Neurje z orkanskim vetrom je davi prizadelo celotno Koroško. Veliko dreves se je podrlo na ceste, električne vode, tudi na objekte in avtomobile. Po dosedanjih podatkih slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje v ujmi ni bil kdo poškodovan. Veter je med drugim odkril streho gospodarskega objekta na Muti in cerkev sv. Petra na Kronski gori.

Zaradi podrtih dreves so bile zaprte nekatere lokalne in državne ceste, na več območjih je bila prekinjena dobava električne energije. Pristojne službe so na terenu že več ur in odstranjujejo posledice.

Na Muti aktiviran štab civilne zaščite 

Aktivirani so gasilci, delavci podjetja Voc Celje in komunalnih služb, elektro podjetja in druge službe ter prostovoljci, v občini Muta so aktivirali tudi štab civilne zaščite, nam zaupa županja Angelca Mrak.

“Stanje v občini Muta je že od zgodnji jutranjih ur kaotično, vendar so na terenu vse enote PGD Muta. Aktiviran je bil zgodaj zjutraj štab civilne zaščite. Zjutraj smo se najprej dobili v komandnem stolpu PG Muta in se uskladili glede izvajanja del. Na terenu je tudi naš koncesionar, pogodbeniki in pa tudi prostovoljci,” za naš medij pojasni Mrakova.

Tam je med drugim orkanski veter podrl veliko drevja na območju industrijske cone, kjer že več ur poteka odstranjevanje velikih dreves, ki so se podrla na ceste: “Zjutraj, okoli 4. ure smo bili najprej soočeni s podrtimi drevesi, nakar tudi z odkritjem streh na enem izmed večjih industrijsko gospodarskih poslopjih. Drevesa so padala tudi na hiše, ter tudi na srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta. Kar nekaj preglavic so povzročala ta podrta drevesa po celi občini.” 

Zaprta tudi cesta

“Orkanski veter je veliko škode povzročil tudi v drugih delih občine, trenutno je zaprta tudi cesta na Sv. Primož nad Muto. Sv. Jernej Pernice pa so se naši domačini angažirali in pričel takoj s čiščenjem cest, tako da so ceste zaenkrat v večini prevozne. Največ težav imamo na območju industrijske cone, kjer je večja količina podrtega drevja,” nam pove županja. Na nekaterih območjih je tudi prekinjena dobava električne energije.

Na Koroškem je zaprtih tudi več državnih cest. Po zadnjih podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste so zaradi posledic neurja popolnoma zaprte državne ceste Dravograd-Bukovje-Trbonje, Radlje ob Dravi-Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec-Pungart in Kotlje-Slovenj Gradec.

Vsa prosta mesta so bila zapolnjena v nekaj dneh, kar pomeni, da želja po prostovoljstvu med mladimi še kako živi.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo med 14. in 20. julijem izvedla že 24. Študentsko delovno brigado, ki bo tokrat potekala v občini Muta. Namen Študentske delovne brigade je v prvi vrsti pomagati krajanom demografsko ogroženih področij, spodbujati prostovoljstvo med študenti, pomembno pa je tudi druženje med študenti, saj se tu sklenejo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku brigade. Skupina študentov na Muto odhaja že nekaj dni prej, da pripravijo kamp in vse potrebno za prihod študentov brigadirjev.

Na pobudo ŠOUM se že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče, so demografsko ogroženi ali so v razvoju dvigovanja prepoznavnosti in turistične ponudbe.

»Veseli in ponosni smo, da lahko nadaljujemo delo naših predhodnikov, ki so s študentskimi prostovoljnimi akcijami pričeli že leta 1999, ko so se odpravili na pomoč pri odpravljanju posledic potresa v Bovcu. Tokrat se odpravljamo v občino Muta, kjer bomo pomagali pri različnih opravilih in pokazali, kako znamo študentje poprijeti za delo in pustiti pečat študentske delovne brigade, kjerkoli se ta ustavi,« dodaja Uroš Vozlič, vodja Študentske delovne brigade.

Tokrat se bodo študentje lotili naslednjih opravil:

– odstranjevanje zapuščene lope;
– urejanje šolske poti »Flisova« – košnja trave, odstranjevanje grmičevja;
– urejanje obrežja reke Bistrice in urejanje ograj ob Glasbenem domu;
– barvanje in urejanje avtobusnih postajališč ter obnova lesenih klopi;
– iščenje amfiteatra in obnova lesenih klopi;
– markiranje in urejanje planinskih poti v občini v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije.

Seveda pa bodo študentje ob obisku Mute spoznavali tudi sam kraj in njegovo okolico. Udeleženci ob vsakem obisku z domačini stkejo nepozabne vezi, ki trajajo še dolgo po dogodku.

Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru in se je v zadnjih letih močno zasidrala med največje prostovoljne dogodke v Sloveniji. Doslej je na Študentskih delovnih brigadah sodelovalo že preko 1300 študentov, skupaj pa so opravili več kot 70.000 prostovoljnih ur.

Zgodovina Študentske delovne brigade:

Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v: Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju Slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010), v Občini Žužemberk (2011), v Logarski dolini (občini Solčava in Luče (2012)), v Radečah (2013), v Občini Nova Gorica (krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec (2014)), v Dobrovniku (2015), v Radljah ob Dravi (2016), v Kranjski gori (2017), v Črni na Koroškem (2018), na Dolah pri Litiji (2019), v Hrastniku (2021) in nazadnje v občini Ormož (2022).

Na Muti so slavili občinski praznik – obeležili so 29 let obstoja. Za praznik se spodobi, da se poveseli tudi na veselici. In za to so poskrbeli tudi na Muti. Več pa v spodnjem prispevku.

Včeraj, 25. junija, se je na Muti končalo praznovanje 29. občinskega praznika.

Dan se je začel s tradicionalnim pohodom ob dnevu državnosti, družinskim kolesarjenjem in šahovskim turnirjem, nadaljeval pa z nedeljskim popoldnevom, otroškim druženjem z Alenko Kolman in Pujso Pepo ter zabavo s Triom Rudija Breznika.

Prav tako se je v nedeljo zaključila 4. likovna kolonija.

Županja Angelca Mrak je pokomentirala praznovanje v preteklih dneh:

Obiskovalci so bili zadovoljni z dogajanjem na letošnjem občinskem prazniku in so se udeležili mnogih dogodkov v svojem kraju.

Vsi kolesarimo je že tradicionalni dogodek, ki ga organizira Športno društvo Muta, in ga prirejajo že od samega začetka praznovanja občinskega praznika. Dogodek je namenjen predvsem družinskemu kolesarjenju in ni tekmovalne narave.

Organizatorji želijo s tem dogodkom vzpodbujati zdrav način življenja ter druženje v naravi. Pot je kot vsako leto potekala od občine v dolino in do karavle potem pa nazaj do občinske stavbe, kjer se je dan nadaljeval z druženjem.

Kolesarili so tako mladi kot malo starejši, ni pa manjkalo tudi najmlajših članov družin, ki so se zaenkrat vozili le v otroških sedežih. Obiskovalci so povedali, da se vsako leto udeležijo tega dogodka in se radi podružijo skozi šport v svojem kraju.

Letos Kmečka godba Pernice obeležuje 120 let delovanja in v ta namen so včeraj priredili jubilejni koncert. Ta se je odvijal v dvorani Kienhofen.

Program pesmi je bil zelo pester in glasbeno izjemno obsežen in dodelan. Dirigent, Sandi Pungartnik, ki godbo s taktirko vodi že 36 let, je pri izbiri programa počastil tudi leto Vinka Štrucla, slovenskega skladatelja in godbenika.

Na koncertu je predsednik Zveze slovenskih godb podelil priznanja za dolgoletno udejstvovanje v godbi. Bronasto medaljo Bojana Adamiča za več kot 10 let igranja je prejelo veliko članov godbe. Srebrno medaljo za več kot 20 let igranja je prejelo pet godbenikov. Zlato medaljo za več kot 30 igranja pa sta prejela Silvo Palko ter Boštjan Plaznik. Medaljo za zasluge za več kot 35 let delovanja so prejeli Berti Gostenčnik, Blaž Krajnc ter Jože Krajnc.

Bronasto medaljo za upravljanje funkcije v odboru godbe pa je prav tako prejel Silvo Palko. Kmečka godba Pernice pa je od Zveze slovenskih godb prejela tudi Spominsko listino, od Javnega sklada za kulturno dejavnost pa je prejela Jubilejno priznanje.

Predsednik in podpredsednik godbe sta prav tako podelila priznanja Kmečke godbe Pernice. Prejeli so ga Oto Pungartnik, za najdaljši staž delovanja v godbi, 47 let, Berti Gostenčnik, za dolgoletno delovanje v godbi, je tudi najstarejši član godbe ter Majda in Kristjan Skudnik, za dolgoletno podporo godbi.

Na slavnostni seji na Muti so podeljevali priznanja občine, priznanja županje in posebna priznanja posameznikom. Za občino Muta je leto 2023, leto jubilejev.

Obeležujejo namreč 450 let kovaštva, 50 let muzeja, nekaterim društvom v občini pa so podelili tudi priznanja občine ob jubilejnih priložnostih. Priznanja so prejeli, za 30 let delovanja; Cerkveni pevski zbor Pernice, Mešani pevski zbor Zvon ter Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, za 70 let delovanja Društvo tabornikov rod Bistrega potoka Muta ter Kmečka godba Pernice ob 120. obletnici.

Priznanje županje je prejela Skupina Muca Copatarica za pletenje copatkov in kapic za novorojenčke v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Priznanje občine je prejela še Marija Poročnik za večletno sodelovanje v Cerkvenem zboru Pernice, v katerem poje že 30 let, pela je tudi pri Ženskem pevskem zboru Klasje in Cerkvenem pevskem zboru Muta in za številna družbeno koristna dela.

Bronasti grb je prejela Marina Galer za večletno delo v korist občank in občanov, vedno se je zavzemala za razvoj podeželja, je tudi aktivna članica kmečkih žena. Med drugim se ukvarja tudi s čebelarstvom, je pa tudi ustanoviteljica Cerkvenega pevskega zbora Pernice.

Bronasti grb je prejela tudi Alojzija Gerhold, humanitarka, predsednica župnijske Karitas, katere vodenje je prevzela leta 2005, po 17-ih letih je predala vodstveno funkcijo. Pa vendar je še vedno predana članica z izjemnim čutom za sočloveka.

Srebrni grb je prejel Rupert Krajnc, izjemen godbenik tajnik in podpredsednik godbe, ki je k njej pristopil leta 1984 in takrat igral činele, kasneje pa se je naučil igrat še na bas in tubo, katero igra še danes. Krajnc je tudi organizator mnogih dogodkov in koncertov godbe. Za kulturni program na seji so poskrbeli MePZ Zvon ter Glasbena šola Melodija.

Občina Muta slavi občinski praznik. Seveda v spremljevalni program praznovanja občinskega praznika sodi tudi kolesarjenje na Pernice.

Tradicionalni rekreativni kolesarski vzpon na Pernice je bil tokrat že sedmič, po povratku v športni park Gortina so tam podelili nagrade najboljšim, ob navzočnosti županje Občine Muta, Angelce Mrak.

Kasneje se je začelo tekmovanje v kuhi golaža – Golažijada. Le-ta je potekala v Športnem parku Gortina,, tokrat je tekmovalo pest ekip. Zanimivost Golažijade, je ta, da tekmovalci med sabo ocenjujejo drug drugega. Udeleženci so setako tekmovanje udeležili predvsem zaradi druženja in ne s ciljem na zmago.

V popoldanskem času je potekalo tradicionalno tekmovanje gasilcev, ki ga organizira PGD Muta, gre za Pokal Mute, vabljeni so iz vse Slovenije. Tekmovanje je bilo letos že 27. leto, bilo bi pa jubilejno 30. če ne bi vmes imeli tri letnega premora.

Koroški splavarji so daens v pristanu na Gortini predstavili dva nova splava in načrte za naprej.

Martina Vrčkovnik, vodja turizma pri Koroških splavarjih v Gortini v občini Muta, nam je predstavila nova splava in povedala, kaj vse Koroški splavarji pri vožnji s splavi ponudijo. Od zabave, hrane, splavarskega krsta in še marsikaj drugega.

Sicer pa načrtujejo še postavitev splavarskega muzeja na prostem. Naslednje leto pa bi radi na tem delu naredili tudi kamp, kjer bo dovolj prostora za avtodome in glamping šotore.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Pod geslom “Prijateljstvo nas osrečuje”, ki je bilo tudi napisano na odru, so v Osnovni šoli Muta pripravili nastope na zaključni prireditvi te šole, prav tako pa so upoštevali še vse druge besede, ki so bile prav tako kot kulise.

Učenci so bili namreč veseli, da so lahko celo šolsko leto se družili, se učili v šoli in ne na daljavo. Podobno so razmišljali tudi ravnateljica te šole Anita Ambrož in vsi zaposleni. Učence je res treba pohvaliti, pri učencih iščejo močna področja, nato pa razvijajo še ostalo. S tem jim krepijo samozavest, samopodobo in jim dajejo kapital za naprej, za življenje, je povedala ravnateljica. Sicer pa so na prireditvi podelili tudi nekaj priznaj najuspešnejšim učencem.