V oddaji Pomladni pogovori na BK TV je bila gostja Mojca Polak, direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. V pogovoru je spregovorila o svoji življenjski poti, delu s študenti, pomenu domače kuhe, razvoju gostinstva in turizma ter izzivih, s katerimi se danes srečujejo mladi in stroka.
Že na začetku se je opisala s tremi besedami: inovativna, kreativna in lena. Ob tem je pojasnila, da želi na čim bolj kreativen in inovativen način prihraniti čas, energijo in resurse pri vsem, česar se loti.
Od gostilne do predavalnice
Povedala je, da izhaja iz gostilničarske družine in da je bila kot prva vnukinja zelo zgodaj vpeta v delo v tradicionalni domači gostilni, ob kateri so imeli tudi veliko kmetijo. Gostoljubje, domači produkti in delo so bili pri njih doma skupni imenovalec vsakdanjega življenja.
Čeprav je po srednji šoli odšla na filozofsko fakulteto, študija ni zaključila. Kasneje je spoznala, da zna v življenju res dobro predvsem eno stvar: gostoljubje. Ko se je v Mariboru odprla Višja gostinska šola, jo je takratni ravnatelj povabil k vpisu. Sama ni verjela, da ji bo uspelo, a se je vpisala in začela študij.
Ko nekdo verjame vate
Zaradi nesamozavesti se je še bolj trudila, kar jo je pripeljalo do tega, da jo je takratna ravnateljica prepoznala in povabila k poučevanju kuharstva. Po intenzivnem usposabljanju v tujini in Sloveniji je začela predavati in stopila v učilnico kot mlada predavateljica.
Študenti si zapomnijo srčnost
Ob vprašanju, kaj jo vodi pri predajanju znanja, je povedala, da zna pri vsakem študentu prepoznati njegove prednosti in na njih graditi. Študenti se je, kot pravi, ne spomnijo toliko po strokovnem znanju, temveč po srčnosti, energiji in pripravljenosti na izzive.
Izobraževanje je opisala kot bumerang: kar daš, dobiš nazaj. Po 25 letih kariere so zanjo največja vrednost odnosi.
Direktorska funkcija ni bila njena osebna želja, a danes šolo vidi kot kompleksno skupnost, ki potrebuje razumevanje, potrpežljivost in sočutje. Vsi — študenti, predavatelji in okolje — so po njenem enakovredni partnerji.
Maribor diši po praženi čebuli
Velik del pogovora je bil namenjen hrani. Poudarila je, da se mnogih situacij spominja po vonju in okusu. Maribor zanjo diši po praženi čebuli — simbolu domače kuhinje in priprave hrane iz osnov. Ob tem je opozorila na pomen ohranjanja domače kuhe kot ključnega dela kulinarične dediščine. Izrazila je skrb, da se vse bolj nagibamo k procesirani hrani in dostavi. Kulinarična pismenost po njenem upada, zato vidi pomembno vlogo šol pri učenju osnovnih kuharskih veščin. Ko je morala sebe opisati kot jed, je odgovorila: kaotična enolončnica. Nekaj hitrega, raznolikega — morda pohorski pisker.
Po napornem dnevu se vrača v naravo — na sprehode, tek ali fitnes. Gibanje vidi kot odgovornost do sebe, poleg tega pa izpostavlja še pomen spanja, hrane in odnosov.
Mladi in strah pred komunikacijo
Kot velik izziv vidi dejstvo, da se mladi pogosto bojijo interakcije z ljudmi. Razloge vidi v kombinaciji sodobnih tehnologij, posledic pandemije in manjše odpornosti na kritiko.
Na šoli zato veliko delajo tudi na samozavesti, obvladovanju stresa in osebni rasti.
Vsaka jed potrebuje zgodbo
Poudarila je, da zgodba jedi daje zapomljivost in pomen. Pomaga razumeti jed, še posebej pri preprostih, tradicionalnih receptih. Izpostavila je uspehe študentov, med drugim študentko Pio Frešer, ki je z reinterpretacijo pohorskega piskra dosegla evropsko priznanje. Omenila je tudi bučni makaron kot primer inovacije iz lokalnih sestavin.
Zakaj primanjkuje kadra?
Po njenem mladi izgubljajo interes, ker je delo intenzivno in zahtevno. Gostinstvo zahteva veliko hkratnega obvladovanja situacij, konkurenca pa je velika. Gostinstvo potrebuje spremembe, poudari. Kot eno od rešitev vidi več digitalizacije in tudi delno samopostrežbo, ki bi lahko vplivala na cene in dostopnost. Na šoli veliko delajo na trajnosti, digitalizaciji in podjetništvu. Študenti pridobivajo praktična znanja in razvijajo lastne poslovne ideje. Izpostavila je, da si mladi želijo fleksibilnosti in samostojnosti. Poklicne poti so danes raznolike in pogosto združujejo več dejavnosti.
Na šoli sledijo visokim standardom zunanjega videza, podobnim švicarskim šolam. Cilj je pripraviti študente na zahtevna profesionalna okolja.
Maribor: med priložnostjo in izzivom
Opozorila je, da bi morali v mestu več narediti na inovativni predstavitvi jedi in ponudbe. Kot primer je omenila španske tapase. Izrazila je skrb, da postaja ponudba preveč generična. Opozorila je tudi na zaprtost lokalov ob nedeljah.
Kot velik problem je izpostavila pomanjkanje naslednikov v gostinstvu. Po njenem bi bile potrebne tudi finančne in svetovalne spodbude.
Pogovoru prisluhnite spodaj.
The post Pomladni pogovori z Mojco Polak: o gostoljubju, šoli, mladih in prihodnosti gostinstva appeared first on Lokalec.si.
