Kohezijski sklad bo k celotnemu projektu obnove železniške proge med Mariborom in Šentiljem prispeval 101 milijon evrov, so sporočili iz Evropske komisije. Kot so izpostavili, podpirajo projekte, ki skrajšujejo potovalni čas ter hitrost, hkrati pa zagotavljajo večjo varnost potnikov. Celoten projekt je sicer vreden blizu 254 milijonov evrov.
V sporočilu za javnost so na komisiji izpostavili, da so pri odločitvi med drugim upoštevali projekcije zgostitve prometa na baltsko-jadranskem koridorju, katerega del je ta odsek, v prihodnjem desetletju. Obnova omenjene proge bo omogočila, da se bo število vlakov med Mariborom in Šentiljem povečalo s 67 na 84 dnevno, so dodali.
Evropska komisarska za promet Violeta Bulc je ob odločitvi sklada dejala, da bo obnova koristila tako domačinom kot turistom, ki bodo potovali hitreje in varneje. “Upam, da bo to prepričalo ljudi, da avtomobile pustijo doma in se odločijo za bolj zelen način potovanja,” je dodala komisarka. Po navedbah komisije bo prenova proge omogočila tudi krepitev tovornega prometa, kar bo imelo pozitivne učinke na delovna mesta, mednarodno trgovino in gospodarsko rast v državi.
Obnova proge je sicer del večjega projekta, ki je ocenjen na 253,7 milijona evrov.
Nadgradnja železniškega odseka Pesnica-Šentilj se končuje
Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj, ki se končuje.
Železniška postaja v Šentilju
Za nadgradnjo železniških postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020.
Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.
Proga med Mariborom in Šentiljem je enotirna
Železniška proga Maribor-Šentilj, dolga skoraj 16 kilometrov, poteka skozi območje Slovenskih goric in pelje skozi dva predora ter ustavlja na dveh postajah in dveh postajališčih. Odsek je bil zgrajen že leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice med Dunajem in Trstom.
Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija.
V prihodnje je glede na prometne potrebe tako v Sloveniji kot Avstriji predvidena tudi izgradnja drugega tira. Na direkciji za infrastrukturo so za STA nedavno pojasnili, da bo odločitev o gradnji drugega tira železniške proge Maribor-Šentilj sprejeta glede na prometne potrebe in sicer tako v Sloveniji kot v Avstriji, kjer prav tako v enem delu ni drugega tira.
Nadgrajena proga bo zadoščala predvidoma do leta 2039, ko bo potreben še dodaten tir. Če se bo pokazalo, da je potreben že prej, bo to izvedljivo brez večjih zapletov, saj bodo elementi inženirskih objektov (predora, viadukta, zunajnivojska križanja cest in železnica) že v tej fazi prilagojeni na dvotirnost. Tudi državni prostorski načrt za dvotirnost je že sprejet, so pojasnili.
VIR: STA
