Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Sinoči so se ob tetraedru ob glavni cesti med Muto in Vuzenico poklonili spominu na postavljanje barikad ob osamosvojitvi Republike Slovenije in s tem obeležili tudi 30. obletnico od osamosvojitve naše države. Slavnostni govornik je bil major Zvezdan Markovič, ki je predstavil takratne zgodovinske dogodke po vsej Sloveniji, predvsem pa na Koroškem in Muti, kjer so tako kot drugod postavili barikade, da ne bi Jugoslovanska ljudska armada napredovala do mejnih prehodov.

Major Zvezdan Markovič ob spominskem obeležju barikad na Muti

Slovenska stran z več variantami načrta za ustavitev Jugoslovanske ljudske armade

Major mag. Zvezdan Markovič, višji častnik za muzeologijo, je izpostavil velik pomen postavljanje barikad in drugih dejavnosti v okviru priprav in izvedbe osamosvojitvene vojne: “Ko je slovenska stran opredelila v drugi polovici 1990 leta, da je Jugoslovanska ljudska armada tudi lahko eden od možnih agresorjev za slovensko ozemlje, je seveda začela pripravljati v teritorialni obrambi in v širših strukturah – ne smemo pozabiti na strukturo civilne obrambe -, tudi načrte za oviranje komunikacij, pri čemer je bilo mišljeno predvsem ceste povezave pri morebitnem poskusu prodiranja kolon, enot Jugoslovanske ljudske armade. Zato nas ne preseneča, da imamo razne načrte tukaj in seveda izvedenke variante teh načrtov, kot je Kamen, kjer je bilo predvideno, kje bi bile te najugodnejše lokacije, kjer bi se postavile barikade oziroma ovire pri prodiranju teh kolon. In seveda, vsi načrti so nekaj na papirju, nekaj pa v realnem stanju, v posameznih primerih je bilo treba tudi improvizirati, se znajti zelo hitro.” Dejal nam je, da je bilo dobro, da se je s tem pridobilo nekaj operativnega časa, da se je lahko kje drugje postavila neka druga barikada, ki je bila načrtovana, in dodal: “Dejstvo je, da se je pričakovalo reakcijo enot Jugoslovanske ljudske armade in pa tudi zveznih organov, ker so to napovedovali ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije. In marsikdo je bil presenečen nad intenzivnostjo te reakcije.”

Z nekaterimi barikadami so uspeli zadržati kolone toliko časa, da so lahko postavili tudi nove barikade

“Tukaj, v tej zgodbi,” je spomnil Markovič na dogodke izpred 30 let, “imamo zgodbo enot, ki so spadale ali pod 31. korpus s sedežem poveljstva v Mariboru ali pa s hrvaškega ozemlja, 32. korpus, ki je imel poveljstvo v Varaždinu. In seveda je bilo treba te barikade postavljati na določene točke, kjer se težje preide mimo barikade, kjer je teren tudi tak.” Opomnil je, da so bili tudi taki primeri, ko so posamezne enote zaradi nepoznavanja terena skušale obiti barikado in šla ob sami cesti, a so naletele na močvirnato območje. In tam obstale. Ponekod so vseeno obšle prve barikade, a naletele na naslednje, kjer niso mogle naprej. Spomnil se je tudi na primere, kjer pa so ljudje uničevali barikade. Pa tudi, da je Jugoslovanska ljudska armada izgubila značaj ljudske armade, ampak je postala agresorska armada.

V križišču je bilo “pol Mute in pol Vuzenice”

Na slovesnosti je bil tudi Marjan Kos, ki je bil pred 30 leti prisoten ob postavljanju barikad. Še vedno se spomni postavljanja barikad, kot da bi se zgodilo pred kratkim, je dejal in opisal, kako je bilo. Vedeli so, da se pripravlja nekaj hudega, in ko se je res zgodilo, ko so kolone armade šle na pot, so ljudje tudi samoiniciativno “stopili skupaj”. Dejal je, da je bilo v križišču “pol Mute in pol Vuzenice, res neka enotnost, povezanost, pripravljenost, da koloni preprečimo, da odide dalje.” Omenil je še, da je bilo veliko prerekanja, pogovarjanja z vojaki, ki “sploh niso vedeli, kaj delajo tu. Tudi nekaj Slovencev, ki smo jih hoteli pretihotapiti v gozd, ampak so rekli, a so rekli, da ni pametno, da bi skušali zbežati …” Zaključil je, da je vojaška kolona zelo dolgo obtičala v barikadi, kar pa je Dravograjčanom omogočilo, da so postavili zadnjo barikado.

Obvarovanje samostojne države

Župan Mute Mirko Vošner je poudaril, da so pred leti postavili v spomin na tiste izjemne dogodke obeležje, tetraeder, v spomin in opomin na 27. junij, ko so ljudje, člani teritorialne obrambe, policisti in tudi civilisti za več ur ustavili oboroženo  kolono vojakov. Pomembno je bilo namreč, da kolona ne bi prišla – in tudi res ni – na mejni prehod Holmec. Izpostavil je, da se je takrat branila dva dni stara svobodna Slovenija in tudi odprtost Slovenije s prijateljsko državo Avstrijo.

Brez delitve na leve in desne, ampak za enotnost vseh

Opomnil je, da se zdaj ne bi smeli deliti na leve in na desne, morali bi spoštovati nekajstoletne želje naroda po samostojnosti države. In da bi morali biti zaradi podpore, ki smo jo Slovenci dobili pred 30 leti od drugih držav mnogo bolj hvaležni, čeprav smo v teh letih bili kdaj tudi v krizi. Ob tem pa še upa, da bomo kmalu spet enotni, tudi ker prihaja polletno predsedovanje Evropske unije.

Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti na Muti:

Zveza delovnih invalidov Slovenije je danes podelila Občini Muta listino Občina prijazna invalidom. Redko katera občina v Sloveniji je do zdaj pridobila to listino. A Muta si je to prislužila za storjenih veliko korakov v to smer, odkar so se na pobudo domačega društva invalidov leta 2019 prijavili, pred tem pa odpravili nekaj arhitekturnih ovir za gibalno ovirane, poskrbeli pa so tudi za druge skupine invalidov.

Prejem listine Občina prijazna invalidom na Muti. Janez Tratnik, Mirko Vošner, Drago Novak.

Predsednik Društva invalidov Muta je ob prejemu listine Občina prijazna invalidom dejal, da so zelo ponosni na to, a da je bilo pred tem treba še marsikaj postoriti, da so dobili to listino.
Leta 2019 so namreč prijavili na razpis Zveze delovnih invalidom Slovenije. Društvo pa je prepričalo lokalno skupnost, župana in občinski svet za prijavo. Še pred prijavo pa so se morali nato lotiti odprave raznih pomanjkljivosti. Takrat so ugotovili veliko, tudi to, da niso v redu spuščeni pločniki za gibalno ovirane pa tudi da bi v javnih ustanovah lahko bilo poskrbljeno za slabše slišeče.

Listina in skulptura, ki jo je županu Mute Mirku Vošnerju predal predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, sta priznanje za načrtno delo na področju invalidskega varstva s poudarkom na udejanjanju pravic človeka in državljana. Ob tem pa je Muta 34 občina, ki je pridobila to listino za svoje dosežke, je poudaril Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Tudi župan Mirko Vošner se zaveda, da bo treba narediti še več naprej, predvsem da različna društva in organizacije sodelujejo in nadaljujejo ta projekt. Saj ne gre samo za odpravo arhitekturnih ovir, ampak da ljudi tudi ozaveščajo, motivirajo, invalide pa delovno usposabljajo in jih vključujejo v družbo.

In ne nazadnje prav z zavedanjem, da s tem, ko omogočijo invalidom bolj kakovostno življenje, naredijo s tem več tudi za celotno družbo.

Na slavnostni seji občine Muta ob 27. občinskem prazniku so podelili naziv častnega občana ter pisna priznanja župana in pisna priznanja občine. Častni občan je postal nekdanji župan te občine Boris Kralj, bronasti grb pa je dobila Berta Proje.

Dobitniki priznanj občine Muta in župana 2021 skupaj z županom Mirkom Vošnerjem

Pred slavnostno sejo je ob prihodih vabljenih vseh dobitnikov priznanj in nazivov, občinskih svetnikov, občinske uprave in župana pred občinsko zgradbo Kienhofen zaigrala Kmečka godba Pernice in tako naznanila uvod v občinski praznik Mute.

Na sami slovesnosti pa so najvišji naziv častnega občana podelili nekdanjemu županu Borisu Kralju. Dejal nam je, da je presenečen za naziv častnega občana, a hkrati, še ves čas spremlja dogajanje na Muti, tudi po tistem, ko je bil kar tri mandate sam župan. Se je pa pred kratkim ponudil za prostovoljnega šoferja v projektu Prostofer.

Bronasti grb pa je dobila Berta Proje, na pobudo lokalne karitas. Projetova je bila sicer zelo presenečena, dejala je, da si zagotovo priznanje zasluži kdo drug, pa vendar si zasluži priznanje, saj dolga leta deluje dobrodelno. Povedala nam je, kaj pravzaprav dela skupaj z drugimi sodelavkami, prostovoljkami v lokalni karitas.

Župan Občine Muta Mirko Vošner je vsem dobitnikom čestital in se jim tudi zahvalil za njihovo delo, ob tem pa dejal, da je hvaležen in vesel, da deluje prav na Muti.

Poleg naziva častni občan in bronastega grba pa so na slovesnosti podelili še pisna priznanja občine in pisna priznanja župana. Priznanja občine so dobili Kmetija Pihler, Marko Forneci, CUDV Črna na Koroškem – VDC Muta, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Območna enota Maribor. Pisno priznanje župana pa Verma, Vojko Verdinek; Ansambel diaton Muta-Vuzenica in Društvo upokojencev Muta.

Ob 27. občinskem prazniku na Muti pripravljajo več dogodkov, s katerimi obeležujejo občinski praznik. Med drugim bodo v četrtek, 17. 6. 2021, na slavnostni seji podelili občinske nagrade, isti dan pa bodo v prostorih Občine Muta odprli tudi fotografsko razstavo Drage Puc: Podobe nekega življenja, ki je postavljena v počastitev Karla Pečka ob stoprvi obletnici njegovega rojstva.

84 fotografij v 11 poglavjih o življenju Karla Pečka

Fotografska razstava Drage Puc Podobe nekega življenja skuša subjektivno – avtorsko predstaviti manj znane postaje in dogodke v življenju človeka, ki je “videl dlje, kot se sme sanjati”. Sestavlja 84 fotografij, postavljenih v 11 poglavij. Projekt je nastajal od novembra 2017 do februarja 2020. Izbor fotografij in fragmentov iz pogovorov Karla Pečka in Andreja Makuca je pripravil Josip Košuta.

Podelitev občinskih nagrad

Slavnostna seja s podelitvijo občinskih nagrad bo v četrtek, 17. 6. 2021, ob 18. uri.

Petkovo športno dopoldne

Že naslednji dan, v petek, 18. 6. 2021, pa bo niz dogodkov v dopoldanskem času. Začne se zjutraj ob 8. uri, ko bo na balinišču Spodnje Muta balinanje Društva upokojencev in Društva invalidov Muta. Ob 9. uri pa bosta isti društvi organizirali na strelišču Muta tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško.

Muta dobi listino Občina prijazna invalidom

V petek, 18. 6. 2021, bodo ob 10. uri na Občini Muta podelili listino Občina prijazna invalidom. Ob 18. uri pa bo še spominska slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve ter spomina na barikade in zaustavitev kolone JLA junija 1991 pri spominskem obeležju – tetraedru.

Turnir v pikadu

Sobota, 19. 6. 2021, bo najprej športno obarvana s turnirjem v pikadu v večnamenski dvorani Glasbenega doma Bistriški jarek, ta se začne ob 8. uri. Popoldan, od 16. ure naprej pa je dan odprtih vrat PGD Muta. Ta bo, če bo v soboto deževalo, prestavljen na nedeljo.

Kolesarjenje do karavle v Bistriškem jarku

V nedeljo, 20. 6. 2021, pa bo dopoldan kolesarjenje od Občine Muta do karavle v Bistriškem jarku. Kolesarji se bodo zbrali med 9. in 10. uro, ko se morajo na samo kolesarjenje prijaviti, nato pa bodo krenili na pot.

Druženje pri muharjenju

Del občinskega praznika je tudi druženje v muharjenju, ki bo v petek, 25. 6. 2021, od 7. ure naprej  na Mitnici Muta. Tega pripravlja Ribiška družina Radlje ob Dravi.

V Slovenj Gradcu je potekalo odprtje razstave Čar lesa, ki promovira rabo lesa in lesenih izdelkov ter obiskovalce, medije, širšo javnost in mlade ozavešča o vseh prednostih lesa. Razstava, ki jo ob podpori Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije SPIRIT Slovenija organizirajo Društvo za zaščito lesa Slovenije, Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo in Svet za les, bo naslednjih nekaj tednov gostovala v prostorih Šolskega centra Slovenj Gradec, osrednja razstava pa bo junija v Cankarjevem domu.

Potujočo razstavo Čar lesa krasi slogan »Uporabimo slovenski les«, saj so vsi razstavljeni izdelki narejeni iz slovenskega lesa. Tradicionalna razstava opozarja na pomen lesa kot naravnega vira ter predstavlja njegove prednosti in različne možnosti uporabe širši javnosti. Pred Slovenj Gradcem jo je gostilo preddverje velike predavalnice Tehniških fakultet v Mariboru, osrednja razstava bo tudi letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, sledile pa ji bodo še manjše lokalne razstave po Sloveniji.

Več kot 60-letno tradicija srednješolskega izobraževanja

Ni naključje, da tokratno razstavo gosti Šolski center Slovenj Gradec. Tamkajšnja Srednja šola Slovenj Gradec in Muta se ponaša z bogato, več kot 60-letno tradicijo srednješolskega izobraževanja, ki vzgaja in izobražuje dijake koroške regije in širše. Na razstavi so razstavljeni tudi izdelki njihovih dijakov lesarskih smeri.

Bernard Kresnik, ravnatelj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta je predstavil njihova prizadevanja za spodbujanje lesnopredelovalne panoge in lesarskih poklicev. »Zavedamo se, da les ponuja veliko priložnosti za razvoj domače lesnopredelovalne industrije, podjetništva in ustvarjalnosti. Mladi Koroške in tudi Savinjske doline prepoznavajo pomen lesnega bogastva, ki nam ga ponujajo naši gozdovi.« Poudaril je tudi pomen povezovanja z gospodarstvom, s podjetji s tega področja, saj na tak način dobijo povratne informacije o svojem delu. »Z razstavo Čar lesa bomo ozaveščenost o pomenu lesa prenesli tako na dijake naše šole kot tudi tudi širše.«

»V Slovenj Gradcu in na Koroškem smo do lesa izjemno spoštljivi. Les namreč ne predstavlja le dobrine in preživetja za mnoge lastnike gozdov, predelovalce in oblikovalce, temveč je pomemben dejavnik gospodarskega napredka in prepoznavnosti naše regije in lokalne skupnosti,« je v nadaljevanju dejal Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec. Prav poseben entuziazem in ljubezen do lesa pa izkazujejo tudi dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta v programih lesarski tehnik, mizar in obdelovalec lesa. »Lokalna skupnost z njimi dobro sodeluje, pomagajo nam pri različnih aktivnostih, urejanju okolja, izdelovanju izdelkov iz lesa, razstava pa bo gotovo navdih, kako svojo ljubezen do lesa materializirati tudi na njihovi profesionalni poti, po zaključku šolanja. Na Koroškem je veliko lesa, pa tudi pridnih rok, znanja in motivacije nam Korošcem ne manjka,« je zaključil.

Pomen razstava tudi za načrte vnaprej

Pobudnik in organizator razstave Čar lesa prof. dr. Franc Pohleven je izpostavil pomen same razstave in načrte za naprej. Opozoril je, da izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisij ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. »Zato postaja les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike Evropske unije, ki bo v naslednjih letih ciljno spodbujala zeleno lokalno gospodarstvo. Upam, da bo razstava pripomogla k večjemu zavedanju ljudi o pomenu predelave in rabe lesa, kar bo posledično vodilo k  razmahu lesne industrije. Menim, da noben tovornjak napolnjen s hlodovino, ne bi smel zapustiti Slovenije,« je slikovito zaključil.

»Na ministrstvu smo lesno industrijo in potencial predelave lesa prepoznali kot ključna za realizacijo Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov«, je poudaril Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot je nadaljeval, je les material, ki v času rasti veže in nato med uporabo skladišči ogljik še stoletja, zato je izrednega pomena za zniževanje emisij CO2 in za blaženje podnebnih sprememb. »Da bi v celoti izkoristili ta potencial in pozitivne učinke, ki jih prinaša predelava lesa, pa si moramo vsi skupaj prizadevati, da bomo les, ki nastaja v naših gozdovih, tudi predelali v izdelke v naših delavnicah in na v tujini,« je zaključil ter izpostavil nujnost osveščanja mladih za lesarske poklice kot poklice prihodnosti.

SPIRIT Slovenija se je v letu 2013 prvič pridružila promocijski prireditvi z nazivom Čar lesa. »V Sloveniji imamo kakovosten les, ki nudi široko možnost uporabe in oblikovanja. Zato na agenciji že vrsto let aktivno izvajamo številne promocijske aktivnosti, s katerimi poskušamo ozaveščati slovensko splošno in strokovno javnost o prednostih uporabe lesa,« je dejal dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija. »Ravnokar smo v ta namen zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero les promoviramo kot material prihodnosti. Les je namreč material, iz katerega se da narediti skorajda vse, zato je argumentov za uporabo lesa precej. Veseli me, da se trend uporabe lesa v zadnjih letih obrača v pozitivno smer in da kot material ponovno pridobiva na veljavi,« je še dodal.

Dnevi slovenskega lesarstva in osrednja prireditev v Cankarjevem domu

Povabil je tudi na osrednjo nacionalno prireditev Dnevi slovenskega lesarstva, ki bodo med 8. in 16. junijem 2021 potekali v Cankarjevem domu v Ljubljani. V tem času bo tam potekala tudi osrednja promocijska prireditev Čar lesa 2021, na dogodku pa bodo podelili tudi nacionalne nagrade in priznanja za Lesarski presežek leta 2021.

»Koroška regija je še posebej pomembna za lesno industrijo, saj sodi med najbolj gozdnata območja Slovenije. Zaradi zadostnih količin kakovostnega lesa, ki je v neposredni bližini in je trajno dostopen, obstoječih znanj in podpornih storitev tukaj obstaja veliko priložnosti za nadaljnji razvoj lesne panoge in za investiranje v obstoječe ali nove predelovalne zmogljivosti,« je v nadaljevanju izpostavil Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Ministrstvo izvaja aktivnosti za realizacijo sedmih investicijskih projektov na področju predelave lesa, ki jih je vlada uvrstila na seznam strateških investicij, saj bo regijsko razporejena lesna industrija postala pospeševalec razvoja regij bogatih z lesom.« Med njimi so tudi lesni centri na Koroškem.

Odprtja razstave se je udeležila tudi dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je v svojem nagovoru spomnila na pomen sodelovanja pri ustvarjanju dobrih in uspešnih zgodb. »Zgodba razstave Čar lesa je zgodba, ki ima skupni imenovalec in ta se imenuje sodelovanje. Izobraževalni sistem mora zagotavljati čim bolj celovite in kakovostne temelje za rast in razvoj mladih generacij, lokalne skupnosti in tudi države.« Opozorila je, da so lesarski poklici postali deficitarni, zato je na tem področju še veliko dela. »Želim si, da ta dogodek postane za nas opomin za nazaj ter izziv in velika odgovornost za naprej, da bomo spoštovali naravo, znanje in predvsem moč medsebojnega sodelovanja in razvoja, ki ju potrebujemo za uspešno prihodnost.«

Osrednja razstava Čar lesa je vsako leto v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, sledijo pa ji manjše lokalne razstave po Sloveniji. Letošnja osrednja razstava bo v okviru Dnevov slovenskega lesarstva med 8. in 16. junijem 2021 potekala že trinajsto leto zapored.

Na Muti so sicer brez velike slovesnosti, a ob poudarku velikega pomena posadili drevo ambrovec.

Na Muti so posadili drevo ambrovec. Vir: Facebook, Mirko Vošner

Gre za uvod v praznovanje 27. občinskega praznika občine Muta in hkrati 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije, ki ga praznujemo 26. junija. Župan Mute Mirko Vošner je ob tem zapisal, da so posadili drevo ambrovec, ki simbolizira ponos, trdnost in perspektivnost tako naše države kot občine Muta.

Prejšnji teden so tudi na Občini Muta pridružili organiziranemu prevozu vseh tistih občanov, ki zaradi socialnih okoliščin potrebujejo prevoz do zdravnika, lekarne, bolnišnice in drugih za življenje nujnih potreb.

Skupaj z organizatorjem prevozov zavodom Prostofer in Občino Muta, ki je zagotovila službeno vozilo, sodelujejo prostovoljci Društva upokojencev Muta, ki bodo začeli prevažati po predhodnem naročanju občanov.

Na Muti so se priključili sistemu brezplačnih prevozov projekta Prostofer. Vir: Občina Muta

Župan zadovoljen, da je projekt stekel

„Po več kot letu dni napora in usklajevanj ter vseh obveznosti, ki jih ima ena in druga stran, smo na pobudo društva upokojencev oziroma starejših občanov pristopili k tej aktivnosti uspeli v pripravah zaključiti,“ je dejal župan Mute Mirko Vošner in dodal: „Imeli so tudi že usposabljanja naših prostovoljk in prostovoljcev, ki bodo opravljali te prevoze za naše starejše občane, ki bodisi nimajo ne svojcev, ne možnosti ob iskanju prevoza do bolnišnice, zdravstvenega doma, lekarne, mogoče še kakšne druge nujne storitve.“

Občina Muta je za projekt prispevala službeno vozilo. Vir: Občina Muta

Kako naročiti brezplačni prevoz preko Prostofera?

Sistem brezplačnega prevoza, ki ga bodo izvajali šoferji prostovoljci, bo možen od 17. maja 2021 naprej. Naročila za prevoze pa so že možna na klicni center s telefonsko številko 080 10 10. Prevoze je treba naročiti vsaj tri dni pred izvedbo storitve.

Prostofer pomeni prostovoljni šofer

Prostofer je skovanka iz besed ‘prostovoljni’ in ‘šofer’. Prostofer je projekt zavoda Zlata mreža. Je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč.

Ob začetku projekta Prostofer je župan sprejel prostovoljce, ki bodo vozili v projektu Prostofer. Vir: Občina Muta

Komu je namenjen brezplačni prevoz?

Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd.

Kako deluje sistem?

Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno od občine, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov.

Klicni center in sistem prevozov deluje med tednom

Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8.00 in 18.00, rezervacijo prevoza je treba najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam.

Rezervacije prevozov in sami prevozi so možni med delovnim tednom. Vir: Občina Muta

Kdo lahko postane prostovoljni šofer?

Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah. Prostovoljni šoferji – prostoferji so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje.
Voznice in vozniki, ki želite postati prostoferji v občini Muta, to sporočite Angelci Mrak na tel. 041 434 283 ali na e-naslov: angelca.mrak@muta.si.

Projekt posodobitve vodovodnega sistema v petih občinah Podvelki, Radljah ob Dravi, Vuzenici, Muti in Dravogradu se letos približuje koncu. S preostankom večmilijonskega projekta zdaj v nekaterih občinah obnavljajo stare objekte.

Vodni stolp na Muti pred obnovo

V treh občinah še obnavljajo obstoječe vodovodne objekte

„V posameznih občinah se zdaj obnavljajo posamezni objekti, to so obstoječi vodohram v občinah Podvelka, Vuzenica in Muta. V Radljah se ti objekti ne obnavljajo, tam čakajo na naslednjo perspektivo. V tem delu je zmanjkalo denarja iz tega projekta,“ je dejal Darko Sahornik iz podjetja Daro, ki je koordinator projekta Oskrbe s pitno vodo v petih občinah in dodal, da se pričakuje, da bodo dela, ki jih zdaj izvajajo, končana to leto, avgusta. V občini Muta, Vuzenica in Podvelka izvajajo dela različni izvajalci. „Pospešeno delajo naprej, tako da ne pričakujemo ponovnih zamud. Do teh zdaj prihaja zaradi covida,“ nam je razložil Sahornik in poudaril, da se je v zadnjih treh mesecih spremenil tudi trg. V sam projekt so občine stopile skupaj zaradi želje, da se zmanjšajo izgube vode in izboljša kakovost pitne vode. „Ta projekt je tudi močno sofinanciran, kajti občine plačujejo dobrih 13 odstotkov, iz države in Evrope pa dobimo 86,2 odstotka. A prvenstveno je, da bodo občani pili zdravo in čisto pitno vodo,“ je izpostavil Sahornik.

Vuzenica  še dokončuje vrtino na Svetem Vidu

Vuzeniški župan Franjo Golob je dejal, da ko so se odločali o tem skupnem projektu petih občin, so se zavedali, da je vodovodni sistem v marsikaterem delu dotrajan in tudi počasi že neustrezen. Tudi Vuzenica se je odločila za pristop k projektu vodooskrbe Dravske doline. V tej občini se zdaj projekt že nagiba k zadnjemu delu. „Roki za izvedbo so se že dvakrat podaljšali, jaz upam, da ta rok za konec fizičnega dela zdaj drži,“ je dejal Golob in dodal: „Vuzenica je zdaj v zaključnem delu, pričeli smo obnovo obstoječih objektov, kar najprej v osnovnem popisu ni bilo, a z aneksi smo to vključili. Izvajalec je že pristopil k delu.“ Pravi, da je nekaj dela na dveh odsekih še ostalo, gre za prevezavo s starega na nov sistem in dokončanje vrtine na Svetem Vidu: „To je edini vod, ki iz zemlje črpa vodo za uporabo. Je pa ta sistem na lokaciji Svetega Vida v funkciji 20 let, ostali del je še vedno del gravitacijskih in naravnih delov, ki jih v Vuzenici še imamo.“ Poudaril je še, da bo Vuzenica tudi v prihodnje samozadostna pri oskrbi s pitno vodo, vključena pa v sistem petih občin.

Dela na vodohramu pri Prodnerju v Vuzenici. Foto: Občina Vuzenica

Vodni stolp v centru Mute je tudi spomenik kulturnega pomena

Zelo pospešeno pa delajo zdaj tudi na Muti. „Zaključujemo izgradnjo vodovodnega omrežja na Sveti Primož. Projekt je vreden preko milijon 200 tisoč evrov, gre za položitev novih cevi, večji vodohram Verber in pa za kar nekaj nove strojne inštalacije,“ je dejal župan Mute Mirko Vošner. Ob tem pa so se lotili tudi obnove treh večjih starih vodovodnih objektov. Največji del je celovita obnova vodohrama Pernice nad Gortino. Investicija je vredna preko 620 tisoč evrov.

Vodni stolp bodo obnovili v notranjosti in zunaj

Obnavljajo pa tudi 90 let star Vodni stolp, ki stoji v centru Mute. Ob gradnji je bil namenjen za oskrbo s pitno vodo. „Zdaj je nujno potreben notranje obnove, tako samega vodnega hrama kot tudi inštalacije. Ker gre za spomenik kulturnega pomena za kraj in širše, takšnega stolpa tudi daleč naokrog ni, je namreč svojevrsten v arhitekturi,“ nam je povedal Vošner. Ob tem pa zdaj obnavljajo še dva manjša reducirna sistema na vodovodu proti Pernicam.

Na Muti intenzivno obnavljajo dva ključna vodovodna objekta, med njima je tudi kar 90 let stari vodni stolp, ki so ga sicer prenovili leta 1931. Takrat je bil na odprtju tudi Prežihov Voranc.

90 let stari vodni stolp so zgradili 1927. leta, je okrogel, trietažni v večvogalnimi pritličjem, pokriva pa ga plitva šestkapna streha s stolpom.

Vodni stolp na Muti. Vir: Facebook, Mirko Vošner

Zdaj so se lotili tudi prenove skoraj 40 let starega vodohrama Gortina-Pernice.

Obnova vodohrama na Muti. Vir: Facebook, Mirko Vošner

Tako v enem kot drugem bodo zamenjali vso strojno in elektro opremo. Vgradili pa bodo tudi sodobne telemetrične krmilne mehanizme. Zaradi omenjenih del bo sicer občasno prihajalo do kratkotrajnih motenj oskrbe s pitno vodom.

Ta teden je zaradi vladinega zaprtja mejnih prehodov z Avstrijo na Koroškem zavrelo predvsem med delavci migranti, ki se vsak dan vozijo v Avstrijo na delo. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so opozorili, da so morali prevoziti tudi več deset dodatnih kilometrov in da so zamudili v službo. Koroški župani in sindikat delavcev migrantov pa skušajo rešiti nastale težave.

Popolna zapora MMP Radelj prelaz

Prehod državne meje na Koroškem skoraj na vseh prehodih onemogočen

V času lockdowna v Sloveniji imajo težave tudi delavci migranti, predvsem tisti s Koroške regije. V njihovem območju namreč ni niti enega mejnega prehoda z Avstrijo, ki bi bil opredeljen kot A, kar pomeni, da bi bil odprt 24 ur na dan. Med tako imenovane kontrolne točke B, ki so odprte le med 5. in 23. uro, pa sta izmed šestih mejnih prehodov uvrščena dva koroška – Holmec in Vič. Vsi ostali mejni prehodi so zaprti, prehod meje je ponekod onemogočen tudi s fizičnimi preprekami.

Večurne zamude prihoda na delo zaradi zaprtja mejnih prehodov

Pogovarjali smo se z dvema delavcema migrantoma, ki sta povedala, kakšne težave imajo pravzaprav zaradi zaprtih mejnih prehodih. Sergej Trnjek je opozoril na to, da so njihove poti v službo in iz nje izjemno podaljšane, tako v kilometrih kot tudi v času, ter da jim nihče ne bo povrnil stroškov. Ne nazadnje pa so v prvem dnevu povzročili zaradi zamud na delo, ker so se morali voziti na oddaljene odprte mejne prehode tudi uro in več, škodo tudi delodajalcem. Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcem migrantov za Koroško, je prav tako opozoril na škodo, ki nastaja zaradi tega, pri tem pa izpostavil, da sindikat že išče rešitve, se dogovarja z župani in pristojnim ministrstvom. Delavcem migrantom pa so takoj priskočili na pomoč tudi koroški župani, nam je povedal vuzeniški župan Franjo Golob.

Kdo, če sploh kdo, bo delavcem migrantom povrnil stroške dodatnega prevoza in izgubljenega časa, pa ni znano. Žal pa je to le ena izmed mnogih težav, s katerimi se soočajo delavci migranti.

V soboto, 27. marca 2021, so v dopoldanskih urah opravili čistilno akcijo na Muti. Po besedah župana Mirka Vošnerja je bilo smeti preveč, zato poziva vsem k ohranjanju narave. Udeležba akcije “Očistimo Muto” je bila velika, pri tem pa so upoštevali preventivne ukrepe za omejevanje covida-19.

Del zbranih odpadkov med čistilno akcijo na Muti. Vir: Facebook, Mirko Vošner

Sodelovalo je več posameznikov, raznih društev. Čistili pa so tudi učenci in zaposleni Osnovne šole Muta, prav tako tudi zaposleni z občinske uprave ter občinski svetniki. Župan Mirko Vošner se na Facebooku vsem zahvaljuje za udeležbo, posebej pa še Ludviku Jerčiču, ki je izdelal posebne smetišnice za sobotno akcijo.

Smetišnica za čistilno akcijo Očistimo Muto. Vir: Facebook, Mirko Vošner

Zaradi preventivnih ukrepov pred okužbami s covid-19 niso imeli večjih druženj skupin, posamezniki pa so dobili zjutraj zaščitne rokavice, maske in vrečke pred občino Muta.

Zbrani odpadki tudi ob cestah. Vir: Facebook, Mirko Vošner

Občani občin Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Muta in Vuzenica lahko med 15. marcem in 15. aprilom 2021 brezplačno predajo zeleni odrez na zbirnih centrih Radlje ob Dravi in Muta-Vuzenica.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Gre za zeleni odrez, ostanke vrtnin, okrasnih rastlin, grmovnic, listja in vej do premera 4 cm, v količini dveh kubičnih metrov na posamezno gospodinjstvo.

Za oddajo odreza v zbirnih centrih potrebno dokazilo

Brezplačna predaja je izjemoma mogoča za vse fizične osebe, ki so vključene v sistem odvoza komunalnih odpadkov. Za oddajo zelenega odreza v zbirnih centrih je potrebno dokazilo – zadnja plačana položnica in osebni dokument. Poziv ne velja za pravne osebe.

Svet Koroške regije je na vlado naslovil pobudo za sproščanje ukrepov, saj imajo dobre epidemiološke rezultate.

FOTO: Pixabay.com

Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je kot predsednica Sveta Koroške regije zapisal: “V imenu Sveta Koroške regije na vas naslavljamo pobudo za sproščanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb s covid-19 v Koroški regiji.”

Želeli bi si, da se v šolo vrnejo vsi učenci 

Podatki o številu okužb v Koroški regiji že dva tedna izkazujejo stanje, na podlagi katerega bi Koroška regija – v skladu z načrtom sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 – lahko prešla v oranžno skupino. To pa pomeni, da se v regiji dodatno sprostijo določeni ukrepi, med njimi najpomembnejša: vrnitev vseh osnovnošolskih otrok v šolo in odprava prepovedi gibanja med občinami.

Na koncu so še zapisali, da se zato obračajo na Vlado Republike Slovenije s pobudo, da v skladu z doseganjem kazalnikov, razmisli o sprostitvi določenih ukrepov za omejevanje širjenja okužb v Koroški regiji, kot je to določeno v načrtu sproščanja.

Zaradi epidemije COVID-19 se je močno povečala uporaba vlažilnih robčkov in krp za razkuževanje in čiščenje za enkratno uporabo, kar je žal opaziti tudi v kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah, izpostavljajo pri Javnem komunalnem podjetju Radlje ob Dravi, ki sicer izvaja dejavnosti za pet občin: Muto, Podvelko, Radlje ob Dravi, Ribnico na Pohorju in Vuzenico.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Zaradi tega opozarjajo svoje uporabnike, da vlažilni robčki in drugi higienski proizvodi nikakor ne sodijo v straniščno školjko, temveč med mešane komunalne odpadke v črni posodi. Ti odpadki namreč v kanalizacijskih sistemih povzročajo zamašitve in možnost izpada delovanja naprav, ter povzročajo dodatne stroške zaradi nepotrebne obremenitve zaposlenih v komunalnem gospodarstvu. In to, kot pravijo pri tem javnem podjetju, se lahko na koncu odraža tudi z višjim zneskom na položnici.

Z Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi sporočajo, da danes, v torek, 26. januarja, med 11. in 12. uro, ter jutri, v sredo, 27. januarja 2021, med 11.30 in 13. uro izvajajo množično testiranje na covid-19. Testiranje je namenjeno vsem občankam in občanom občin Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju in Podvelka.

V torek, 26. januarja 2021, je med 11.00 do 12.00 testiranje v ZD Radlje ob Dravi, kjer sicer že izvajajo testiranja (v kontejnerju na parkirišču za stavbo zdravstvenega doma). Parkiranje je možno na bližnjih parkiriščih, saj bo zaradi povečanega zanimanja parkirišče pri zdravstvenem domu zelo zasedeno, opozarjajo v ZD Radlje ob Dravi.

V sredo, 27. januarja 2021, pa je od 11.30 do 13.00 množično testiranje v prostorih občinske stavbe na Muti v pritličju (vhod zadaj).

Tisti, ki se želijo testirati, naj prinesejo kartico zdravstvenega zavarovanja ali osebno izkaznico. Na testiranje se ni treba naročiti.

Prejšnji teden je občinski svet Občine Muta s prepričljivo večino sprejel dvoletni proračun za leti 2021 in 2022. To je prvič v 26-letnem delovanju občine Muta, je zapisal župan Občine Muta Mirko Vošner in dodal: “S tem smo jasno začrtali našo razvojno pot v naslednjih dveh letih.”

Ob tem je posebej izpostavil nekaj pomembnih projektov: dokončanje gravitacijskega vodovoda na Mlakah, izgradnja večnamenske dvorane v občinski stavbi Kienhofen, priprava tehnične dokumentacije za izgradnjo večstanovanjskega objekta v centru Zg. Mute, ureditev promenadnega prostora pred banko, izgradnja kolesarske poti do industrijske cone Muta, obnova treh večstanovanjskih objektov na Zg. in Sp. Muti, začetek izgradnje večnamenske dvorane na Gortini, ureditev športnih igrišč, obnova parketa v športni dvorani pri OŠ Muta, razširitev pokopališča, izgradnja komunalne infrastrukture v naselju SE-3, obnova občinskih in gozdnih cest, izgradnja pločnika Sp. Muta- Gostilna pri Lipi, ureditev zbirnega centra komunalnih odpadkov, celovita prenova šolskega okoliša idr. To so namreč projekti, ki se bodo v teh dveh letih nadaljevali, začeli oziroma dokončali.

Župan Vošner je na družbenem omrežju Facebook še poudaril, da je prepričan, da bodo na ta način uresničili želje in pričakovanja velike večine občanov, ter “seveda pa bodo šli naši napori v zagotavljanju delovanja naših kulturnih in športnih društev, delovanju PGD Muta, RK in Karitasa, pričeli bomo tudi s projektom varstva naših starejših občanov”.

Na Muti se bodo predvidoma v naslednjem proračunskem obdobju lotili urejanja zbirnega centra odpadkov. Želja pa je urediti tudi karavlo Bistriški jarek, dokončati pomožni prostor v glasbenem domu. Prav tako pa nadaljevati urejanje strelišča in poskrbeti za šolski okoliš na Zgornji Muti in okolico vrtca na Spodnji Muti.

Več v videoprispevku:

Na 13. redni seji občinskega sveta Občine Muta, ki je prvič potekala digitalno, preko videopovezave, so obravnavali občinski proračun za naslednji dve leti. Večina občinskih svetnikov je proračun sprejela predlog proračuna.

Glede na proračun bodo v naslednjih dveh letih investirali predvsem v dograditev vodovodnega sistema, prav tako tudi v izgradnjo večnamenske dvorane na Muti. Za kolesarje bodo poskrbeli s kolesarsko potjo med Trgovskim centrom Tuš in Gortino. Uredili bodo tudi trško jedro na Zgornji Muti, prav tako tudi na Spodnji Muti in v Gortini.

Po načrtih se bodo lotili tudi izgradnje komunalne infrastrukture v naselju SE-3, razširitve cestišča z varnim pločnikom proti gostilni Lipa. Veliko sredstev ba bodo namenili tudi posodobitvi in asfaltiranju cest, začetku izgradnje Družbenega doma na Gortini, razširitvi pokopališča Muta-Vuzenica, obnovi stanovanj, obnovi parketa v telovadnici, ureditvi športnih igrišč, ekoloških otokov, zbirnega centra komunalnih odpadkov. Financirali bodo tudi kulturna in športna društva.

“Epidemiološko stanje v Koroški regiji v tem trenutku ni spodbudno, število okuženih se še ne znižuje in čas je, da Korošci še enkrat več stopimo skupaj in za naše skupno dobro poskrbimo za še bolj resno in odgovorno ravnanje,” so zapisali v izjavi za javnost Delovne skupine za covid-19 Sveta Koroške regije. Skupino sestavljajo župan Mute Mirko Vošner, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem ter predstavniki strokovnih institucij.

Vir: Pixabay.com

“Obvladovanje epidemije je odvisno od vsakega posameznika, od tega, kako upošteva ukrepe in kako odgovorno ravnati, da bi zaščitil sebe in druge. To pa morajo spodbujati in omogočati tudi vse tiste sredine, v katerih posamezniki delujemo in živimo – podjetja, organizacije, inštitucije, lokalne skupnosti, domovi za starejše, vrtci, varstveno delovni centri… »Korošci smo zmeraj za mušter bili …«, zato dokažimo to tudi zdaj, ta trenutek, ko to najbolj potrebujemo. Zdaj gre za nas, za naše bližnje, za vse naše nadaljnje življenje,” so zapisali in dodali: “Stopili smo v praznični december, ki je lahko čaroben tudi drugače, tako da ne bomo ogrožali svojega zdravja in življenja, zato pozivamo vse prebivalce Koroške regije: STOPIMO SKUPAJ, TAKO DA SMO NARAZEN.”

Poleg treh omenjenih županov so v delovni skupini še Davorin Benko, dr. med, spec. internist, vodja regijskega tima Delovne skupine za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV , Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol, strokovna direktorica SB SG in Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja predstojnica NIJZ.

Na Muti je župan na sodoben način, preko digitalne konference predstavil predlog proračuna te občine za naslednji dve leti. Med večjimi in pomembnimi projekti tokrat izpostavljamo prestavitev zidu na pokopališču, izgradnjo gasilskega muzeja in promenadne poti na Zgornji Muti. Velika projekta pa bosta tudi kolesarska pot k industrijski coni in dvorana v Gortini.

Več v videoprispevku:

Močno sneženje je povzročilo težave v prometu na Koroškem, predvsem v Dravski dolini. Na območju občine Podvelka se je zjutraj zaradi teže snega podrlo nekaj dreves na glavno cesto med Podvelko in Ožbaltom. Podrto drevo je poškodovalo tudi osebno vozilo, navaja center za obveščanje. Zaradi podrtega drevja je zaprta cesta proti prelazu Radelj.

V jutranjih urah je sicer center za obveščanje prejel skupno devet obvestil o težavah zaradi podrtega drevja na območju severovzhodne Slovenije. Na terenu posreduje osem gasilskih enot, v jutranjem poročilu navaja center za obveščanje.

Na Koroškem, kjer ponekod še vedno sneži, podrta drevesa na glavni cesti med Podvelko in Ožbaltom odstranjujejo dežurni delavci cestnega podjetja Voc Celje. Podrta drevesa so ovirala promet tudi na območju občine Muta, in sicer na cesti Muta-Sv. Primož. Podrta drevesa so odstranili domači gasilci, ki so zagotovili prevoznost ceste, navaja center za obveščanje.

Zaprtih več cest

Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste, objavljenih ob 7.45, sta zaradi podrtih dreves poleg ceste od Radelj ob Dravi do prelaza Radelj zaprti tudi cesta Spodnja Selnica-Duh na Ostrem vrhu in cesta Bresternica-Gaj-Sveti Jurij.

Sneženje je težave v severni in severovzhodni Sloveniji povzročalo že v sredo. V 35 dogodki so posredovali gasilci in druge službe. Težek sneg je podiral drevje, ki je padalo preko cestišč in oviralo promet. Drevje se je podpiralo tudi preko elektrodistribucijskih daljnovodov in povzročilo tri izpade električne energije, med drugim na območju Podvelke. Za sanacijo posledic so bili aktivirani gasilci 16 enot, od tega ene poklicne in 15 prostovoljnih, v jutranjem poročilu navaja center za obveščanje.
VIR: STA

Po več kot 45 letih delovanja stare čistilne naprave v Industrijski coni Muta so te dni dokončali izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja. Ta je preko 1,7 km dolgega kanalizacijskega tlačnega voda priključen preko sistema na Muti do čistilne naprave Muta-Vuzenica.

Vir: Facebook, Mirko Vošner

“S tem smo naredili velik korak k izboljšanju varovanja okolja, saj so na kanalizacijski sistem priključena vsa največja podjetja v IC Muta, vključno s SŠ Muta. Za izvedbo projekta smo uspešno kandidirali na razpisu MOP-a,” je zapisal župan Občine Muta Mirko Vošner. Celotna investicije je sicer znašala okrog 470.000 evrov in obsega izgradnjo kompletne komunalne infrastrukture v IC Muta, vključno z dvema cestnima priključkoma ob katerem stojijo nove proizvodnje hale.

Konec letošnjega leta je še zlasti pomembno, da se spomnimo na ljudi v stiski, saj se številne družine prebijajo še težje kot prej. Zato so Žito, aplikacija Gorenjc in Anina zvezdica združili moči. Božične praznike želijo polepšati čim več družinam, in sicer s slastnimi Žitovimi poticami. Pri tem pa jim lahko pomagate tudi vi.

Leto 2020 so zaznamovale številne preizkušnje, ki so se dotaknile življenja prav vseh izmed nas. Tiste na robu pa so mnogokrat pahnile v še večjo stisko. Zato so združili moči s ciljem, da družinam v stiski pričarajo božično vzdušje in veselje s tradicionalno slovensko potico. V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Žita, Anine zvezdice in seveda vseh vas so si zadali cilj s poticami osrečiti čim večje število družin.

Pomagajte – zelo enostavno in brez denarnih prispevkov. Z brezplačno aplikacijo Gorenjc slikajte račune. Z vsakim slikanim računom prispevate svoj delež k donaciji potic, s katerimi želijo razveseliti čim več družin. Več slikanih računov, več potic!
Rok Cankar, direktor marketinga programa pekarstvo v Žitu, je izpostavil: »Družinam v stiski, ki jih je zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli ob novem koronavirusu, žal tudi vsak dan več, želimo z donacijo naših okusnih potic z majhno pozornostjo polepšati letošnje praznike. V Žitu namreč verjamemo, da si v prazničnem času vsak zasluži sladke trenutke. Zato se z našimi družbeno odgovornimi projekti že več let trudimo lajšati stiske tistih, ki so se znašli v težkem socialnem položaju. V sodelovanju z Anino zvezdico smo naše domače orehove potice podarili že ob velikonočnih praznikih, veseli pa nas, da bodo naši izdelki družine razveselili tudi v božično-novoletnem času.«

Iztekajoče leto težko

Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica Anine zvezdice, ki je doslej pomagala že več kot 250.000 družinam, ob tem poudarja: »Iztekajoče se leto je bilo še bolj težko za številne družine s skromnimi razmerami. Izjemno vesela sem, da si Anina zvezdica, Žito in Gorenjc prizadevamo, da bo božič lahko bolj prazničen za čim več izmed njih. Uporabniki Gorenjca pri tem igrajo zelo pomembno vlogo; z vsakim slikanim računom namreč donirajo zvezdice in tako prispevajo v dobrodelne namene – k donaciji potic. To je naša prva tovrstna dobrodelna akcija in upamo, da jih bo v prihodnosti še veliko več. Res lepa hvala podjetju Žito, aplikaciji Gorenjc in pa vsem vam, ki nas boste podprli in širili sočutje. Dajati pomeni zares živeti.«

Slikaj račune – podarjaj potice Aplikacija Gorenjc je namenjena sledenju stroškov in porabe s pomočjo slikanja računov, s katerimi se lahko potegujete tudi za lepe nagrade in pomagate v dobrodelne namene. Akcija “Dobrodelne Žitove potičke” bo potekala od 1. do 21. decembra 2020, število zbranih potic pa lahko ves čas spremljate v Gorenjcu. Iskrena hvala vsem, ki nam boste pomagali do cilja: sreče in prazničnega vzdušja za tiste med nami, ki ju v tem trenutku najbolj potrebujejo.

Župan Občine Muta je na družbenem omrežju zapisal, da ga veseli, da je ob pregledu cest naletel na dobro stanje.

FOTO: Mirko Vošner/Facebook

V času intenzivne priprave predloga proračuna občine Muta za leti 2021 in 2022, si je župan Občine Muta Mirko Vošner, ogledal stanje na občinskih, lokalnih in gozdnih cestah. Po več kot 47 prevoženih kilometrih, kar po dolžini predstavlja tretjino vse občinskih cest, ugotavlja, da so v preteklih letih upravičeno vlagali v dvig kakovosti makadamskih cest, je zapisal na družbenem omrežju Facebook.

Kakovost vzdrževanja

“Res je, da si vsi skupaj, zlasti pa občani, želimo namesto makadama, asfaltne cestne površine. Tega žal posebej hitro ne bomo dosegli, sem pa zadovoljen, da so se ceste, kljub posameznikom, ki imajo kakšno kritiko na nivo vzdrževanja, bistveno izboljšale. Še naprej se bomo trudili, da posvetimo izboljšavi cestnih povezav, ustrezno pozornost, kakovost vzdrževanju ter seveda zagotovimo razpoložljiva proračunska sredstva glede na finančne zmožnosti občine Muta za več kot 155 km občinskih in gozdnih cest,” je župan Mute zaključil svoje sporočilo na družbenem omrežju.

Včeraj so bili opravljeni odvzemi vode za zadnjo mikrobiološko analizo, ki jo bo opravil specializiran laboratorij iz Gradca, geometri so označili celotno vodovarstveno območje, je zapisal župan Občine Muta Mirko Vošner in se zahvalil vsem za prispevek k izgradnji vodovoda med Avstrijo in Slovenijo.

Vodovod Mlake na Muti. Vir: Facebook, Mirko Vošner

“Muta, edina občina v Sloveniji, ki je s sosedno in prijateljsko državo Avstrijo in v tvornem ter izredno konstruktivnem sodelovanjem z občino Eibiswald in zvezno deželo avstrijsko Štajersko, uspela zgraditi vodovodno zajetje in vodovodno omrežje do meje med državama,” je zapisal župan Mute Mirko Vošner in dodal, da so odvzeli vzorce vode za zadnjo mikrobiološko analizo, ki jo bo opravil specializiran laboratorij iz Gradca, geometri pa so tudi označili celotno vodovarstveno območje.

“Izvajalec del SGP Pokeržnik pa je pripravili poseben gradbeni likof, skupaj z Birojem Kolar in občino Muta,” je še napisal Vošner in se zahvalil vsem, še posebej gospe in gospodu Staudacher za možnost izgradnje vodovoda na njihovem vodnem izviru, poimenovanem “Izvir miru in prijateljstva Mlake-Laaken”. Prepričan je, da bodo Mučani že v prihodnjem letu pili eno najbolj kakovostnih izvirskih vod v Sloveniji.