Aktualne oddaje

    V svetu odraslih...

    V tokratni oddaji V svetu odraslih smo se posvetili temi, ki postaja vse bolj aktualna – mladi in podjetništvo. Kako lahko mladi danes pogumno in uspešno stopijo na svojo podjetniško pot? Katere priložnosti so jim na voljo in zakaj je drznost v tem kontekstu prednost? Gostili smo navdihujoča sogovornika. Prvi je bil Urban Lapajne, predstavnik […]

    The post V svetu odraslih: Mladi in podjetništvo appeared first on Lokalec.si.

    Oddaja Kulturni ...

    V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je bil tokrat gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi. Izpostavil je, katere dejavnosti izvajajo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, pri tem pa kolikšen del ljubiteljske kulture je zastopan. Kar nekaj društev s področja kulture ima namreč ta […]

    The post Oddaja Kulturni izziv: Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika appeared first on Lokalec.si.

    FOTO in VIDEO: (...

    V oddaji Pomladni pogovori smo gostili Petra Sitarja – nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja, prejemnika Bloudkovega priznanja za prispevek k razvoju športa, športnega pedagoga in predvsem človeka, ki še vedno živi šport z istim žarom kot nekoč. Pogovor je bil topel, iskren in poln modrosti, ki jih lahko slišimo le od nekoga, ki je šport doživel […]

    The post FOTO in VIDEO: (INTERVJU) Peter Sitar: Šport mu je dal vse – danes to vrača naprej kot pedagog in mentor appeared first on Lokalec.si.

    Oddaja Kulturni ...

    V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred odstopom. Kakšno popotnico daje Lutkovnemu gledališču Maribor in katere izzive vidi v sedanjosti in prihodnosti? Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM, je odkrito spregoovorila o izzivih, ki jih je […]

    The post Oddaja Kulturni izziv: Katarina Klančnik Kocutar appeared first on Lokalec.si.

Ta teden je zaradi vladinega zaprtja mejnih prehodov z Avstrijo na Koroškem zavrelo predvsem med delavci migranti, ki se vsak dan vozijo v Avstrijo na delo. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so opozorili, da so morali prevoziti tudi več deset dodatnih kilometrov in da so zamudili v službo. Koroški župani in sindikat delavcev migrantov pa skušajo rešiti nastale težave.

Popolna zapora MMP Radelj prelaz

Prehod državne meje na Koroškem skoraj na vseh prehodih onemogočen

V času lockdowna v Sloveniji imajo težave tudi delavci migranti, predvsem tisti s Koroške regije. V njihovem območju namreč ni niti enega mejnega prehoda z Avstrijo, ki bi bil opredeljen kot A, kar pomeni, da bi bil odprt 24 ur na dan. Med tako imenovane kontrolne točke B, ki so odprte le med 5. in 23. uro, pa sta izmed šestih mejnih prehodov uvrščena dva koroška – Holmec in Vič. Vsi ostali mejni prehodi so zaprti, prehod meje je ponekod onemogočen tudi s fizičnimi preprekami.

Večurne zamude prihoda na delo zaradi zaprtja mejnih prehodov

Pogovarjali smo se z dvema delavcema migrantoma, ki sta povedala, kakšne težave imajo pravzaprav zaradi zaprtih mejnih prehodih. Sergej Trnjek je opozoril na to, da so njihove poti v službo in iz nje izjemno podaljšane, tako v kilometrih kot tudi v času, ter da jim nihče ne bo povrnil stroškov. Ne nazadnje pa so v prvem dnevu povzročili zaradi zamud na delo, ker so se morali voziti na oddaljene odprte mejne prehode tudi uro in več, škodo tudi delodajalcem. Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcem migrantov za Koroško, je prav tako opozoril na škodo, ki nastaja zaradi tega, pri tem pa izpostavil, da sindikat že išče rešitve, se dogovarja z župani in pristojnim ministrstvom. Delavcem migrantom pa so takoj priskočili na pomoč tudi koroški župani, nam je povedal vuzeniški župan Franjo Golob.

Kdo, če sploh kdo, bo delavcem migrantom povrnil stroške dodatnega prevoza in izgubljenega časa, pa ni znano. Žal pa je to le ena izmed mnogih težav, s katerimi se soočajo delavci migranti.

Sindikat delavcev migrantov Slovenije pozdravlja potezo Evropske komisije, ki je na Sodišče EU vložila tožbo proti Avstriji zaradi otroških dodatkov.

Letošnja akcija 40 dni brez alkohola poteka pod geslom Za zdravje in zdrave odnose. Vir: Pixabay

Prepričan je, da bo s tožbo uspešna, saj Avstrija na tem področju izvaja diskriminacijo, je danes za STA povedal predsednik sindikata Mario Fekonja. Evropska komisija je vložila tožbo zaradi avstrijske zakonodaje o indeksaciji družinskih prejemkov in družinskih davčnih olajšav, po kateri državljani EU, ki delajo v Avstriji, njihovi otroci pa ne živijo v Avstriji, od leta 2019 prejemajo nižji dodatek.

“Na sporno indeksacijo otroških dodatkov opozarjamo že vse od takrat, ko se je v Avstriji začelo govoriti o tem. To je diskriminatorno, ker določa višino otroškega dodatka glede na življenjski standard v državi, v kateri otrok biva,” je dejal Fekonja.

V Avstriji so od 1. januarja 2019 družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici. To pomeni, da so mnogi državljani EU, ki v Avstriji delajo ter tam tako kot lokalni delavci plačujejo prispevke za socialno varnost in davke, deležni manj ugodnosti zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi članici. Kot dodajajo v Bruslju, pa indeksacija ne velja za avstrijske državljane, ki živijo z otroki v tujini, kjer delajo za avstrijske oblasti, čeprav gre za podobno situacijo.

“Zakaj bi mi kot delavci v tujini plačevali za otroške dodatke recimo nemških ali skandinavskih otrok, ki zdaj po tem avstrijskem ukrepu prejmejo mnogo višje otroške dodatke,” je še izpostavil Fekonja. Po njegovih podatkih je zaradi takšnega ravnanja Avstrije prizadetih med 5000 in 6000 slovenskih otrok.

Fekonja je prepričan, da bo tožba na Sodišču EU uspešna. “Podoben primer so imeli v Avstriji že pred leti in je Evropska unija to blokirala. Tudi Nemčija je že poskušala s takšnim zakonom in je bil zavrnjen,” je pojasnil.

V Evropski komisiji opozarjajo, da gre pri avstrijskem ukrepu za diskriminacijo, saj država članica ne more znižati dodatkov, samo ker oseba ali njeni družinski člani živijo zunaj te države članice. Glede na načelo enakopravne obravnave na področju socialne varnosti je treba osebe obravnavati enakopravno, ne glede na njihovo nacionalnost.

Slovenija se je leta 2018 pridružila skupini še šestih članic unije, ki so se pri Evropski komisiji pritožile zaradi indeksacije avstrijskih otroških dodatkov in komisarko pozvale, naj preveri, ali je avstrijski ukrep v skladu s pravnim redom EU.

Glede na trenutno indeksacijo Avstrija izplača za otroke delavcev, ki živijo v Avstriji, 114 evrov. Za otroke, ki živijo v Sloveniji, pa izplačajo 90,06 evra.
VIR:STA