Kopališče Mariborski otok je pridobilo soglasje državne direkcije za vode za uporabo podtalnice za nadaljnjih pet let. S tega stališča torej ni ovir za nadaljnje obratovanje tega edinega javnega odprtega kopališča v Mariboru.

Novo soglasje je bilo nujno pridobiti, saj obstoječe poteče aprila. “Upravni organ je v postopku podaljšanja vodnega dovoljenja ugotovil, da se obstoječa vodna pravica ne bo spreminjala ne glede obsega, vrste in namena kot tudi ne glede mesta odvzema vode in mesta izvajanja vodne pravice, zato je vodno dovoljenje ustrezno podaljšal,” so za STA potrdili na Direkciji RS za vode.

S kopališčem upravlja občinski zavod Športni objekti Maribor, katerega direktor Tadej Mežnar pravi, da so pridobili soglasje za naslednjih pet let.

Letošnja kopalna sezona, ki se ponavadi začne ob koncu šolskega leta, torej s tega stališča ni več pod vprašajem. Seveda pa je odvisna predvsem od nadaljnjega razpleta epidemije z novim koronavirusom. “Glede na situacijo, s katero smo trenutno soočeni, si ne upamo ničesar napovedati,” pravi Mežnar.

“Lanska sezona je bila kar uspešna, saj je bilo okoli 34.000 kopalcev,” je dodal. V prejšnjih sezonah so našteli od 25.000 do 46.000 obiskovalcev, pri čemer je obisk krojilo predvsem vreme.

Tudi letos pred začetkom nove kopalne sezone načrtujejo le najbolj nujna vzdrževalna dela. Obnova celotnega kopališča bo namreč morala še počakati, saj občinska blagajna ne zmore tega stroška.

Pred leti je občina načrtovala obnovo kopališča v javno-zasebnem partnerstvu. A je zanimanje zasebnega partnerja poniknilo, potem ko je postalo jasno, da bodo na otoku s stališča varstva narave mogoči le omejeni posegi.

Kopališče Mariborski otok, ki deluje od leta 1930, se namreč nahaja na naravnem otoku v strugi reke Drave v Kamnici pri Mariboru, ki je od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in od leta 1992 kot naravni spomenik.

Za Športne objekte Maribor je vzdrževanje kopališča veliko breme, tudi zaradi dotrajanosti opreme. “Glede na to, da ne gre za tipično športni objekt, se predvideva, da se poišče drugega upravljavca oziroma najemnika objekta,” je povedal Mežnar.

V sanacijskem načrtu tega zavoda, ki ga je februarja obravnaval mestni svet, se omenja možnost prenosa upravljanja na javno podjetje Mariborski vodovod. Kot je za STA povedal direktor tega podjetja Danilo Burnač, so za vodstvo Mestne občine Maribor izdelali podrobno analizo možnega prevzema v upravljanje kopališča, a dvomi, da se bodo ostale občine lastnice Mariborskega vodovoda strinjale s tem.

“Mariborski vodovod je v lasti 19 občin in bi seveda bilo potrebno soglasje vseh lastnikov, da bi se lahko takšna želja uresničila. Obstoji dvom, da bi drugi lastniki dopustili obremenitev njihove lastnine in stroškov izvajalca v breme preostalih občin oziroma delničarjev,” je pojasnil.

V Mariborskem vodovodu ocenjujejo, da bi za letno upravljanje s kopališčem potrebovali okoli 350.000 evrov, za sanacijo in ureditev kopališča pa nekaj manj kot tri milijone evrov.

Mariborska občina je sicer lani obnovila cesto, ki vodi do kopališča, kmalu pa naj bi bilo urejeno tudi parkirišče pred mostom na otok.
Vir: STA

Energija plus bo od marca do maja 2020 za gospodinjstva in male poslovne kupce znižala cene elektrike za 5% in cene zemeljskega plina za 30% ter pripisala 500 točk v lojalnosti program Moj Plus.

Energija plus

Iz Energije plus sporočajo, da ves čas spremljajo razmere, ki so nastale po sprejetih ukrepih za preprečitev nadaljnjega širjenja okužb s korona virusom CoV-2 in ukrepe, katere je sprejela Vlada RS. Z namenom, da zmanjšajo negativne učinke s katerimi se soočajo njihovi kupci, so že izvedli vrsto ukrepov, sedaj pa so, v okviru trenutnih zmožnosti, znižali še cene elektrike in plina. Ker so obstoječe razmere spremenile tok normalnega življenja, je Energija plus za gospodinjstva, ki ostajajo doma zaradi lastnega zdravja ali ukrepov delodajalcev in za male poslovne kupce, ki so prisiljeni zmanjšati ali celo ustaviti poslovanje, pristopila k znižanju cen elektrike ter zemeljskega plina za obdobje treh mesecev. Vsem gospodinjskim kupcem, z izjemo tistih na Samooskrbi, za mesece marec, april in maj 2020, tako znižujejo cene električne energije za 5% in cene zemeljskega plina za 30%. Enako velja za male poslovne kupce, ki nimajo merjene moči. Gospodinjskim kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, pa bodo še dodatno pripisali 500 točk. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da Energija plus trenutno obračunava najnižje pavšalne stroške poslovanja, ki zanašajo mesečno zgolj 0,89 EUR brez DDV oz. 1,09 EUR z DDV. “Ker smo vedno zagovarjali, da so kupci na prvem mestu in ker se zavedamo resnosti situacije, stiske ljudi in težav s katerimi se soočajo manjši poslovni kupci, smo poleg ukrepov, ki jih je že sprejela država, kot so ukrepi za gospodarstvo in prebivalstvo in oprostitev tarifne postavke za obračunsko moč in prispevka za OVE in SPTE, sprejeli odločitev, da gospodinjstvom in malim poslovnim kupcem pri računih za marec, april in maj 2020 znižamo cene električne energije in plina,” je poudaril direktor Energije plus Bojan Horvat. Napovedano znižanje cene električne energije predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 2,4 % nižje stroške položnic za električno energijo. Ob že sprejetih ukrepih države, pa bo skupaj račun za gospodinjstva tako nižji za 27 %. Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da ima Energija plus izmed vseh dobaviteljev tudi najnižji mesečni pavšalni strošek poslovanja (PSP).

Za zemeljski plin so za svoje kupce zagotovili popust v višini kar 30% na obstoječe cene in velja za mesece marec, april in maj 2020. Znižanje predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 17,2 % nižje stroške položnic za zemeljski plin. To je trenutno tudi vse, saj država drugih ukrepov za kupce zemeljskega plina (še) ni sprejela. Večina ljudi je zaradi razglasitve epidemije doma, skrbi jih zdravje, šola poteka od doma, hrana se pripravlja doma, priklopljenih je več aparatov, v zimskih razmerah, ki so se začele prav ob začetku pomladi, pa je potrebno poskrbeti tudi za ogrevanje. Hladno vreme se bo še nadaljevalo. Številna gospodinjstva in mala podjetja so se zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov, znašla v stiski. “Tako kot smo v številnih drugih primerih (poplave, žled), svojim kupcem priskočili na pomoč, ni tokrat nič drugače. Čas je, da stopimo skupaj in prebrodimo to težko obdobje. Podpiramo odločitve, ki so že bile sprejete. Mi smo z vami,” so izpostavili v Energiji plus.

Vsem kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, bodo v mesecu maju dodatno pripisali 500 točk za zvestobo, ki jih lahko vnovčijo skupaj z ostalimi zbranimi točkami. Vse svoje kupce, ki se še niso vpisali v brezplačen lojalnostni program pa pozivajo, da to storijo čim prej in si tako zagotovijo še dodatne ugodnosti.

Proizvodnja elektrike v elektrarnah Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ki proizvedejo dve tretjini vse električne energije v Sloveniji, tudi v času epidemije koronavirusa poteka nemoteno. V družbi izvajajo ukrepe za največjo možno zaščito zaposlenih, so danes sporočili iz HSE.

Hidroelektrarna (HE) Fala. Vir: Zavod za turizem Maribor – Pohorje

“Tudi v obdobju spopadanja s koronavirusom se zavedamo poslanstva in dolžnosti, da zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo proizvodnjo električne energije ter posledično nemoteno preskrbo za gospodinjstva, ustanove in gospodarske subjekte,” so zapisali v sporočilu.

Po razglasitvi epidemije v Sloveniji 12. marca povprečna dnevna proizvodnja skupine HSE znaša 14 gigavatnih ur (GWh) električne energije, potem ko je bila februarja 15 GWh. Hidro proizvodnja električne energije Dravskih elektrarn Maribor in Soških elektrarn Nova Gorica poteka nemoteno ter je v skladu z načrtom in celo za 1 GWh višja kot prejšnji mesec. Tudi proizvodnja edine termoelektrarne, Termoelektrarne Šoštanj, poteka nemoteno.

Delo v jami Premogovnika Velenja poteka po načrtih. Obratujeta dva odkopa, njuna trenutna dnevna količina proizvodnje znaša več kot 12.000 ton ter se bo v prihodnjem tednu povečala na načrtovanih 15.000 ton dnevne proizvodnje, so napovedali v HSE.

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić je zmerno optimističen, so navedli. “Kljub težavnim okoliščinam, ki vplivajo ne le na vzdušje in motivacijo, temveč tudi na rezultate našega dela, smo zadovoljni, da smo uspeli naše poslovanje stabilizirati do te mere, da poteka nemoteno,” je zapisal.

Skupina HSE skupaj z ažurnimi ukrepi za največjo možno zaščito vseh zaposlenih, vključno z zagotovitvijo potrebne zaščitne opreme za zaposlene v centru vodenja in tiste, ki so potrebni za proizvodnjo električne energije, tudi v oteženih pogojih poslovanja vsakodnevno zagotavlja nemoteno in zanesljivo preskrbo z električno energijo, so navedli.
Vir: STA

Danes, 22. marca obeležujemo svetovni dan vode. “Letos na žalost malo drugače kot prejšnja leta vendar bi kljub situaciji želeli, da se nas sliši in da ta dan ne gre mimo nas brez razmisleka o vodi. Ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je tokratna tema “voda in podnebne spremembe”,” pravijo na Mariborskem vodovodu.

Vir: pixabay.com

K temu dodajajo, da se vsak dan trudijo, da z majhnimi koraki pripomoremo k varovanju okolja. “Našim zaposlenim je že več kot leto na razpolago električno vozilo. V letošnjem letu smo zamenjali vse avtomate za tople napitke, v katerih ne uporabljamo plastičnih lončkov. Trudimo se strogo ločevati odpadke. Tisto, na kar pa smo najbolj ponosni, pa so naši pitniki,” so zapisali na spletni strani.

Mariborski vodovod ima v upravljanju 56 pitnikov, ki jih vsako pomlad postavijo na različne lokacije. Na teh lokacijah ostanejo do jeseni. Na vsakem pitniku beležijo porabo vode in na vseh pitnikih znaša kar 224 m³. “To pomeni, da naši uporabniki namesto, da bi kupovali vodo v plastenkah, raje posežejo po sveži vodi iz pitnikov,” pravijo na Mariborsem vodovodu.  Ter dodajajo, da “s tem privarčujemo kar 896.000 0,25 dcl plastenk oziroma neverjetnih 18 ton plastike. Če bi to vodo natočili v 0,5 l plastenke bi naneslo to kar 448.000 plastenk oziroma 10 ton plastike.”

S pitniki torej ne skrbijo le za to, da imajo uporabniki v mestu dostop do sveže pitne vode pač pa tudi pozitivno vplivajo na okolje. “Zaradi nameščenih pitnikov se v okolje odloži vsaj 18 ton plastike manj. Pomislite kaj lahko danes vi storite za naše okolje? Pitna voda namreč še zdaleč ni samoumevna,” so opozorili.

Ob tem pa so še dodali, da “današnji potresni sunek, ni povzročil težav pri črpanja vode. Oskrba z elektriko je na vseh 304 objektih, zato oskrba z vodo poteka nemoteno.”

V okviru evropskega projekta Cinderella v Dogošah pri Mariboru postavljajo demonstracijski objekt za prikaz možnosti ponovne uporabe odpadnih materialov v gradbeništvu. Tamkajšnji krajani so bili sicer zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje, a avtorji zagotavljajo, da zadeva ni nevarna in da bo objekt po petih letih odstranjen.

Vir: bralec

V demonstracijskem objektu v Dogošah želijo te načine praktično prikazati. “Ljudje smo pač takšni, da lažje verjamemo, ko nekaj vidimo,” je dejal Kos. “Gre za osnovno demonstracijo v manjšem obsegu, torej z manjšo količino materiala. Gre za podobno dejavnost, ki jo na tem območju že izvaja zasebno podjetje, torej ne gre za dodatno obremenjevanje okolja, zato je strah domačinov odveč,” je dodal.

Objekt naj bi začel opravljati svojo nalogo konec poletja. Trenutno so v fazi projektiranja, za to pa so pridobili tudi že vso potrebno dokumentacijo. Uspeli so tudi pomiriti okoliške prebivalce, saj ti po podrobni preučitvi projekta in zagotovitvi, da ne gre za obdelavo nevarnih odpadkov ali večjih količin materiala, nimajo več pripomb, je za STA potrdil predsednik mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci Oton Štrucl.

Sprva so želeli na tej lokaciji postaviti tudi demonstracijski objekt za projekt Urbana zemljina za hrano (Urban Soil 4 Food), v katerem se v Inštitutu Wcycle s partnerji ukvarjajo s preučevanjem možnosti predelave bioloških odpadkov v uporabne zemljine. A so se zaradi zaskrbljenosti domačinov odločili, da bodo ta objekt prestavili v Selnico ob Dravi. Tudi tam naj bi delo začeli v drugi polovici letošnjega leta.

V projektu Cinderella so združili moči mariborsko komunalno podjetje Nigrad, Inštitut Wcycle in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Decembra 2017 so bili uspešni na razpisu za evropska sredstva na področju sistemskih eko-inovativnih pristopov k novim krožnim poslovnim modelom za trajnostno gradbeništvo. Pridobili so financiranje v višini skoraj 1,7 milijona evrov v štirih letih trajanja projekta, torej do leta 2021.

Skupno je EU za projekt Cinderella, v katerem sodeluje še deset partnerjev iz Italije, Španije, Hrvaške, Srbije, Poljske in Nizozemske, namenila 6,7 milijona evrov. Projekt se po navedbah sodelujočih osredotoča na iskanje rešitev za prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj se predvideva, da bo do leta 2050 v urbanih predelih živelo skoraj 86 odstotkov svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so potrebni novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati ekonomsko bolj učinkoviti.
Vir: STA

V Mestni občini Maribor so poostrili nadzor nad odlaganjem odpadkov. V skladu s posodobljenim občinskim odlokom, ki ureja to področje, bodo morali imeti občani po novem urejen odvoz odpadkov tudi z vikendov in ostalih objektov v začasni rabi. Prav tako so se zvišale globe za kršitelje.

Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor je bil nazadnje spremenjen v letu 2014, mestni svetniki pa so ta teden potrdili obsežnejšo prilagoditev aktualnim razmeram.

“Pri spremembi odloka smo bili predvsem pozorni na to, da ta zasleduje javni interes pri ravnanju z odpadki, to pomeni čim več ločenih frakcij odpadkov na izvoru, učinkovito zbiranje in odvoz odpadkov ter vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v sistem,” je pojasnila Neva Pipan iz kabineta župana Saše Arsenoviča.

Občina je skupaj s komunalnim podjetjem Snaga lani začela kampanjo osveščanja prebivalcev o ustreznem odlaganju odpadkov, ki je pokazala veliko nejasnosti pri meščanih. Med drugim ne vedo točno, kako je treba odlagati biološke odpadke. Zato so v novem odloku jasno opredelili, da jih je treba odlagati zavite v papir ali razgradljive vrečke in da imajo občani tudi možnost hišnega kompostiranja.

Ljudje so se pogosto pritoževali zaradi nesnage okoli smetnjakov, zato je v novem odloku jasneje opredeljeno, da ima izvajalec javne službe obveznost čiščenja prevzemnega mesta v primeru, da se to onesnaži zaradi praznjenja zabojnika. Če tega ne bo počel, mu grozi globa.

Strožje bodo pristopili do organizatorjev javnih prireditev, ki morajo po novem obvezno zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na prireditvi in čiščenje javnih površin po zaključku. Tudi tu so predvidene globe, ki jih doslej ni bilo.

Za odvoz smeti bo treba plačevati tudi z vikendov in ostalih objektov v začasni rabi, saj se je doslej dogajalo, da so se ti odpadki kopičili na ekoloških otokih ali celo v naravi.

Dolgoročno bi radi sicer v Mariboru popolnoma ukinili ekološke otoke. Potem ko so individualne hiše na začetku leta prejele rumene vreče za zbiranje odpadne embalaže, so ponekod z ekoloških otokov že umaknili rumene zabojnike za embalažo. V prihodnje bi radi podobno naredili še za odpadno steklo in papir. “Cilj je, da zagotovimo zajemanje odpadkov pri gospodinjstvih doma, saj ekološki otoki niso ravno v ponos mestu,” je povedal direktor Snage Janez Letnik.

V spremenjeni odlok so dodali možnost izgradnje podzemnih zbiralnic odpadkov ter prepoved kurjenja odpadkov v naravi, tudi zelenega obreza. Prepovedano je tudi brskanje po odloženih odpadkih in odlaganje bioloških odpadkov kot hrano za potepuške živali.

Za pravne osebe so se globe zvišale s prej tisoč na 1500 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe s prej 500 na 600 evrov, za samostojne podjetnike s prej 800 na 1500 evrov ter za fizične osebe s prej sto na 300 evrov. “Glede na možnost polovičnega plačila globe doslej veljavne kazni v večini primerov niso imele ne vzgojnega ne kaznovalnega učinka,” je pojasnila Pipanova.

Po novem bodo pri individualnih hišah praznili posode za mešane komunalne odpadke na tri in ne več dva tedna, s tem da jim bodo rumene vreče za odpadno embalažo odvažali na dva tedna, kar skupno pomeni več odvozov od hiš. Pri večstanovanjskih objektih ostaja odvoz na tedenski ravni, se je pa tam občutneje zvišala cena odvoza. Po novem bo cena ravnanja z odpadki v Mariboru enaka kot v okoliških občinah.
Vir: STA

Zaradi posledic močnega vetra so marsikje težave pri oskrbi z električno energijo. Ponoči je prišlo do večjih izpadov pri oskrbi na območju Zreč, Apač, Lendave in Ivančne Gorice. Nekatere težave so pristojni že odpravili, a je težave pričakovati tudi danes čez dan. Arso je za severovzhod države razglasil rdečo stopnjo ogroženosti.

Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) bo danes pihal močan jugozahodnik, ki bo v sunkih na izpostavljenih mestih dosegel hitrost od 70 do 100, v višjih legah vzhodne Slovenije pa tudi prek 100 kilometrov na uro. Veter bo zvečer oslabel. Za severovzhod Slovenije je Arso za danes med okoli 8. in 12. uro zaradi napovedanega močnega vetra izdal rdeče vremensko opozorilo, za preostalo Slovenijo je izdano oranžno vremensko opozorilo.

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je bilo nekaj po 1. uri na območju Apač brez elektrike 863 odjemalcev. Oskrba z elektriko je motena na območju Letuša, na območju Lendave oz. v Gaberju pa je bilo ponoči zaradi izpada prizadetih 274 odjemalcev. Na območju Zreč je sredi noči brez električne energije ostalo 134 odjemalcev, delavci pristojnega elektro podjetja pa so napako že odpravili.

Kar nekaj škode je veter povzročil v Slovenski Bistrici, kjer je za pomoč prizadetim aktiviranih več prostovoljnih gasilskih društev, težave pa je povzročal tudi na skrajnem severovzhodu države. Tako je v veter delno odkril streho v Beltincih, v Borecih in Ljutomeru pa je na cesti podrl drevesi.

Minulo noč je okoli 23. ure na Jurčičevi cesti v Višnji Gori v občina Ivančna Gorica zagorel električni drog, ki se je nato prelomil in padel na bližnje ciprese. Gasilci so požar pogasili, na tem območju je brez oskrbe z električno energijo bilo 1709 gospodinjstev, delavci elektro podjetja pa težave še odpravljajo, še kažejo podatki uprave za zaščito in reševanje.

Na območju, ki ga pokriva podjetje Elektro Maribor, so trenutno na terenu vse razpoložljive ekipe, ki si prizadevajo za čim hitrejšo odpravo okvar oz. da se zagotovi ponovna oskrba z električno energijo za vse uporabnike, ki jih prosijo za razumevanje.

Poškodbe elektrodistribucijskega omrežja nastajajo zaradi zelo močnega vetra z intenzivnimi sunki, zato je za omenjeno območje razglašena rdeča stopnja ogroženosti. Kot je za STA povedala predstavnica družbe Karin Zagomilšek, je trenutno pri njih brez elektrike nekaj manj kot 7000 odjemalcev, večinoma na območju Ptuja z okolico in Pohorja.

Z uprave za zaščito in reševanje so sporočili, da so ponoči zaradi močnega vetra v 13 občinah doslej skupaj zabeležili 24 dogodkov. Veter je v glavnem podiral drevje in odkrival ostrešja objektov, na območju Podvelke pa je terjal tudi življenje voznika, potem ko je na njegov avtomobil padlo drevo.

Do težav prihaja tudi na cestah. Zaradi podrtega drevja in že omenjene nesreče bo predvidoma do 15. ure zaprta državna cesta Maribor-Dravograd pri Podvelki. Obvoz za osebna vozila je mogoč po cesti Lovrenc na Pohorju-Ribnica-Vuhred.

Na štajerski avtocesti je v obe smeri zaprto počivališče Polskava, zaprti sta tudi cesti med Roglo in Resnikom ter med Žalcem in Dravogradom v Paki pri Velenju.
Vir: STA

Maribor je med slovenskimi mesti, ki imajo zlasti v zimskem času največ težav z onesnaženim zrakom. Od januarja do novembra lani so v središču mesta izmerili deset preseganj delcev PM 10, leta 2018 jih je bilo 30. Dolgoročno se kakovost zraka v mestu izboljšuje, a so izmerjene vrednosti še vedno nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije.

Štajerska prestolnica je najbolj na udaru v prvih tednih januarja, ko so v zraku višje koncentracije onesnaževal, zlasti delcev PM 10. So pa na mariborski občini izpostavili, da so v zadnjih letih merilne naprave zaznale najnižje koncentracije po letu 2001. K temu so po njihovih pojasnilih pripomogli mnogi ukrepi, predvsem na področju prometa in ogrevanja.

Se je pa v zadnjem desetletju na območju Maribora povečala količina izpustov iz industrijskih virov. Na območjih, kjer je po osamosvojitvi propadlo precej velikih podjetij, so danes poslovne cone s številnimi novimi podjetji, zato so se izpusti skoraj podvojili.

Po podatkih registra nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji je v Mariboru daleč največji proizvajalec celotnega prahu podjetje Cimos Tam, med večje sodijo še podjetja Žito, Weiler, Mariborska livarna Maribor in Palfinger.

Obremenjenost državnih cest na mariborskem območju prav tako kaže pomemben delež izpustov, saj ti predstavljajo skoraj 13 odstotkov celotne količine v Sloveniji.

Meritve so tudi pokazale, da je lahko zrak v okolici Maribora v zimskih mesecih bolj onesnažen kot v mestnem središču. Razlog je večje število individualnih hiš, kjer je plinovod manj razvejan in tudi manj uporabljen, prav tako lastniki nimajo možnosti priključitve na toplovodno omrežje.

“To pomeni več kurjenja na les in več starejših kurilnih naprav z višjimi emisijami. Če primerjamo merilni postaji Miklavž in Maribor Center, so na letni ravni rezultati meritev nekoliko slabši v Miklavžu, predvsem v zimskem času,” pojasnjujejo na občini.

Kot še dodajajo, lahko občani morebitne kršitve, kot je smrad in neprimeren dim iz dimnika, skupaj z dokazi vedno anonimno prijavijo na okoljski inšpektorat, vendar prijava šteje le kot pobuda, ki pa vedno ne pomeni tudi začetka inšpekcijskega postopka.

Predlani podpisani vladni odlok o načrtu za kakovost zraka za Maribor, v katerega je vključena tudi občina Miklavž na Dravskem polju, za izboljšanje stanja zajema več kot 50 ukrepov. Večina jih je sicer povezana z večjimi naložbami in so vezani na daljša časovna obdobja.

V Mariboru so leta 2015 sprejeli celostno prometno strategijo in trajnostno urbano strategijo, ki vključujejo tudi ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Mestna občina tako že izvaja številne aktivnosti na področju trajnostne in e-mobilnosti ter tako skrbi za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Načrtujejo pa še elektrifikacijo javnega potniškega prometa ter širitev omrežja kolesarskih stez in območij za pešce. V mestnem potniškem prometu trenutno uporabljajo en hibridni avtobus in električno vozilo Maister, ki potnike po mestnem središču prevaža brezplačno.

V prihodnje nameravajo delež teh vozil še povečati. Tako že teče javno naročilo za nakup petih avtobusov na stoodstotni električni pogon. V celoti jih bodo namenili za elektrifikacijo avtobusne linije številka 6, ki pelje do Pohorske vzpenjače.

V kratkem pričakujejo postavitev električnih polnilnic na 14 različnih lokacijah, že zdaj pa imajo uporabniki e-vozil na označenih mestih ob polnilnicah na voljo brezplačno parkiranje, prav tako lahko z dovolilnico na belih conah vozilo parkirajo po vsem mestu.

V Mariboru so že leta 2006 ustanovili Energetsko agencijo za Podravje, ki deluje na področjih učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Agencija redno izvaja promocijske in informativno-izobraževalne aktivnosti, pa tudi svetovanje za podjetja, ki jim pomaga pri uvajanju gospodarjenja z energijo.

V javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Petrol so s pomočjo kohezijskih sredstev v Mariboru energetsko sanirali 24 javnih objektov v občinski lasti, med drugim vrtce, šole, upravno stavbo občine, ledno dvorano in dvorano Tabor. V mestu v sodelovanju z Energetiko Maribor širijo tudi omrežje daljinskega ogrevanja in plinovodno omrežje.
Vir: STA