V Slovenj Gradcu je potekalo odprtje razstave Čar lesa, ki promovira rabo lesa in lesenih izdelkov ter obiskovalce, medije, širšo javnost in mlade ozavešča o vseh prednostih lesa. Razstava, ki jo ob podpori Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije SPIRIT Slovenija organizirajo Društvo za zaščito lesa Slovenije, Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo in Svet za les, bo naslednjih nekaj tednov gostovala v prostorih Šolskega centra Slovenj Gradec, osrednja razstava pa bo junija v Cankarjevem domu.
Potujočo razstavo Čar lesa krasi slogan »Uporabimo slovenski les«, saj so vsi razstavljeni izdelki narejeni iz slovenskega lesa. Tradicionalna razstava opozarja na pomen lesa kot naravnega vira ter predstavlja njegove prednosti in različne možnosti uporabe širši javnosti. Pred Slovenj Gradcem jo je gostilo preddverje velike predavalnice Tehniških fakultet v Mariboru, osrednja razstava bo tudi letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, sledile pa ji bodo še manjše lokalne razstave po Sloveniji.
Več kot 60-letno tradicija srednješolskega izobraževanja
Ni naključje, da tokratno razstavo gosti Šolski center Slovenj Gradec. Tamkajšnja Srednja šola Slovenj Gradec in Muta se ponaša z bogato, več kot 60-letno tradicijo srednješolskega izobraževanja, ki vzgaja in izobražuje dijake koroške regije in širše. Na razstavi so razstavljeni tudi izdelki njihovih dijakov lesarskih smeri.
Bernard Kresnik, ravnatelj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta je predstavil njihova prizadevanja za spodbujanje lesnopredelovalne panoge in lesarskih poklicev. »Zavedamo se, da les ponuja veliko priložnosti za razvoj domače lesnopredelovalne industrije, podjetništva in ustvarjalnosti. Mladi Koroške in tudi Savinjske doline prepoznavajo pomen lesnega bogastva, ki nam ga ponujajo naši gozdovi.« Poudaril je tudi pomen povezovanja z gospodarstvom, s podjetji s tega področja, saj na tak način dobijo povratne informacije o svojem delu. »Z razstavo Čar lesa bomo ozaveščenost o pomenu lesa prenesli tako na dijake naše šole kot tudi tudi širše.«
»V Slovenj Gradcu in na Koroškem smo do lesa izjemno spoštljivi. Les namreč ne predstavlja le dobrine in preživetja za mnoge lastnike gozdov, predelovalce in oblikovalce, temveč je pomemben dejavnik gospodarskega napredka in prepoznavnosti naše regije in lokalne skupnosti,« je v nadaljevanju dejal Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec. Prav poseben entuziazem in ljubezen do lesa pa izkazujejo tudi dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta v programih lesarski tehnik, mizar in obdelovalec lesa. »Lokalna skupnost z njimi dobro sodeluje, pomagajo nam pri različnih aktivnostih, urejanju okolja, izdelovanju izdelkov iz lesa, razstava pa bo gotovo navdih, kako svojo ljubezen do lesa materializirati tudi na njihovi profesionalni poti, po zaključku šolanja. Na Koroškem je veliko lesa, pa tudi pridnih rok, znanja in motivacije nam Korošcem ne manjka,« je zaključil.
Pomen razstava tudi za načrte vnaprej
Pobudnik in organizator razstave Čar lesa prof. dr. Franc Pohleven je izpostavil pomen same razstave in načrte za naprej. Opozoril je, da izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisij ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. »Zato postaja les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike Evropske unije, ki bo v naslednjih letih ciljno spodbujala zeleno lokalno gospodarstvo. Upam, da bo razstava pripomogla k večjemu zavedanju ljudi o pomenu predelave in rabe lesa, kar bo posledično vodilo k razmahu lesne industrije. Menim, da noben tovornjak napolnjen s hlodovino, ne bi smel zapustiti Slovenije,« je slikovito zaključil.
»Na ministrstvu smo lesno industrijo in potencial predelave lesa prepoznali kot ključna za realizacijo Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov«, je poudaril Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot je nadaljeval, je les material, ki v času rasti veže in nato med uporabo skladišči ogljik še stoletja, zato je izrednega pomena za zniževanje emisij CO2 in za blaženje podnebnih sprememb. »Da bi v celoti izkoristili ta potencial in pozitivne učinke, ki jih prinaša predelava lesa, pa si moramo vsi skupaj prizadevati, da bomo les, ki nastaja v naših gozdovih, tudi predelali v izdelke v naših delavnicah in na v tujini,« je zaključil ter izpostavil nujnost osveščanja mladih za lesarske poklice kot poklice prihodnosti.
SPIRIT Slovenija se je v letu 2013 prvič pridružila promocijski prireditvi z nazivom Čar lesa. »V Sloveniji imamo kakovosten les, ki nudi široko možnost uporabe in oblikovanja. Zato na agenciji že vrsto let aktivno izvajamo številne promocijske aktivnosti, s katerimi poskušamo ozaveščati slovensko splošno in strokovno javnost o prednostih uporabe lesa,« je dejal dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija. »Ravnokar smo v ta namen zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero les promoviramo kot material prihodnosti. Les je namreč material, iz katerega se da narediti skorajda vse, zato je argumentov za uporabo lesa precej. Veseli me, da se trend uporabe lesa v zadnjih letih obrača v pozitivno smer in da kot material ponovno pridobiva na veljavi,« je še dodal.
Dnevi slovenskega lesarstva in osrednja prireditev v Cankarjevem domu
Povabil je tudi na osrednjo nacionalno prireditev Dnevi slovenskega lesarstva, ki bodo med 8. in 16. junijem 2021 potekali v Cankarjevem domu v Ljubljani. V tem času bo tam potekala tudi osrednja promocijska prireditev Čar lesa 2021, na dogodku pa bodo podelili tudi nacionalne nagrade in priznanja za Lesarski presežek leta 2021.
»Koroška regija je še posebej pomembna za lesno industrijo, saj sodi med najbolj gozdnata območja Slovenije. Zaradi zadostnih količin kakovostnega lesa, ki je v neposredni bližini in je trajno dostopen, obstoječih znanj in podpornih storitev tukaj obstaja veliko priložnosti za nadaljnji razvoj lesne panoge in za investiranje v obstoječe ali nove predelovalne zmogljivosti,« je v nadaljevanju izpostavil Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Ministrstvo izvaja aktivnosti za realizacijo sedmih investicijskih projektov na področju predelave lesa, ki jih je vlada uvrstila na seznam strateških investicij, saj bo regijsko razporejena lesna industrija postala pospeševalec razvoja regij bogatih z lesom.« Med njimi so tudi lesni centri na Koroškem.
Odprtja razstave se je udeležila tudi dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je v svojem nagovoru spomnila na pomen sodelovanja pri ustvarjanju dobrih in uspešnih zgodb. »Zgodba razstave Čar lesa je zgodba, ki ima skupni imenovalec in ta se imenuje sodelovanje. Izobraževalni sistem mora zagotavljati čim bolj celovite in kakovostne temelje za rast in razvoj mladih generacij, lokalne skupnosti in tudi države.« Opozorila je, da so lesarski poklici postali deficitarni, zato je na tem področju še veliko dela. »Želim si, da ta dogodek postane za nas opomin za nazaj ter izziv in velika odgovornost za naprej, da bomo spoštovali naravo, znanje in predvsem moč medsebojnega sodelovanja in razvoja, ki ju potrebujemo za uspešno prihodnost.«
Osrednja razstava Čar lesa je vsako leto v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, sledijo pa ji manjše lokalne razstave po Sloveniji. Letošnja osrednja razstava bo v okviru Dnevov slovenskega lesarstva med 8. in 16. junijem 2021 potekala že trinajsto leto zapored.
