Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.

Streli, ujetniki in dimne mine

Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.

Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.

JLA je zjutraj napadla Holmec, a te enote ni bilo tam

Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.

Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.