V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.
Množica ljudi je leta 1991 na barikadah zaustavljala kolono Jugoslovanske ljudske armade. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta
Streli, ujetniki in dimne mine
Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.
Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.
Izstreljeni so bili metki, padale so dimne mine. Barikada na križišču cest za Muto, Vuzenico in Dravograd leta 1991. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta
JLA je zjutraj napadla Holmec, a te enote ni bilo tam
Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.
Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.
Sinoči so se ob tetraedru ob glavni cesti med Muto in Vuzenico poklonili spominu na postavljanje barikad ob osamosvojitvi Republike Slovenije in s tem obeležili tudi 30. obletnico od osamosvojitve naše države. Slavnostni govornik je bil major Zvezdan Markovič, ki je predstavil takratne zgodovinske dogodke po vsej Sloveniji, predvsem pa na Koroškem in Muti, kjer so tako kot drugod postavili barikade, da ne bi Jugoslovanska ljudska armada napredovala do mejnih prehodov.
Major Zvezdan Markovič ob spominskem obeležju barikad na Muti
Slovenska stran z več variantami načrta za ustavitev Jugoslovanske ljudske armade
Major mag. Zvezdan Markovič, višji častnik za muzeologijo, je izpostavil velik pomen postavljanje barikad in drugih dejavnosti v okviru priprav in izvedbe osamosvojitvene vojne: “Ko je slovenska stran opredelila v drugi polovici 1990 leta, da je Jugoslovanska ljudska armada tudi lahko eden od možnih agresorjev za slovensko ozemlje, je seveda začela pripravljati v teritorialni obrambi in v širših strukturah – ne smemo pozabiti na strukturo civilne obrambe -, tudi načrte za oviranje komunikacij, pri čemer je bilo mišljeno predvsem ceste povezave pri morebitnem poskusu prodiranja kolon, enot Jugoslovanske ljudske armade. Zato nas ne preseneča, da imamo razne načrte tukaj in seveda izvedenke variante teh načrtov, kot je Kamen, kjer je bilo predvideno, kje bi bile te najugodnejše lokacije, kjer bi se postavile barikade oziroma ovire pri prodiranju teh kolon. In seveda, vsi načrti so nekaj na papirju, nekaj pa v realnem stanju, v posameznih primerih je bilo treba tudi improvizirati, se znajti zelo hitro.” Dejal nam je, da je bilo dobro, da se je s tem pridobilo nekaj operativnega časa, da se je lahko kje drugje postavila neka druga barikada, ki je bila načrtovana, in dodal: “Dejstvo je, da se je pričakovalo reakcijo enot Jugoslovanske ljudske armade in pa tudi zveznih organov, ker so to napovedovali ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije. In marsikdo je bil presenečen nad intenzivnostjo te reakcije.”
Z nekaterimi barikadami so uspeli zadržati kolone toliko časa, da so lahko postavili tudi nove barikade
“Tukaj, v tej zgodbi,” je spomnil Markovič na dogodke izpred 30 let, “imamo zgodbo enot, ki so spadale ali pod 31. korpus s sedežem poveljstva v Mariboru ali pa s hrvaškega ozemlja, 32. korpus, ki je imel poveljstvo v Varaždinu. In seveda je bilo treba te barikade postavljati na določene točke, kjer se težje preide mimo barikade, kjer je teren tudi tak.” Opomnil je, da so bili tudi taki primeri, ko so posamezne enote zaradi nepoznavanja terena skušale obiti barikado in šla ob sami cesti, a so naletele na močvirnato območje. In tam obstale. Ponekod so vseeno obšle prve barikade, a naletele na naslednje, kjer niso mogle naprej. Spomnil se je tudi na primere, kjer pa so ljudje uničevali barikade. Pa tudi, da je Jugoslovanska ljudska armada izgubila značaj ljudske armade, ampak je postala agresorska armada.
V križišču je bilo “pol Mute in pol Vuzenice”
Na slovesnosti je bil tudi Marjan Kos, ki je bil pred 30 leti prisoten ob postavljanju barikad. Še vedno se spomni postavljanja barikad, kot da bi se zgodilo pred kratkim, je dejal in opisal, kako je bilo. Vedeli so, da se pripravlja nekaj hudega, in ko se je res zgodilo, ko so kolone armade šle na pot, so ljudje tudi samoiniciativno “stopili skupaj”. Dejal je, da je bilo v križišču “pol Mute in pol Vuzenice, res neka enotnost, povezanost, pripravljenost, da koloni preprečimo, da odide dalje.” Omenil je še, da je bilo veliko prerekanja, pogovarjanja z vojaki, ki “sploh niso vedeli, kaj delajo tu. Tudi nekaj Slovencev, ki smo jih hoteli pretihotapiti v gozd, ampak so rekli, a so rekli, da ni pametno, da bi skušali zbežati …” Zaključil je, da je vojaška kolona zelo dolgo obtičala v barikadi, kar pa je Dravograjčanom omogočilo, da so postavili zadnjo barikado.
Obvarovanje samostojne države
Župan Mute Mirko Vošner je poudaril, da so pred leti postavili v spomin na tiste izjemne dogodke obeležje, tetraeder, v spomin in opomin na 27. junij, ko so ljudje, člani teritorialne obrambe, policisti in tudi civilisti za več ur ustavili oboroženo kolono vojakov. Pomembno je bilo namreč, da kolona ne bi prišla – in tudi res ni – na mejni prehod Holmec. Izpostavil je, da se je takrat branila dva dni stara svobodna Slovenija in tudi odprtost Slovenije s prijateljsko državo Avstrijo.
Brez delitve na leve in desne, ampak za enotnost vseh
Opomnil je, da se zdaj ne bi smeli deliti na leve in na desne, morali bi spoštovati nekajstoletne želje naroda po samostojnosti države. In da bi morali biti zaradi podpore, ki smo jo Slovenci dobili pred 30 leti od drugih držav mnogo bolj hvaležni, čeprav smo v teh letih bili kdaj tudi v krizi. Ob tem pa še upa, da bomo kmalu spet enotni, tudi ker prihaja polletno predsedovanje Evropske unije.
