrezanih vej naredi sekance, ki se jih lahko uporabi za kompostiranje, proizvodnjo peletov in ali pa za direktno gnojenje.

Na Mestni občini Maribor vzpostavljajo proračunski sklad za pomoč in razvoj. Ta naj bi služil kot platforma za organizirano pridobivanje donatorskih sredstev za humanitarno pomoč prebivalcem ali podporo razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Njegovo ustanovitev so podprli mestni svetniki na dopisni seji, ki se je zaključila danes.Kot izhaja iz gradiva za dopisno sejo, ki se je začela v torek, namen ustanovitve proračunskega sklada ni zgolj pomoč fizičnim in pravnim osebam v času epidemije novega koronavirusa, ampak naj bi sklad predstavljal trajno osnovo za pomoč ljudem in spodbujanje razvoja v občini, torej tudi po koncu epidemije.

“Prvi namen sklada, ki ne bo pravna oseba, ampak poseben evidenčni račun proračuna Mestne občine Maribor, je zagotavljanje humanitarne pomoči prebivalcem Maribora, drugi pa pospeševanje razvoja in izboljšanje pogojev za razvoj gospodarskih, negospodarskih in humanitarnih dejavnosti v občini. Sredstva sklada se bodo lahko za ta namen razdelila v obliki posojil ali subvencij, razdeljevala pa se bodo v javnih razpisih,” so danes po zaključku seje sporočili z občine.

Mestni svet je na prejšnji dopisni seji že sprejel odlok o ukrepih za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim je občane oprostil plačila parkirnine v mestu, podjetnike pa plačila najemnine za poslovne prostore v lasti občine in nadomestila za uporabo javnih površin, kot so na primer gostinski vrtovi. Prav tako je v sprejetem odloku predvidena finančna pomoč zavodu Športni objekti Maribor, ki se zaradi nedelovanja športnih društev v času epidemije sooča z večjim izpadom prihodkov.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope, ki ima v mestnem svetu enega predstavnika, so ta teden predlagali, da se zagotovi tudi takojšnja likvidnostna in sistemska sredstva za delovanje mariborskih medijev. “V stranki se zavedamo, da so v teh časih, poleg turističnega gospodarstva, prav mediji finančno med najbolj ogroženimi, saj so prihodki od oglaševanja bistveno manjši, hkrati pa so mediji med redkimi, ki si ne morejo privoščiti, da bi večini zaposlenim odredili čakanje na delo doma, saj so zavezani, še posebej sedaj, javnost objektivno obveščati o razmerah,” je izpostavil predsednik stranke Igor Jurišič.

Mestni svetniki so na ta teden potekajoči dopisni seji soglašali tudi s podelitvijo novega mandata ravnateljici Srednje šole za oblikovanje Maribor Nadji Jager Popović. Slednja vodi šolo od avgusta 2015 in se je edina prijavila na razpis, objavljen februarja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ji je podala pozitivno mnenje, čeprav je bila v zadnjem letu dni deležna številnih očitkov s strani sindikata zaposlenih na tej šoli. V nekaj mesecih je odpustila tri zaposlene, med njimi tudi nekdanjega sindikalnega predstavnika na šoli.

Damirja Orehovca je mestni svet z 21. aprilom odpoklical s funkcije člana nadzornega sveta v javnem podjetju Energetika Maribor, za nadomestnega člana pa v nadzorni svet imenoval Vitorja Zečiča. Orehovec je kot član nadzornega sveta odstopil, ker je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in tako njegova funkcija ni več združljiva s funkcijo člana nadzornega sveta v tem občinskem javnem podjetju, so še sporočili z občine.
Vir: STA

V Mariboru bodo predstavniki Snage prodajalcem na mariborski tržnici brezplačno razdelili biološko razgradljive vrečke. Mestna občina Maribor pa občane vabi, da med sprehodi v naravi v bližini svojih domov izvedejo manjše, individualne čistilne akcije. Snaga bo v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti v občini zagotovila zbirne točke, na katerih bo samo ta dan občani lahko pustili v naravi pobrane manjše odpadke.

Fotografija je simbolična

Danes, 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Ko še nismo vedeli, da bo novi koronavirus naša življenja postavil na glavo, smo imeli v Mestni občini Maribor kar nekaj načrtov, kako ga bodo praznovali. “Vsako leto ta praznik našega planeta obeležimo z različnimi okoljskimi projekti in dogodki za širšo javnost. Med drugim smo predvidevali zaključek kampanje Moji odpadki, moja skrb, ki jo je MO Maribor od lanskega oktobra izvajala skupaj z javnim podjetjem Snaga Maribor. S to kampanjo smo občane ozaveščali o problematiki nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih in spodbujali
k aktivni udeležbi v prizadevanjih za čistejše in urejeno mesto. Načrtovali pa smo tudi več akcij, v katerih bi očistili problematična območja v naši občini – od reke Drave z njenimi nabrežji do Stražunskega gozda. Zaradi trenutne epidemiološke situacije čistilnih
akcij – ki so najbolj uspešne, če se jih udeleži veliko ljudi – seveda ne bomo izvedli,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Vseeno pa dan Zemlje 2020 ne bo šel neopazno mimo, pravijo na MO Maribor. Ne moremo se množično organizirati na terenu, lahko pa vsak zase naredimo nekaj za čisto mesto. “In ker nas gre tudi v času #ostanidoma večina vsak dan na svež zrak, občanke in občane Maribora vabimo, da na dan Zemlje, to sredo, ob tem vsak zase ali v krogu najožje družine izvedejo svojo, individualno čistilno akcijo,” so dodali.

Na dan Zemlje bo Snaga Maribor, ki upravlja z mariborskimi tržnicami, prodajalcem na
tržnicah tudi razdelila brezplačne biološko razgradljive vrečke, ki imajo vse potrebne certifikate za stik z živili in lahko v njih tudi začasno hranimo hrano. “Prodajalci na tržnicah še vedno uporabljajo predvsem plastične vrečke, čeprav hkrati ugotavljamo, da vedno več
kupcev na tržnico prihaja s cekarji in vrečkami iz blaga. Biorazgradljive vrečke lahko po
nakupu uporabimo tudi za zbiranje bioloških odpadkov; v posodah za biološke odpadke še
vedno najdemo veliko plastičnih vrečk, ki tja seveda ne sodijo,” so sporočili iz MO Maribor.

V luči prizadevanj za zmanjševanje količin odpadkov in v boju proti plastičnim vrečkam v Snagi izvajajo številne programe ozaveščanja, na svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo v sredo, 22. aprila. V mariborski Snagi so se odločili, da bodo na nujnost spremembe potrošniških navad skušali po korakih doseči tudi med obiskovalci mariborskih tržnic. V sredo bodo med prodajalce brezplačno razdelili biološko razgradljive vrečke, ki imajo vse potrebne certifikate za stik z živili, so torej primerne tudi za to, da v njih začasno hranimo hrano.

Biorazgradljiva vreča za živila

Prodajalci na tržnicah sicer v največji meri še zmeraj uporabljajo navadne plastične vrečke, v katere shranijo živila, ki jih obiskovalec kupi. Povprečen Slovenec na leto kupi okoli 300
plastičnih vrečk, pri čemer ena vrečka za razkrajanje v naravi potrebuje kar 450 let. “Čeprav smo pred dobrim letom sprejeli zakon, po katerem pri trgovcih brezplačnih plastičnih vrečk več ni mogoče dobiti, ampak je treba vse kupiti, zakon še zmeraj dopušča izjeme prav na področju nakupovanja sadja in zelenjave,” so sporočili iz Snage.

Biorazgradljive vrečke, ki jih bodo brezplačno delili na tržnici, so po uporabi primerne tudi za zbiranje bioloških odpadkov, ki so zelo dragoceni, saj jih vračamo neposredno v naravo. “V posodah za biološke odpadke najdemo ogromno navadnih plastičnih vrečk, ki seveda v te posode ne sodijo. Z biorazgradljivimi vrečkami želimo opozoriti tudi na dejstvo, da lahko neka stvar, v tem primeru vrečka, po uporabi dobi novo vrednost in jo ponovno uporabimo,” pravijo v Snagi. K temu pa so dodali, da ponovna uporaba na evropski hierarhični lestvici zaželenih načinov ravnanja z odpadki zaseda visoko drugo mesto, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.

Pozitivne spremembe med kupci so sicer že vidne, saj tržnice vsak teden obišče več ljudi, ki za potrebe nakupovanja uporabljajo cekarje ali vrečke iz blaga, ki so namenjene večkratni uporabi, saj so tudi pralne. “To daje slutiti, da je vse več potrošnikov tudi okoljsko ozaveščenih, pomen lastnih vrečk, ki jih na tržnico prinesemo s seboj, pa je povečala tudi epidemija covid-19, v času katere so bile mariborske tržnice ene redkih v Sloveniji, ki so ves čas ponujale lokalno pridelano hrano in druge produkte, na kar smo še posebej ponosni. Od preteklega petka se delovni čas tržnic približuje običajnemu delovnemu času, izjema so le še nedelje, ko tržnice do nadaljnjega še zmeraj ostajajo zaprte,” so še sporočili iz Snage.

Pričela so se pripravljalna dela za ureditev kolesarske povezave ob Koroški cesti, ki povezuje veliko pomembnih generatorjev prometa z najožjim mestnim središčem, so sporočili iz mariborske občine. Na območju posegov se bo uredila tudi prometna signalizacija.

Poleg dvosmerne kolesarske povezave na odseku med križiščem s Strossmayerjevo ulico in križiščem z Gosposvetsko cesto se bodo uredila tudi tri mini krožna križišča s povoznim sredinskim otokom (na križiščih s Prežihovo, Strmo in Turnerjevo ulico) in izvedli trije ukrepi umirjanja prometa – dvignjene trapezne ploščadi s prehodom za pešce. Na območju posegov se bo uredila tudi prometna signalizacija. “Dela, ki jih izvaja družba Asfalti Ptuj d.o.o., bodo predvidoma zaključena konec meseca maja. V času izvajanja del, ki bodo potekala v večih fazah, bo prihajalo do delnih in popolnih zapor pločnikov in vozišča Koroške ceste in njenih priključkov na odseku med krožiščem s Strossmayerjevo ulico in križiščem z Gosposvetsko cesto. Dela se bodo pričela pri križišču s Strossmayerjevo ulico in se fazno pomika proti zahodu,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Za izvedbo projekta v vrednosti 330.000 evrov bo Kohezijski sklad preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) prispeval 160.000 evrov. “Namen naložbe je vzpostaviti sklenjene kolesarske povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki bodo varne in uporabne ter bodo ponujale dobro alternativo vožnji z avtomobilom. Cilj naložbe je oblikovanje in izvajanje ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost, ki bodo prispevali k spremembi potovalnih navad v Mariboru in okolici. To vključuje tudi zaustavitev rasti deleža opravljenih poti z osebnimi vozili in zmanjšanje števila opravljenih kilometrov z motornimi vozili v urbanih središčih,” so še sporočili.

Iz mariborske Snage so sporočili, da bodo v okviru rahljanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19 bodo v Mariboru v ponedeljek znova odprli za obiskovalce tamkajšnje zavetišče za zapuščene živali. Prav tako pa bodo mariborske tržnice obratovale s podaljšanim delovnim časom, vse od petka dalje. 

V okviru rahljanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covid-19 bodo v ponedeljek, 20. aprila, za obiskovalce znova odprli mariborsko zavetišče za zapuščene živali, v katerem Snaga za mariborsko in več kot 30 okoliških občin izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe zapuščenih živali. “Zavetišče za javnost odpiramo s prošnjo po spoštovanju varnostnih ukrepov, s spoštovanjem katerih obiskovalci še zmeraj varujejo svoje in zdravje naših zaposlenih: v zaprte prostore zavetišča, torej na recepcijo in skupni bivalni prostor za mačke, obiskovalci vstopajo posamično. Na ogledu živali se lahko hkrati nahajata največ dva obiskovalca oz. potencialna posvojitelja. Sprehajalce psov prosimo, da predhodno najavijo svoj obisk na telefonski številki 02 480 16 60 ali na elektronskem naslovu info@zavetisce-mb.si, in sicer v času uradnih ur za naslednji dan,” so sporočili iz Snage.

Na celotni površini zavetišča, v odprtih in zaprtih prostorih, je obvezno nošenje zaščitne maske oz. druge zaščite ustnega in nosnega predela. “Zavetišče za živali bo odprto po rednem urniku, kar pomeni, da bodo uradne ure potekale vsak delovnik med 9. in 11. uro ter med 13. in 15. uro, medtem ko bodo sprehodi in ogledi živali potekali med ponedeljkom in petkom med 9. in 14. uro. Ob sobotah ogledov in sprehodov zaenkrat ne bo, seveda pa bo tudi med vikendi za dobrobit naših varovancev dobro poskrbljeno – kot v času veljave strožjih ukrepov, ko je zavetišče za javnost iz varnostnih ukrepov zaprlo vrata, bodo zanje poskrbeli zaposleni oskrbniki,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Tržnice, ki so od razglasitve epidemije delale v omejenem delovnem času, pa prehajajo z jutrišnjim dnem na podaljšan delovni čas, le tržnica integrirane pridelave sadja in zelenjave se je do nadaljnjega s Trga svobode preselila na osrednjo tržnico. “Na Vodnikovem trgu, kjer se nahaja osrednja mestna tržnica in na tržnici Tabor bomo obiskovalcem na voljo od ponedeljka do sobote med 7. in 13. uro, na Pobrežju, Teznu in na mali tržnici na Kidričevem trgu pa od ponedeljka do sobote med 8. in 12. uro,” so še dodali. Tako za obiskovalce kot prodajalce še zmeraj veljajo vsi predpisani varnostni ukrepi, med katerimi izpostavljajo predvsem vzdrževanje varnostne razdalje, najmanj 2 metra, in obvezno nošenje zaščitne maske oz. druge zaščite ustnega in nosnega predela v zaprtih prostorih tržnic.

Po sončnih dneh, ko so temperature presegle 20 stopinj Celzija, je današnja noč prinesla ohladitev. Po napovedih vremenoslovcev bo danes občutno hladneje. V notranjosti države bodo temperature ostale pod 10 stopinj Celzija. Snežilo bo tudi ponekod po nižinah, a sneg tal ne bo pobelil.

Hladna fronta, ki je dosegla Slovenijo, tako po napovedih meteorologov prinaša občutno ohladitev in padavine. Snežinke lahko zjutraj in zgodaj dopoldne presenetijo tudi v nižinah, kjer se sneg ne bo obdržal. Nad 600 ali 700 metri nadmorske višine pa utegne pasti nekaj centimetrov južnega snega.

Kot so na Agenciji RS za okolje zapisali na svoji Facebook strani, bo najmanj padavin na Primorskem, povsod pa bodo sredi dneva ponehale, najpozneje v južni Sloveniji. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.

Noč na sredo in noč na četrtek bosta jasni in tam, kjer se bo veter umiril, bo spet nevarnost pozebe. Na agenciji za okolje zato svetujejo, da se s setvijo ne hiti, že posajene sadike pa naj se ob nizkih temperaturah pokrije. So pa temperature pod ničlo konec marca in v začetku aprilu že prizadele sadno drevje po vsej Sloveniji.

Po napovedih naj bi se ponovno otoplilo proti koncu tedna, ko bodo najvišje temperature znova nad 20 stopinj Celzija, pa tudi jutranje ne bodo več pod lediščem, še napovedujejo meteorologi.
Vir: STA

Okoljevarstveno združenje Rovo je v torek na upravno sodišče vložilo tožbo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu tretje razvojne osi pri Gaberkah, s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je gradbeno dovoljenje izdalo 6. marca letos, bo na tožbo odgovorilo v roku.

Fotografija je simbolična

Potem ko je ministrstvo za okolje in prostor gradbeno dovoljenje za dela na sklopu Gaberke izdalo 6. marca letos, in sicer na podlagi leta 2013 sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec, so na ministrstvu v sredo prejeli obvestilo Upravnega sodišča RS o tožbi združenja Rovo zoper izdano gradbeno dovoljenje s predlogom za izdajo začasne odredbe.

“Ministrstvo bo v roku odgovorilo tako na zahtevo za izdajo začasne odredbe ter podalo tudi odgovor na podano tožbo,” so za STA navedli na ministrstvu, kjer vsebine tožbe zaradi postopkov ne morejo komentirati.

“O tem, ali tožba zadrži pravnomočnost gradbenega dovoljenja, bo odločalo sodišče, saj Rovo ni stranka v postopku izdaje dovoljenja,” pa so v zvezi s tem pojasnili na Darsu, ki je investitor del.

Združenje Rovo je po besedah člana upravnega odbora združenja Gorazda Marinčka, ki je vodil pripravo tožbe, to vložilo zaradi napak v postopku. Kot je izpostavil za STA, v postopku niso bile opravljene nobene geomehanske raziskave premogovniškega območja, pa bi bile po njegovem potrebne, prav tako po njegovih besedah niso v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobivali mnenj rudarske stroke in Premogovnika Velenje kot koncesionarja.

Zaradi vložene tožbe so razočarani v Mladinski iniciativi za 3. razvojno os. “Ugoditev zahtevku združenja Rovo bi pomenila, da se gradnja 3. razvojne osi na Koroško ne bo pričela, vsak dodaten birokratski zaplet pa pomeni, da se ogrozi že pridobljeno okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje-Slovenj Gradec, ki se izteče junija 2020,” so navedli v mladinski iniciativi.

V iniciativi so prepričani, da gre za “pretkano in prefinjeno taktiko združenja Rovo”, ki ga javnost med drugim pozna iz postopkov, povezanih z vzpostavitvijo lakirnice Magne v Hočah.

V iniciativi menijo tudi, da so snovalci tožbe izkoristili že tako težko situacijo zaradi epidemije novega koronavirusa, ki bo s posledicami v obliki ekonomske krize prizadela celo Evropo. “Edina rešitev za preboj ekonomske krize je pričetek gradnje velikih infrastrukturnih projektov, med katere sodi tudi 3. razvojna os,” so zapisali v iniciativi, ki od vlade pričakuje, da bo usmerila vse napore v takojšen začetek gradnje hitre ceste na Koroško.

Zaradi vložene tožbe ostro protestira tudi Svet koroške regije, ki ga sestavljajo župani, ki so danes o tem razpravljali prek video povezave. Na ministrstvu za okolje in prostor ter za infrastrukturo so naslovili dopis, s katerim okoljsko ministrstvo prosijo, da takoj pripravi odgovor na tožbo, za kar ima časa tri dni, ob tem pa so podprli pristojne službe države, da ohranijo že izdano gradbeno dovoljenje. “Absurdno se nam zdi, da neko novomeško združenje Rovo s pritožbo ogroža razvoj Koroške regije in s tem tudi naše države Slovenije,” so zapisali v dopisu.

Ogorčeni zaradi vložene tožbe so tudi na Mestni občini Velenje. Kot so zapisali, ne gre spregledati predloga začasne odredbe, ki je v zahtevi, da se investitorju, družbi Dars, prepove izvrševati kakršnakoli dela na območju Gaberke do končne odločitve sodišča v postopku s tožbo, “kar še dodatno podkrepi zaključek Mestne občine Velenje, da je tožba vložena predvsem z namenom zavlačevanja s pričetkom del”.

Občina je napovedala uporabo vseh možnih pravnih sredstev. Ker meni, da gre za namerno povzročanje gospodarske škode, bo občina tudi “preučila vse možnosti uveljavljanja odškodninske odgovornosti zaradi zlonamernih ravnanj združenja”.

Ravnanje združenja Rovo so obsodili v Gospodarski zbornici Slovenije in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer opozarjajo, da obrtniki in podjetniki Koroške ter Savinjsko-šaleške regije 3. razvojno os nujno potrebujejo. “Zaviranje razvoja je za gospodarstvo nesprejemljivo, predvsem pa je neprimerna aktivnost nevladne organizacije, ki je izrazito škodljiva in ogroža učinkovit izhod Slovenije iz krize,” pa so navedli v gospodarski zbornici.

Medtem sicer izvajalec prvih gradbenih del na lokaciji Gaberke še ni izbran. Dars je razpis za izbiro izvajalca po dvostopenjskem postopku objavil že julija lani, postopki pa so se zaradi revizij zavlekli.

“Trenutno smo v fazi dopolnjevanja prijav, potem ko je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izdala odločbe na pritožbe posameznih prijaviteljev. Predvidoma do začetka maja 2020 bo sprejeta odločitev o priznanju sposobnosti prijaviteljem. Nadaljevanje postopka oziroma pridobitev ponudb ponudnikov s priznano sposobnostjo je odvisno od pravnomočnosti odločitve oziroma morebitnih vnovičnih pritožb,” so v zvezi s tem pojasnili na Darsu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pa so danes poudarili še, da ministrstvo prepoznava pomembnost izboljšanja prometne navezave Koroške na osrednjo Slovenijo in jo vsekakor podpira.

To med drugim dokazujejo tudi nadaljnje priprave državnih prostorskih načrtov na tej prometni povezavi. Ministrstvo pospešeno vodi pripravo dveh državnih prostorskih načrtov, in sicer za državni cesti Slovenj Gradec-Dravograd in Otiški vrh-Holmec.

Na odseku Slovenj Gradec-Dravograd je postopek umeščanja v prostor v zadnji četrtini, saj so na podlagi pripomb javnosti v izdelavi strokovne podlage za optimizacijo rešitev. Na odseku Otiški vrh-Holmec pa je postopek priprave državnega prostorskega načrta v prvi četrtini, to je pred pripravo študije variant.

Na odseku med Šentrupertom in Velenjem je bilo umeščanje hitre ceste v prostor zaključeno s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu januarju 2017, ki je prestala tudi ustavno presojo.
Vir: STA

Inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor je včeraj opravila izredni inšpekcijski nadzor v obratu za predelavo odpadkov mariborskega podjetja Surovina, kjer so prejšnji teden znova goreli odpadki. Ob tem ni ugotovila preseganja dovoljene količine odpadkov, požarne vode niso presegale mejnih vrednosti, objekti pa niso bili poškodovani.

V noči z 31. marca na 1. april je v obratu za predelavo odpadkov Surovine na Teznu zgorelo približno 350 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Do požara je prišlo v skladiščnem prostoru, ki služi kot vhodno skladišče nekovin in kosovnih odpadkov na prostem, v razsutem stanju.

Kot so sporočili iz inšpektorata, okoljevarstveno dovoljenje omogoča Surovini, da lahko na tem mestu skladišči 4800 ton tovrstnih odpadkov, v času požara pa so jih skladiščili le okoli 3500 ton.

Požarne vode so bile zadržane pred iztokom v javno kanalizacijo in poslane na analizo, ki je pokazala, da ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, ki še dovoljujejo izpust v javno kanalizacijo.

Pri ogledu na kraju samem je inšpektorica ugotovila, da niso bili poškodovani objekti. “Tudi delovni proces predelave odpadkov v trdno gorivo ni bil okrnjen, zato ni bilo potrebno omejiti ali prepovedati obratovanja naprave. Se je pa prevzem odpadkov občutno zmanjšal zaradi nastalih razmer, tako da se intenzivno zmanjšujejo količine predhodno skladiščenih odpadkov,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na inšpektoratu.

Požarna straža bo po njihovih informacijah zagotovljena tudi preko velikonočnih praznikov.

Direktor Surovine Jure Fišer je prejšnji teden povedal, da je tudi tokrat zagorelo zaradi samovžiga odpadkov. “Ni šlo za velik požar, ampak bolj za začetni z veliko smodenja, ki bi pa lahko zrasel v večjega, če ne bi pravočasno ukrepali,” je takrat pojasnil za STA.

V Surovini je že večkrat gorelo. Zadnji večji požar je izbruhnil 2. marca, ko je zaradi samovžiga odpadkov zagorelo v hali z nenevarnimi odpadki, v kateri se je nahajalo nekaj več kot 4000 ton odpadkov, vendar niso vsi pogoreli. Ocenjevanje in odpravljanje škode po tem požaru je zaradi epidemije in posledičnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa upočasnjeno.
Vir: STA

Skupno število ljudi, pri katerih so ugotovili okužbo z novim koronavirusom, je v Sloveniji do ponedeljka do konca dneva naraslo za 35 na 1055. Umrlo je še šest ljudi. Premier Janez Janša je sicer ocenil, da gre Sloveniji “zmerno dobro” in da bi ukrepe za omejevanje širjenja koronavirusa lahko začeli sproščati od prihodnjega torka.

VIR: gov.si

V ponedeljek sta bila v Sloveniji opravljena 1202 nova testa na novi koronavirus, ugotovili pa so 35 novih okužb. Skupaj je tako število potrjenih okužb 1055 ob izvedenih 29.455 testih. Hospitaliziranih je bilo 111 ljudi, od tega 31 na intenzivni negi. Skupno število smrtnih žrtev je trenutno 36.

Med zdravstvenimi delavci in sodelavci so ugotovili skupaj 189 okužb, med oskrbovanci domov za starejše pa 219.

V ponedeljek so iz bolnišnice odpustili 13 bolnikov s covidom-19, ki bolnišničnega zdravljenja niso več potrebovali, skupaj pa je takih 115.

Janša je v večerni izjavi za javnost poudaril, da se krivulja širjenja virusa ne vzpenja več strmo, vendar še ne pada. “Skrbijo točkasti pojavi okužb po vsej Sloveniji. Brez nadzora pozitivnih in dodatnega testiranja njihovih stikov omejitve gibanja ni mogoče skrčiti zgolj na nekaj območij. Omejitev gibanja na matično občino in upoštevanje tega ukrepa sta zato pretekli teden bistveno zmanjšala možnost novih okužb,” je dejal Janša.

Pozitivne izkušnje z omejevanjem širjenja novega koronavirusa omogočajo ministrstvu za zdravje in vladi proučevanje in načrtovanje nekaterih sprostitev omejitvenih režimov. In ti se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih nekaterih nujnih pogojev mogoče začeli uveljavljati že od prihodnjega torka naprej, je dejal premier.

Med drugim proučujejo možnost postopnega ponovnega zagona vseh tistih dejavnosti proizvodnje, dela storitev, trgovine in prometa, ki jih je mogoče opravljati ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje, razkuževanju rok in uporabi zaščitnih mask.

Prav tako bo mogoče ob pogoju dodatnega umirjanja epidemije, o razširjenem testiranju na kritičnih točkah, kot so domovi za starejše, in ob boljšem nadzoru okužb sčasoma sprostiti nekatere omejitve gibanja.

Domovi za starejše sicer ostajajo problematične točke v boju proti koronavirusu. V šmarskem domu upokojencev je število okuženih stanovalcev in zaposlenih z novim koronavirusom v ponedeljek poraslo na 131, kar je 12 več kot v nedeljo. Kljub preventivnim ukrepom se okužba tako še naprej širi.

V domu starejših občanov Ljutomer DSO so v ponedeljek odkrili pet novih okužb s koronavirusom. Skupno število okuženih v DSO je 49, od tega 44 stanovalcev in pet zaposlenih. Občina računa na pomoč, ki jim jo je v ponedeljek obljubil minister Janez Cigler Kralj.

V domu starejših občanov v Naklem so 12 dni po prvi okužbi stanovalca zdaj ugotovili okužbo še drugega stanovalca. Ta je bil sicer v izolaciji. V mariborskem Domu Danice Vogrinec, kjer so minuli konec tedna zabeležili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, pa po nadaljnjih testiranjih ne beležijo novih primerov covida-19. Okužena je ena od zaposlenih v tem domu za starejše.

Predsednik države Borut Pahor je obiskal Dom starejših občanov Tezno. Direktorica doma Jasna Cajnko ga je opozorila, da domovi za starejše ne morejo nositi celotnega bremena soočanja z epidemijo pri starejših, ampak morajo biti starostniki deležni enake zdravstvene oskrbe kot drugi državljani.

Cajnkova je na predsednika republike, vlado in varuha človekovih pravic naslovila pismo, v katerem je izpostavila neenakopraven dostop starostnikov do ustreznega zdravljenja v primeru okužbe z novim koronavirusom. Opozorila je, da se skrb za bolne in potencialno bolne osebe v domovih za starejše v celoti prenaša na zaposlene in vodstva domov, ki pa so socialnovarstveni zavodi in ne zdravstvene ustanove.

Pozivu Cajnkove se je pridružil podpredsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj. “Manjka nam tako usposobljenih kadrov kot prostorskih resursov in zaščitne opreme. Upoštevamo vsa navodila in izvedli smo vse preventivne ukrepe, a v primeru obolelosti in okužbe s koronavirusom to v domovih ne bo dovolj,” je dejal.

“Ta virus se dotika nas vseh v enaki meri. Starejši ljudje so še bolj izpostavljeni, a to ni razlog za to, da bi ostali poleg vsega še osamljeni ali brez zdravstvene oskrbe, ampak naj se jim ta nudi na primeren način,” je poudaril Pahor.

Po podatkih ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja je sicer v zadnjih dneh manj kot deset svojcev k sebi vzelo svojce iz domov za starejše.

Se je pa v zadnjih dneh izboljšala situacija na področju zaščitne opreme v Sloveniji. V državi je trenutno dovolj zaščitne opreme za sprotne potrebe, še vedno pa nimamo večje zaloge, ki bi zadostovala za daljše obdobje, je za STA ocenil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. V prihodnjih dneh naj bi sicer prišlo do novih dobav, ki bi lahko povečale obstoječe zaloge.

Kot je povedal Šestan, trenutno ni nobene ranljive skupine, ki bi potrebovala zaščitno opremo, a je brez nje.

Na ljubljanskem letališču je medtem pristalo prvo širokotrupno letalo iz Kitajske z medicinsko opremo za Slovenijo, poroča Slovenski letalski portal Sierra5. Po navedbah letalskega portala je Boeing 777-300 ruske letalske družbe Nordwind Airlines prepeljal 40 ton medicinske opreme, največ zaščitnih obraznih mask.

Na gospodarskem ministrstvu so za STA povedali, da gre za zasebno donacijo osebe, ki ne želi biti imenovana.
Vir: STA

Potem ko je vlada pred enim tednom sprejela odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb najmanj dvakrat dnevno, smo se v tem tednu z ekipo podali na teren in preverili kako je z razkuževanjem večstanovanjskih pa tudi poslovnih stavb, torej prosotorov, kjer je večja frekvenca gibanja ljudi, s tem pa tudi večja možnost okužbe z novim koronavirusom. Kako pravilno razkuževati in na kaj biti pozoren, pa v prispevku.

Mejni prehod Holmec bo od ponedeljka ob določenih urah znova odprt. Avstrija je namreč v okviru ukrepov proti novemu koronavirusu sklenila zapreti več manjših mejnih prehodov, a se je zunanji minister Anže Logar v neposrednih pogovorih z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom uspel dogovoriti za izjemo, so sporočili z MZZ.

FOTO: goole maps

Mejni prehod Holmec je za lokalno prebivalstvo Mežiške doline in okoliških krajev na slovenski in avstrijski strani izjemno pomemben. Mnogim slovenskim prebivalcem služi za dnevno prehajanje meje z namenom dela na avstrijski strani, so navedli na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ).

V minulih dneh je zato stekla usklajena diplomatska akcija, v kateri sta se zunanja ministra obeh držav dogovorila za delno odprtje prehoda. Ta bo tako od ponedeljka odprt med peto in osmo zjutraj ter med 15. in 18. uro.

“Ukrep Avstrije odraža prožnost za potrebe prebivalstva ob meji in ga razumemo kot znak dobrega medsosedskega sodelovanja v kriznih časih poostrenega boja zoper pandemijo novega koronavirusa,” so še zapisali na zunanjem ministrstvu.

Avstrija je omenjeni prehod na meji s Slovenijo s še nekaterimi drugimi zaprla v četrtek. To pa je precej razburilo prebivalce Mežiške doline, ki bi morali poslej v službo po daljši poti čez Vič. Poleg tega je prehod Vič odprt le od 5. do 23. ure, zaradi česar bi tisti, ki z delom v Avstriji začenjajo zgodaj, lahko zamudili v službo. Župani koroških občin so zato pozvali pristojne oblasti, da mejni prehod Holmec ostane odprt.
Vir: STA

Ob vladni odredbi, da mora imeti vsak državljan, ki vstopa v javne zaprte prostore, tudi zaščitno masko, je postala aktualna tudi civilna pobuda za šivanje higienskih obraznih mask v Rušah. To so sicer sprožili že prejšnji teden preko družbenih omrežjih, zdaj pa postaja vse bolj pomembna. Iščejo prostovoljce, ki bi jih šivali, prav tako tudi tiste, ki bi lahko podarili material.

Tudi v občini Selnica ob Dravi so zagotovili dve pralni maski za vsako gospodinjstvo.

Vir: FB Vlasta Krmelj

Z raznašanjem pričnejo danes in jih bodo delili vse do prihodnjega konca tedna. “Tudi Občina Selnica ob Dravi je zagotovila dve pralni maski za vsako gospodinjstvo. Danes jih pričenjamo raznašati! Ostanite doma in bodite zdravi!” je danes na svojem Facebooku sporočila županja Vlasta Krmelj. 

Kljub napovedani pozebi so se marsikje že lotili prvih del na vrtu ali pa jih v kratkem načrtujejo. Mnogi so se že odločili tudi, da bodo na svoje vrtove uvedli visoke grede. Kako jih sestaviti, kaj narediti, da bodo čim bolj učinkovite, smo povprašali v podjetju Soven, v katerem imajo tudi nekaj materialov za sestavo visokih gred, izolacijo za cvetlična in vrtnarska korita ter drugo. Delujejo tudi v teh izrednih razmerah, obenem pa skrbijo za preventivno ravnanje tako za zaposlene kot tudi ob nakupih za stranke.

Pri načrtovanju visokih gred, delu na vrtu, njivi in polju je namreč pomembno za ohranjanje narave in tudi za naše zdravje, da uporabljamo naravne materiale. Tako namesto plastike, ki jo ponekod dajejo v visoko gredo, svetujejo, da bi uporabljali drugo izolacijo, ter zastirke na vrtovih in balkonskih rastlinah. Gre za naravni biovolneni filc iz prave volne.

Več v videoprispevku:

Trenutna pandemija covid-19 izpostavlja urgentno potrebo po hitri in zanesljivi detekciji nalezljivih bolezni. Vrsto virusne oziroma bakterijske okužbe se lahko določi s presejalnimi DNA testi v bioloških vzorcih pacientov. Postopek pa otežuje tako mala količina patogene DNA kot tudi interferenca s prevladujočo DNA, ki z boleznijo ni povezana. Znanstveniki tipično pristopijo k načrtovanju molekulskih sond, ki močno vežejo patogeno DNA, s preostalo DNA pa ne interagirajo.

Fotografija je simbolična. Vir: pixabay.com

Raziskovalca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru dr. Tine Curk in izr. prof. dr. Urban Bren pa sta v sodelovanju z znanstveniki iz Velike Britanije in Kitajske z uporabo računalniških simulacij zasnovala boljši pristop. Njihovo delo bo v tem tednu objavljeno v Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA s faktorjem vpliva blizu 10. “To je šele četrta objava v tej prestižni multidisciplinarni reviji v zgodovini Univerze v Mariboru. Novost pristopa je v neintuitivnem načrtovanju sond, ki se preko šibkih multivalentnih interakcij vežejo na več različnih mest patogene DNA,” so sporočili iz Univerze v Mariboru. Sedaj se že izvajajo laboratorijski eksperimenti s ciljem, da bi se ta inovativni pristop čim prej prenesel v vsakdanjo klinično prakso.

“Glede na urgentno globalno potrebo po hitrih, zanesljivih in poceni metodah identifikacije nalezljivih bolezni pa novi pristop izkazuje ogromen potencial še posebno za nerazvite države s šibko zdravstveno infrastrukturo,” so še sporočili.

Kopališče Mariborski otok je pridobilo soglasje državne direkcije za vode za uporabo podtalnice za nadaljnjih pet let. S tega stališča torej ni ovir za nadaljnje obratovanje tega edinega javnega odprtega kopališča v Mariboru.

Novo soglasje je bilo nujno pridobiti, saj obstoječe poteče aprila. “Upravni organ je v postopku podaljšanja vodnega dovoljenja ugotovil, da se obstoječa vodna pravica ne bo spreminjala ne glede obsega, vrste in namena kot tudi ne glede mesta odvzema vode in mesta izvajanja vodne pravice, zato je vodno dovoljenje ustrezno podaljšal,” so za STA potrdili na Direkciji RS za vode.

S kopališčem upravlja občinski zavod Športni objekti Maribor, katerega direktor Tadej Mežnar pravi, da so pridobili soglasje za naslednjih pet let.

Letošnja kopalna sezona, ki se ponavadi začne ob koncu šolskega leta, torej s tega stališča ni več pod vprašajem. Seveda pa je odvisna predvsem od nadaljnjega razpleta epidemije z novim koronavirusom. “Glede na situacijo, s katero smo trenutno soočeni, si ne upamo ničesar napovedati,” pravi Mežnar.

“Lanska sezona je bila kar uspešna, saj je bilo okoli 34.000 kopalcev,” je dodal. V prejšnjih sezonah so našteli od 25.000 do 46.000 obiskovalcev, pri čemer je obisk krojilo predvsem vreme.

Tudi letos pred začetkom nove kopalne sezone načrtujejo le najbolj nujna vzdrževalna dela. Obnova celotnega kopališča bo namreč morala še počakati, saj občinska blagajna ne zmore tega stroška.

Pred leti je občina načrtovala obnovo kopališča v javno-zasebnem partnerstvu. A je zanimanje zasebnega partnerja poniknilo, potem ko je postalo jasno, da bodo na otoku s stališča varstva narave mogoči le omejeni posegi.

Kopališče Mariborski otok, ki deluje od leta 1930, se namreč nahaja na naravnem otoku v strugi reke Drave v Kamnici pri Mariboru, ki je od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in od leta 1992 kot naravni spomenik.

Za Športne objekte Maribor je vzdrževanje kopališča veliko breme, tudi zaradi dotrajanosti opreme. “Glede na to, da ne gre za tipično športni objekt, se predvideva, da se poišče drugega upravljavca oziroma najemnika objekta,” je povedal Mežnar.

V sanacijskem načrtu tega zavoda, ki ga je februarja obravnaval mestni svet, se omenja možnost prenosa upravljanja na javno podjetje Mariborski vodovod. Kot je za STA povedal direktor tega podjetja Danilo Burnač, so za vodstvo Mestne občine Maribor izdelali podrobno analizo možnega prevzema v upravljanje kopališča, a dvomi, da se bodo ostale občine lastnice Mariborskega vodovoda strinjale s tem.

“Mariborski vodovod je v lasti 19 občin in bi seveda bilo potrebno soglasje vseh lastnikov, da bi se lahko takšna želja uresničila. Obstoji dvom, da bi drugi lastniki dopustili obremenitev njihove lastnine in stroškov izvajalca v breme preostalih občin oziroma delničarjev,” je pojasnil.

V Mariborskem vodovodu ocenjujejo, da bi za letno upravljanje s kopališčem potrebovali okoli 350.000 evrov, za sanacijo in ureditev kopališča pa nekaj manj kot tri milijone evrov.

Mariborska občina je sicer lani obnovila cesto, ki vodi do kopališča, kmalu pa naj bi bilo urejeno tudi parkirišče pred mostom na otok.
Vir: STA

V Slovenji je bilo v petek opravljenih 1387 testov na covid-19. Potrjenih je bilo 52 novih okužb, skupno je tako v Sloveniji potrjenih 684 pozitivnih oseb, so sporočili z Ukoma. Do petka je bilo hospitaliziranih 90 okuženih, od tega jih je 25 na intenzivni negi, je na novinarski konferenci povedal uradni govorec vlade Jelko Kacin.

VIR: pixabay.com

Velika večina od tistih, ki so na intenzivni negi, po Kacinovih besedah potrebuje pomoč pri dihanju. Število smrtnih primerov se ni spremenilo, teh je še naprej devet, je še povedal Kacin.
Vir: STA

Mariborska občina je za zdaj umaknila predlog povišanja cene ravnanja z odpadnim blatom, ki so ga sprva nameravali obravnavati na za prihodnji teden načrtovani seji mestnega sveta. Ker bodo zaradi razmer z epidemijo zdaj izpeljali dopisno sejo, se je župan Saša Arsenovič odločil, da omenjene točke ne bo uvrstil na dnevni red.

Kot so pojasnili na mestni občini, se je župan odločil, da v času, ko se vsakodnevno odzivamo na številne nove izzive, mnogi med njimi so tudi finančne narave, občanov ne bo dodatno obremenjeval, zato bo mestni svet o podražitvi odločal šele, ko bodo končane izredne razmere.

Elaborat o ravnanju z odpadnim blatom iz Centralne čistilne naprave (CČN) je za obravnavo v mestnem svetu pripravilo javno podjetje Energetika Maribor, ki storitev ravnanja z odpadnim blatom izvaja od marca 2016.

Omenjeno podjetje tudi sklepa pogodbo o odstranjevanju blata s pogodbenim partnerjem, ki ga izbere na javnem naročilu. Zdaj veljavna pogodba poteče konec marca, ker pa pred potrditvijo elaborata z novo ceno storitve nove pogodbe ni mogoče skleniti, od sredine prihodnjega tedna v Mariboru ne bodo imeli izvajalca, ki bi odvažal blato iz čistilne naprave.

Dokler ne bodo sklenili nove pogodbe, bodo blato skladiščili na deponiji v Dogošah, ki je neposredno ob čistilni napravi in je v preteklosti že bila uporabljena v ta namen. Energetika Maribor bo v sodelovanju s podjetjem Aquasystems, ki kot koncesionar upravlja s čistilno napravo, poskrbela, da bo blato skladiščeno varno in ne bo imelo vpliva na okolje in neposredno okolico.

V postopku javnega naročila za naslednje enoletno obdobje se je sicer prijavil samo dosedanji izvajalec, podjetje Surovina, pri čemer je nova ponujena cena bistveno višja od dosedanje. Kot pojasnjujejo, je to posledica dejstva, da je lokacij, kjer še sprejemajo odpadno blato, vse manj, zlasti potem ko je Madžarska, kamor je doslej potovalo mariborsko blato, njegov uvoz popolnoma ustavila.

“Višja cena je neposreden odraz krčenja trga. Pred štirimi leti smo Mariborčani za odvoz tone odpadnega blata plačevali 48,49 evra, od aprila 2018 57 evrov. Za novo obdobje je Surovina ponudila storitev po ceni 220,10 evra za odvoz tone blata,” pojasnjujejo na mariborski občini in dodajajo, da bi bile položnice posameznega gospodinjstva višje za povprečno tri evre.
Vir: STA

Energija plus bo od marca do maja 2020 za gospodinjstva in male poslovne kupce znižala cene elektrike za 5% in cene zemeljskega plina za 30% ter pripisala 500 točk v lojalnosti program Moj Plus.

Energija plus

Iz Energije plus sporočajo, da ves čas spremljajo razmere, ki so nastale po sprejetih ukrepih za preprečitev nadaljnjega širjenja okužb s korona virusom CoV-2 in ukrepe, katere je sprejela Vlada RS. Z namenom, da zmanjšajo negativne učinke s katerimi se soočajo njihovi kupci, so že izvedli vrsto ukrepov, sedaj pa so, v okviru trenutnih zmožnosti, znižali še cene elektrike in plina. Ker so obstoječe razmere spremenile tok normalnega življenja, je Energija plus za gospodinjstva, ki ostajajo doma zaradi lastnega zdravja ali ukrepov delodajalcev in za male poslovne kupce, ki so prisiljeni zmanjšati ali celo ustaviti poslovanje, pristopila k znižanju cen elektrike ter zemeljskega plina za obdobje treh mesecev. Vsem gospodinjskim kupcem, z izjemo tistih na Samooskrbi, za mesece marec, april in maj 2020, tako znižujejo cene električne energije za 5% in cene zemeljskega plina za 30%. Enako velja za male poslovne kupce, ki nimajo merjene moči. Gospodinjskim kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, pa bodo še dodatno pripisali 500 točk. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da Energija plus trenutno obračunava najnižje pavšalne stroške poslovanja, ki zanašajo mesečno zgolj 0,89 EUR brez DDV oz. 1,09 EUR z DDV. “Ker smo vedno zagovarjali, da so kupci na prvem mestu in ker se zavedamo resnosti situacije, stiske ljudi in težav s katerimi se soočajo manjši poslovni kupci, smo poleg ukrepov, ki jih je že sprejela država, kot so ukrepi za gospodarstvo in prebivalstvo in oprostitev tarifne postavke za obračunsko moč in prispevka za OVE in SPTE, sprejeli odločitev, da gospodinjstvom in malim poslovnim kupcem pri računih za marec, april in maj 2020 znižamo cene električne energije in plina,” je poudaril direktor Energije plus Bojan Horvat. Napovedano znižanje cene električne energije predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 2,4 % nižje stroške položnic za električno energijo. Ob že sprejetih ukrepih države, pa bo skupaj račun za gospodinjstva tako nižji za 27 %. Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da ima Energija plus izmed vseh dobaviteljev tudi najnižji mesečni pavšalni strošek poslovanja (PSP).

Za zemeljski plin so za svoje kupce zagotovili popust v višini kar 30% na obstoječe cene in velja za mesece marec, april in maj 2020. Znižanje predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 17,2 % nižje stroške položnic za zemeljski plin. To je trenutno tudi vse, saj država drugih ukrepov za kupce zemeljskega plina (še) ni sprejela. Večina ljudi je zaradi razglasitve epidemije doma, skrbi jih zdravje, šola poteka od doma, hrana se pripravlja doma, priklopljenih je več aparatov, v zimskih razmerah, ki so se začele prav ob začetku pomladi, pa je potrebno poskrbeti tudi za ogrevanje. Hladno vreme se bo še nadaljevalo. Številna gospodinjstva in mala podjetja so se zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov, znašla v stiski. “Tako kot smo v številnih drugih primerih (poplave, žled), svojim kupcem priskočili na pomoč, ni tokrat nič drugače. Čas je, da stopimo skupaj in prebrodimo to težko obdobje. Podpiramo odločitve, ki so že bile sprejete. Mi smo z vami,” so izpostavili v Energiji plus.

Vsem kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, bodo v mesecu maju dodatno pripisali 500 točk za zvestobo, ki jih lahko vnovčijo skupaj z ostalimi zbranimi točkami. Vse svoje kupce, ki se še niso vpisali v brezplačen lojalnostni program pa pozivajo, da to storijo čim prej in si tako zagotovijo še dodatne ugodnosti.

Zavetišča za zapuščene živali po Sloveniji so s ciljem preprečevanja morebitnih okužb z novim koronavirusom zaprla svoja vrata, a to ne pomeni, da so živali ostale same. Pristojni zagotavljajo, da je za živali dobro poskrbljeno tudi v teh dneh, le obiskov ne morejo sprejemati.

“Skrbniki in veterinarka smo normalno v službi. Živali se vsak dan ureja, torej zanje je poskrbljeno enako kot pred epidemijo. Ni pa vstopa za zunanje obiskovalce, torej ni možnih ogledov in sprehajanja živali, prav tako ni prostovoljcev, vse delamo sami,” je povedala Katja Ferlič iz mariborskega zavetišča za živali.

Najdene živali še vedno sprejemajo in jih nato posredujejo lastnikom, zaenkrat pa so ustavili posvojitve. Kakšnega povečanja števila zapuščenih živali v teh dneh ne opažajo, zato lahko za vse dobro poskrbijo. Tudi hrane imajo zaenkrat dovolj. “Čez zimo je bilo veliko donacij, zato zaenkrat s tem ni težav,” je še povedala Ferličeva.
Vir: STA

Proizvodnja elektrike v elektrarnah Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ki proizvedejo dve tretjini vse električne energije v Sloveniji, tudi v času epidemije koronavirusa poteka nemoteno. V družbi izvajajo ukrepe za največjo možno zaščito zaposlenih, so danes sporočili iz HSE.

Hidroelektrarna (HE) Fala. Vir: Zavod za turizem Maribor – Pohorje

“Tudi v obdobju spopadanja s koronavirusom se zavedamo poslanstva in dolžnosti, da zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo proizvodnjo električne energije ter posledično nemoteno preskrbo za gospodinjstva, ustanove in gospodarske subjekte,” so zapisali v sporočilu.

Po razglasitvi epidemije v Sloveniji 12. marca povprečna dnevna proizvodnja skupine HSE znaša 14 gigavatnih ur (GWh) električne energije, potem ko je bila februarja 15 GWh. Hidro proizvodnja električne energije Dravskih elektrarn Maribor in Soških elektrarn Nova Gorica poteka nemoteno ter je v skladu z načrtom in celo za 1 GWh višja kot prejšnji mesec. Tudi proizvodnja edine termoelektrarne, Termoelektrarne Šoštanj, poteka nemoteno.

Delo v jami Premogovnika Velenja poteka po načrtih. Obratujeta dva odkopa, njuna trenutna dnevna količina proizvodnje znaša več kot 12.000 ton ter se bo v prihodnjem tednu povečala na načrtovanih 15.000 ton dnevne proizvodnje, so napovedali v HSE.

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić je zmerno optimističen, so navedli. “Kljub težavnim okoliščinam, ki vplivajo ne le na vzdušje in motivacijo, temveč tudi na rezultate našega dela, smo zadovoljni, da smo uspeli naše poslovanje stabilizirati do te mere, da poteka nemoteno,” je zapisal.

Skupina HSE skupaj z ažurnimi ukrepi za največjo možno zaščito vseh zaposlenih, vključno z zagotovitvijo potrebne zaščitne opreme za zaposlene v centru vodenja in tiste, ki so potrebni za proizvodnjo električne energije, tudi v oteženih pogojih poslovanja vsakodnevno zagotavlja nemoteno in zanesljivo preskrbo z električno energijo, so navedli.
Vir: STA

22. marca je bil svetovni dan voda, ki se je odvil zaradi izredne situacije v svetu ob omejevanju koronavirusa brez prireditev. A v Mariborskem vodovodu poudarjajo, da je oskrba s pitno vodo zdaj še bolj pomembna. V podjetju izvajajo vse potrebne ukrepe za kakovost in neoporečnost vode ter vodovodnega omrežja.

Več v videoprispevku:

Danes, 22. marca obeležujemo svetovni dan vode. “Letos na žalost malo drugače kot prejšnja leta vendar bi kljub situaciji želeli, da se nas sliši in da ta dan ne gre mimo nas brez razmisleka o vodi. Ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je tokratna tema “voda in podnebne spremembe”,pravijo na Mariborskem vodovodu.

Vir: pixabay.com

K temu dodajajo, da se vsak dan trudijo, da z majhnimi koraki pripomoremo k varovanju okolja. “Našim zaposlenim je že več kot leto na razpolago električno vozilo. V letošnjem letu smo zamenjali vse avtomate za tople napitke, v katerih ne uporabljamo plastičnih lončkov. Trudimo se strogo ločevati odpadke. Tisto, na kar pa smo najbolj ponosni, pa so naši pitniki,” so zapisali na spletni strani.

Mariborski vodovod ima v upravljanju 56 pitnikov, ki jih vsako pomlad postavijo na različne lokacije. Na teh lokacijah ostanejo do jeseni. Na vsakem pitniku beležijo porabo vode in na vseh pitnikih znaša kar 224 m³. “To pomeni, da naši uporabniki namesto, da bi kupovali vodo v plastenkah, raje posežejo po sveži vodi iz pitnikov,” pravijo na Mariborsem vodovodu.  Ter dodajajo, da “s tem privarčujemo kar 896.000 0,25 dcl plastenk oziroma neverjetnih 18 ton plastike. Če bi to vodo natočili v 0,5 l plastenke bi naneslo to kar 448.000 plastenk oziroma 10 ton plastike.”

S pitniki torej ne skrbijo le za to, da imajo uporabniki v mestu dostop do sveže pitne vode pač pa tudi pozitivno vplivajo na okolje. “Zaradi nameščenih pitnikov se v okolje odloži vsaj 18 ton plastike manj. Pomislite kaj lahko danes vi storite za naše okolje? Pitna voda namreč še zdaleč ni samoumevna,” so opozorili.

Ob tem pa so še dodali, da “današnji potresni sunek, ni povzročil težav pri črpanja vode. Oskrba z elektriko je na vseh 304 objektih, zato oskrba z vodo poteka nemoteno.”

Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca, od leta 1992, ko je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov.  V Mariborskem vodovodu so vsako leto ob svetovnem dnevu voda pripravili številne aktivnosti ob obeležitve tega dne. Tokrat so zaradi epidemije z novim koronavirusom vse načrtovane dejavnosti primorani potisniti v ozadje. “Vendar to še ne pomeni, da smo pozabili na svetovni dan vode in pomembnost zadostnih količin pitne vode! Prav sedaj je pravi čas, da se zavemo kako pomembna je ta preveč samoumevna dobrina,” so zapisali na Facebook strani.

Mariborski vodovod

“Sektor oskrbe s pitno vodo sodi v kritično infrastrukturo saj moramo ne glede na kritične razmere zagotavljati 24 ur na dan skladno in varno pitno vodo. Mariborski vodovod je izvajalec bistvene javne storitve in delujemo skladno z izdelanimi načrti ter navodili, dosledno pa upoštevamo tudi navodila in priporočila pristojnih služb,” pišejo na Facebooku.  Ob tem dodajajo, da so sprejeli več preventivnih ukrepov tako za zaščito zaposlenih kot tudi njihovih strank. “Po nam znanih podatkih prenos koronavirusa preko pitne vode ni poznan vendar kljub temu izvajamo preventivne ukrepe tudi za zaščito pitne vode, ki jo distribuiramo. Zaposleni pri svojem delu striktno uporabljajo osebno zaščitno opremo. Zagotovili smo dezinfekcija sredstva in predpisali redno ter temeljito razkuževanje rok. V vodooskrbne objekte s prosto gladino (vodohrane) se vstopa samo izjemoma, vse kontrolne preglede se izvaja v vodooskrbnih objektih, kjer ni neposrednega stika s pitno vodo. S tem dodatnim ukrepom se trudimo ščitimo vodo prek različnimi morebitno škodljivimi vplivi,” so še zapisali.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (zaenkrat) nemoteno vrši vzorčenje in analize pitne vode. Vsi vzorci se jemljejo zgolj na lokacijah, kjer ni neposrednega vpliva na skladnost pitne vode. “Zavedamo se, da je oskrba s pitno vodo ena izmed ključnih dejavnosti zato svoje delo v tem kritičnem času izvajamo po najvišjih kriteriji in tako, da bo lahko sistem oskrbe s pitno vodo deloval nemoteno. Trenutno 168 zaposlenih Mariborskega vodovoda srbi, da nam iz pip teče pitna voda, ki je pomembna tudi za preprečevanje različnih obolenj,” še pravijo v Mariborskem vodovodu.

Si predstavljate, da si v tem obdobju, ko je higiena najpomembnejša, ne morete temeljito umiti rok?

Zato v mariborskem vodovodu apelirajo na vse, da letos ta dan praznujemo drugače. “Spomnimo se, da pitna voda ni samoumevna. Spomnimo se, da smo zato, da po ceveh priteče zadostne količine varne pitne vode, zadolženi tudi zaposleni Mariborskega vodovoda,” so še pred nevi zapisali.

Mariborska razvojna agencija je danes objavila seznam lokalnih ponudnikov hrane v Podravju, ki prodajajo hrano na kmetiji, tržnici, v lokalni trgovini ali zadrugi.

“Zavedamo se, da je sodelovanje v tem času še posebej pomembno, zato je Mariborska razvojna agencija skupaj s KGZS Zavodom Maribor, KGZS Zavodom Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, RIC Slovenska Bistrica in drugimi organizacijami zbrala podatke, katero vrsto pridelkov ter izdelkov imajo na voljo lokalni ponudniki v Podravju,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Nakup s kmetij je v tem trenutku dovoljen in priporočen tudi s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Želimo si nemoteno oskrbo našega prebivalstva s hrano iz neposredne bližine, iz podravskih kmetij, ki vlagajo neprecenljiv trud v pridelavo in predelavo,” še pravijo. Zato so se povezale institucije in vseh 41 občin v regiji, da s pomočjo obstoječih kanalov promocije in medijev sporočimo prebivalcem, kje lahko kupijo lokalno hrano. “Na seznamu so ponudniki, ki so posredovali svoje kontaktne podatke in aktualno ponudbo. Njihovo ponudbo bomo spremljali in enkrat na teden objavili aktualno stanje,” so dodali.

Seznam ponudnikov lahko najdete na https://www.facebook.com/mariborska.razvojnaagencija/.

Ob tem so pripravili tudi navodila delovanja za pridelovalce in varnostne nasvete za potrošnike, saj je upoštevanje navodil, ki omogočajo zaščito vseh vključenih, nujno. “Upamo, da nas bo nastala situacija še bolj povezala in da bodo prebivalci bolje spoznali lokalne ponudnike ter njihovo ponudbo in bodo tudi v bodoče opravili nakupe v neposredni bližini svojega doma. Na ta način bomo vsi prispevali k lokalni ekonomiji in manjšemu obremenjevanju okolja,” so sporočili iz MRA.