Mariborsko sodišče je predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku danes prisodilo osem mesecev zaporne kazni zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Soobtoženi v zadevi Štajerska varda, nekdanji član podmladka SDS Matej Lesjak, je dobil pogojno kazen treh mesecev. Gre za prvo sodbo za takšno kaznivo dejanje v Sloveniji.

Sodnica je ob tem za Šiška odredila izpustitev iz pripora, v katerem je več kot šest mesecev. Tako je od danes ponovno na prostosti.

Tožilstvo je prvoobtoženemu pripisalo ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi z oboroženim uporom in pozivanje k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.

Sodnica Vanja Verdel Kokol je v obrazložitvi sodbe izpostavila, da je Šiško s svojimi ravnanji šel predaleč. Kot je dejala, se lahko iz zgodovine naučimo, da takšnih dejanj ni za podcenjevati. “Demokratično urejena družba ni nekaj samoumevnega, nekaj, česar ni mogoče ogroziti. Zato je treba jasno postaviti meje, da se njeni temelji ne spodkopljejo,” je poudarila.

Da je šlo za provokacijo oziroma predstavo za javnost, kot sta v zagovoru trdila obdolžena, se je pojavilo šele po začetku kazenskega pregona, Šiško pa je sam javno povedal, da se je zavedal, da mu lahko zaradi teh dejanj grozi zapor. “Zakaj bi bilo treba zbirati podatke o krvnih skupinah članov varde, če bi šlo le za predstavo za medije?” se je vprašala sodnica.

Po besedah sodnice ima država monopol nad nacionalno varnostjo, kar uresničuje preko slovenske policije in vojske, zato za ustanavljanje paravojaških skupin v državi ni prostora. “Pozivanje in ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve lahko privede do posega v temeljne pravice državljanov in državljank Slovenije, nenazadnje tudi teh, ki so se zbrali na postroju,” je povedala.

Namen posnetka postroja v Apačah je bil po ocenah sodišča ta, da se v čim večji meri razširijo ideje, ki jih je propagiral Šiško, in s tem pritegne čim več somišljenikov, jeznih na aktualno oblast. “Prav tako je bil namen tega dogodka dejanska formalna in svečana ustanovitev oborožene skupine.” Tako tudi ni pomembno, ali so nosili pravo orožje, saj je že orožje, podobno pravemu, doseglo svoj namen, je prepričana sodnica.

Šiško je trdil, da je imel po ustavi pravico do ustanovitve dežele in Štajerske varde, a je sodnica opozorila, da je to po ustavi mogoče le z zakonitimi sredstvi. “Ni dvoma, da je Šiško v kritičnem obdobju pozival tudi k nasilni spremembi,” je dejala.

Tožilstvo je za 49-letnega Šiška predlagalo leto in štiri mesece zapora, za 28-letnega nekdanjega člana podmladka SDS Lesjaka pa pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Za slednjega, ki je poskrbel le za medijsko pokritost postroja Štajerske varde, se je sodnica strinjala s tožilstvom, da je dovolj kazen opominjevalne narave.

Predsedujoči Zvezi domoljubnih društev Hervardi in nekoč eden vidnejših pripadnikov Viol, navijačev mariborskega nogometnega kluba, Šiško je pred dvema letoma kandidiral za predsednika republike in se že večkrat potegoval za položaj župana Mestne občine Maribor, na lanskih volitvah celo iz pripora.

Leta 2007 je bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa umora. Iz zapora, kamor so ga odpeljali s soočenja kandidatov za poslance DZ na lokalni televiziji, je prišel leta 2009. Medtem je bil že izbrisan iz kazenske evidence, zato uradno velja za nekaznovanega. To je bila ena od olajševalnih okoliščin, ki jih je sodnica upoštevala pri današnjem izreku kazni. Obenem je upoštevala, da je oče dveh mladoletnih otrok in da gre za prvi primer tovrstnega kaznivega dejanja v Sloveniji.

“Izrečena kazen je bolj opomin obtožencu in sporočilo vsem, da takšna dejanja niso dopustna, saj ne prispevajo k demokraciji, temveč jo rušijo. Ustavno in zakonsko sprejemljiv način za dosego političnih sprememb, za katere se posameznik zavzema, so v demokratični družbi in parlamentarni demokraciji volitve,” je izpostavila sodnica.

Šiškova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj, ki je bila prepričana v oprostilno sodbo, je že napovedala pritožbo, tožilec Tilen Ivič pa bo o tem še razmislil.
Vir: STA