Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine sojenje

Raščan znova zavrnil krivdo za po...
Dodano:

Na mariborskem sodišču je danes znova potekal predobravnavni narok zoper nekdanjega prvega moža Dela Revij Mateja Raščana, ki ga specializirano državno tožilstvo skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem in članico uprave Manjo Skernišak bremeni zlorabe položaja. Slednji je namreč uspelo z izločitvijo prejšnje sodnice.

Vir: pixabay.com

Vsi trije so možnost priznanja krivde zavrnili že konec septembra, ko je narok izpeljala sodnica Vanja Verdel Kokol, a je takrat zagovornik Skernišakove Valter Bogataj zahteval njeno izločitev. Kot je pojasnil, je bila v omenjeni kazenski postopek vključena že v fazi preiskave, ko je izvensodni senat odločal o pritožbah zoper odločitve preiskovalnega sodnika, s tem pa bi lahko vzbudila dvom v nepristranskost sojenja.

Državni tožilec jima očita, da sta zlorabila položaj

Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak obema nekdanjima vodilnima v takrat državni banki očita, da sta zlorabila položaj, s tem ko naj bi mimo vseh bančnih pravil, zakonskih in podzakonskih aktov in tudi opozoril uslužbencev banke Raščanu oziroma njegovemu kreditno nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil povsem nezavarovan in nikoli vrnjen.

“Da bi se izognila odločanju na kreditnem odboru banke so pod pretvezo nakupa delnic neke srbske družbe Raščanovi družbi nakazali še dodatnih 5,5 milijona evrov, s čimer so banko oškodovali za 13 milijonov evrov,” je pojasnil Krumpak in navkljub drugačnim trditvam obrambe zatrdil, da Nova KBM ni dobila povrnjenega niti evra, kredit pa so morali v sklopu sanacije bančnega sistema prenesti na DUTB.

Ni še jasno, kdaj se bo začela glavna obravnava z zagovori obdolženih

Današnjega naroka se je sicer udeležil le Raščan, oba nekdanja bankirja pa sta se opravičila in se bosta o krivdi znova izrekla predvidoma 24. novembra. Šele takrat bo jasno, kdaj se bo začela glavna obravnava z zagovori obdolženih.

Raščan je danes znova zanikal krivdo, ki jo namerava njegov odvetnik Stojan Zdolšek izpodbijati v celoti. Na začudenje nove sodnice Barbare Nerat slednji danes ni podal niti enega dokaznega predloga ali zaslišanja priče, prav tako ni nasprotoval, da bi sojenje izpeljala sama, torej brez sodnega senata.

Zahteva za izločitev dela dokazov

Predobravnavnega naroka se je udeležil tudi pooblaščenec Nove KBM, ki je medtem že menjala lastnika, vseeno pa je v imenu banke za vse tri skupaj vložil premoženjskopravni zahtevek v višini skoraj 13 milijonov evrov. Glavnino krivde za oškodovanje je v zahtevku pripisal nekdanjima vodilnima v takrat še državni banki, Raščanu pa pomoč pri kaznivem dejanju.

Kovačič je sicer že po septembrskem naroku povedal, da so pravnomočno zaključeni stečaji javne listine, zato lahko vsak preveri in ugotovi, da Nova KBM od Monere v stečajnem postopku pri posojilih, ki so del obtožnice, ni terjala niti centa in tako škoda sploh ni mogla nastati.

Njegov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je sicer podal zahtevo za izločitev dela dokazov, pridobljenega s po mnenju obrambe nezakonito preiskavo strežnika banke in komunikacije Kovačiča preko e-pošte. Takrat ga namreč kot osumljenega o preiskavi sploh niso obvestili, niti pri njej ni mogel sodelovati.
VIR: STA

Na višjem sodišču zahtevali opro...
Dodano:

Na mariborskem višjem sodišču je danes potekala pritožbena obravnava zoper junija na ptujskem sodišču izrečeno obsodilno sodbo Janku Tomiću za uboj in tri poskuse uboja maja 2018 v Krčevini pri Vurberku. Prvostopenjsko sodišče je Tomića takrat obsodilo na 17 let in pol zapora, čeprav je obramba ves čas dokazovala, da naj bi šlo za silobran.

FOTO: Pixabay.si/Slika je simbolična

S sodbo je sodni senat ptujskega sodišča pod vodstvom Marjana Strelca skoraj v celoti prisluhnil predlogu tožilstva, ki je bilo prepričano, da v tragičnem dogodku, v katerem so sicer štirje mlajši moški sredi noči napadli njegovega sina, ni bilo silobrana, niti prekoračenega silobrana. Tožilka Klementina Prejac je takrat sicer predlagala 18 let zapora.

Čeprav so ti sredi noči prišli do hiše in začeli z razbijanjem avtomobila, nato pa poskušali priti tudi do sina, bi po mnenju tožilstva zadoščali že streli v zrak z balkona, saj so se napadalci po njih obrnili in pričeli bežati. Vendar naj bi Tomić po strelih z balkona na četverico streljal tudi z dvorišča, in to med bežanjem vseh štirih, usodni strel Žanu Kreslinu in poškodbo Kristijana Pfajferja pa je povzročil s streljanjem v hrbet.

Niso ugotovili nobene bistveno zmanjšane prištevnosti

Okrožno sodišče je na glavni obravnavi ocenilo, da izvedenci psihiatrične stroke pri Tomiću niso ugotovili nobene bistveno zmanjšane prištevnosti, zato je obdolženega poslalo v zapor. “Tudi če obdolženi ni usmerjeno ciljal, je senat prepričan v obstoj krivdne oblike eventualnega naklepa,” je ob izreku sodbe dejal predsednik senata Strelec.

Obramba se je na takšno sodbo pritožila, obdolženi, ki je še vedno v priporu v Murski Soboti, pa je na obravnavo prišel okrepljen, saj se je odvetniku Damijanu Donku na današnji pritožbeni seji pridružil še Franci Matoz. Oba sta višjim sodnikom poskušala dopovedati, da je Tomić streljal le iz balkona, ne pa tudi z dvorišča.

Obtoženi streljal zgolj iz balkona?

Prav tako naj bi drugo psihiatrično mnenje govorilo o tem, da je v času dogodka mogoče govoriti o stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli naklepu. “To pa, da ni podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja uboja in poskusa uboja, ki so storjeni samo naklepno,” je dejal Donko.

Novi izvedenski mnenji sta pripravila sodno zapriseženi strokovnjak za balistiko Franc Sablič, ki je zatrdil, da je obtoženi lahko streljal zgolj iz balkona, ter prav tako sodni izvedenec psihiatrične stroke Matej Kravos.

Obramba predlagala oprostilno sodbo

Obramba je zato višjemu sodišču predlagala oprostilno sodbo, če bi ga vseeno spoznali za krivega, pa prekvalifikacijo v kaznivo dejanje prekoračenega silobrana in odpustitev kazni zaradi stanja močne prestrašenosti in drugih okoliščin. Če bi se višje sodišče odločilo za razveljavitev sodbe, pa sojenje pred novim senatom. V vsakem primeru sta z Matozom predlagala, da sodišče Tomiću odpravi pripor.

Tožilka Dijana Šeruga Sagadin je vsem predlogom obrambe nasprotovala in pričakuje potrditev sodbe na prvi stopnji, višji sodniki pa bodo odločitev strankam v postopku izročili v pisni obliki.

Tomić je bil junija za uboj Kreslina obsojen na devet let zapora, za poskus uboja Pfajferja štiri leta in deset mesecev, za poskus uboja ostalih dveh nepoškodovanih napadalcev pa dve leti in štiri mesece oziroma dve leti zapora. Skupaj mu je določilo 17 let in pol zapora, mu podaljšalo pripor do pravnomočnosti ter ga oprostilo sodnih stroškov.
VIR: STA

Na mariborskem sodišču začeli so...
Dodano:

Na mariborskem sodišču se je danes po skoraj desetih mesecih od predobravnavnega naroka začelo sojenje atletskemu trenerju Igorju Šalamunu in nekdanjemu zdravstvenemu delavcu na pljučnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Borisu Špesu, ki ju tožilstvo bremeni neupravičene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu.

Okrožno sodišče v Mariboru

Potem ko sta se oba decembra že izrekla za nedolžna, se je danes sojenje začelo z branjem obtožnice, v kateri tožilka Januša Kušar Rotman obema očita kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi snovmi v športu, Špesu pa tudi kaznivo dejanje proizvodnje in prometa s škodljivimi sredstvi za zdravljenje.

Odmevna dopinška afera je izbruhnila aprila 2019, ko so kriminalisti oba pridržali, nato sta bila najprej priprta, do konca lanskega februarja pa v hišnem priporu. Na zaslišanju pred avstrijsko protidopinško komisijo ju je najbolj obremenila hrvaška atletinja Danijela Kuna, ki je leta 2017 zmagala na maratonu v avstrijskem Linzu, nato pa padla na dopinškem testu.

Oba obtožena, ki sta se bolj ali manj z molkom branila že v preiskavi, tudi danes še nista želela podati zagovorov, saj sta povedala, da želita najprej slišati zaslišanje ključne priče Kune. Ta je bila na sodišče vabljena že danes, a se je zaradi epidemioloških razmer in trenutnih ovir pri prestopanju meje, saj živi v Bosni in Hercegovini, opravičila.

Sodnica Simona Murko se je zato odločila, da bo njeno zaslišanje opravila preko videokonference, kar naj bi se zgodilo na enem od že določenih naslednjih narokov 30. novembra oziroma 8. ali 16. decembra. Danes je narok sklenila hitro in prebrala le kratko pisno izpoved Špesa iz preiskave, ki je takrat dejal, da ne dojema, kaj se mu dogaja ter da so vsi očitki neutemeljeni.

Kot je tedaj dejal, je vedno živel športno in pošteno, nikoli za nikogar ničesar ni ukradel v UKC Maribor, kar je po njegovem pokazala tudi notranja preiskava, vse, kar so od zdravil našli pri njem doma, pa je izključno za uporabo znotraj njegove družine.

Njuna zagovornika Robert Berkovič in Simon Dolinšek sta tudi tokrat vztrajala pri izključitvi javnosti za celotno glavno obravnavo, čemur je tožilka nasprotovala, sodnica pa ji je pritrdila, saj je po njenem mnenju izključitev zgolj izjema, prav tako pa ena od prič, na katero se je sklicevala obramba, v vmesnem času ni več mladoletna.

Špesu namreč obtožnica očita še več drugih primerov prodaje zdravil, zaradi česar je kmalu po izbruhu afere izgubil službo v UKC Maribor. Skupaj s Šalamunom sta se ujela tudi v zanko tajnih policijskih sodelavcev, potem ko jima je trener ponujal v športu nedovoljeni eritropoetin ter ga enemu od njiju februarja in marca tudi prodal dve dozi za 500 evrov.

Prav dokazom, ki so jih pridobili s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, je obramba nasprotovala in zahtevala njihovo izločitev zaradi odredbe sodišča, ki naj bi bila po njihovem prepričanju izdana na podlagi ravnanj, ki niso v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Tožilstvo se s to zahtevo ne strinja, saj je izločitev že zavrnilo višje sodišče.
Vir:STA

Izrek sodbe Šišku in Lesjaku ta p...
Dodano:

Z zaključnimi besedami obeh obdolženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču končalo sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in Mateju Lesjaku, obtoženima ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Izrek sodbe je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala za petek ob 9. uri.

 šiško
Oba obdolžena sta v današnjih zaključnih besedah na sodišču povedala, da ne drži nič od tega, kar jima očita tožilstvo. To prvoobtoženemu Šišku pripisuje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.

Šiško je zatrdil, da nikoli ni pozival k nasilju ali k spremembi ustavne ureditve, ampak da si je vseskozi prizadeval za spoštovanje slovenske ustave. Prav s tem namenom naj bi tudi kritiziral državne oblasti, za kar pa meni, da ima v demokratični družbi pravico početi. “Ljudje, ki vodijo to državo, se ne zavedajo, da so samo izvoljeni predstavniki ljudstva in da jih ima to pravico zamenjati, a ne z nasiljem, ampak z zakonitimi sredstvi,” je dejal.

Po njegovih besedah so ustanovili Štajersko vardo kot podporo obstoječim obrambnim silam v državi, “če bo to potrebno”. Pojasnil je, da je njena ustanovitev že od vsega začetka v programu Gibanja Zedinjena Slovenija, ki je uradno priznana politična stranka in je nastopila že na več volitvah, a prej temu nihče od državnih organov ni oporekal.

“Nikoli nisem govoril, da je treba strmoglaviti državo. Nasprotno, govoril sem o sodelovanju z državnimi organi,” je dodal. Tudi ko je v pozivu Cerarju omenjal kramolo, je, kot je dejal, mislil na nenasilen upor. “Spremembe je namreč treba delati z volitvami. A ljudje se morajo zavedati pomena udeležbe na volitvah, zato sem jih pozival, naj sodelujejo pri izbiri ljudi, ki bodo vodili našo državo, ne pa da naj jih rušijo,” je navedel.

Poudaril je, da ni nikogar ščuval, temveč da je le pozival ljudi, naj se organizirajo, da bodo lahko pomagali pri obrambi države. “To je naša dolžnost,” je prepričan. Povedal je še, da sam ni nikoli ničesar objavljal na spletu, vsi posnetki, s katerimi naj bi ogrožal varnost v državi, pa so še vedno javno dostopni, medtem ko je sam že več kot šest mesecev v priporu.

Zato ocenjuje, da je sodni postopek uperjen predvsem proti njemu osebno. Prepričan je namreč, da je tožilstvo “dobilo navodilo, da je Andreja Šiška treba zapreti v opomin drugim, ki bi si slučajno še upali govoriti proti njim”. “Gre za izrazito politično, dejansko naščuvano ravnanje državnega tožilstva, ki pa ni uspelo ničesar dokazati,” je dejal.

Soobtoženi Lesjak, nekdanji član podmladka SDS, ki se brani s prostosti, je bil v zaključnih besedah mnogo krajši. “Nisem kriv, ker snemati ni greh,” je dejal. Ponovil je, da je sam le zagotovil medijsko pokrivanje postroja Štajerske varde, kar ne bi smelo biti kaznivo dejanje. “To ni bil prepovedan, nelegalen dogodek in tudi snemanje takšnega dogodka ne more biti v svobodni družbi nezakonito,” je dejal.

Tožilec Tilen Ivič je za Šiška predlagal leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa osem mesecev pogojne kazni. Za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, sodne prakse na tem področju v Sloveniji pa še ni.
Vir: STA

Kangler spet na sodišče zaradi As...
Dodano:

Na mariborskem okrajnem sodišču se bo danes začelo ponovno sojenje nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju zaradi zaposlitve njegove podžupanje Astrid Bah na občinskem stanovanjskem skladu. Zaradi tega je bil že obsojen na sedem mesecev pogojne kazni, a je zadeva padla na vrhovnem sodišču.

evropski-vecer-franc-kangler
Tožilstvo poskuša dokazati, da je Kangler kot takratni župan izkoristil svoj vpliv na direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman, da je leta 2009 zaposlila strankarsko kolegico iz SLS Astrid Bah, in poskrbel za to, da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij.

Okrajno sodišče je Kanglerja januarja 2016 spoznalo za krivega nezakonitega posredovanja in zlorabe položaja, vrhovno sodišče pa je lani sodbo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo.

Po poročanju časnika Večer so vrhovni sodniki presodili, da so bili v tem postopku nezakonito uporabljeni prisluhi Kanglerjevim telefonskim pogovorom. Da so v spisu nezakonito, je Kanglerjeva obramba zatrjevala že v začetku postopka in poudarjala, da je tožilstvo uporabilo izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po preteku dveletnega zakonskega roka.

Policija je Kanglerju prisluškovala do 10. novembra 2009, tožilstvo pa je v zadevi Astrid Bah vložilo obtožni akt 10. julija 2013. Mariborsko sodišče zahtevi za izločitev prisluhov ni sledilo, ker je presodilo, da zadostuje, da je tožilstvo na podlagi istih prisluhov zahtevo za preiskavo zoper Kanglerja v dveh letih po koncu izvajanja prikritih ukrepov vložilo v več drugih primerih.

Odločitev vrhovnega sodišča v zadevi Astrid Bah je lani pri mariborskih tožilcih sprožila val umikanja obtožnih aktov, ki so vsebovali te prisluhe. Višja tožilka Januša Kušar Rotman, ki Kanglerja preganja v zadevi Astrid Bah, pa po pisanju Večera vztraja, da se prisluhi uporabijo tudi v ponovljenem sojenju.
Vir: STA

O nepravilnostih v mariborski škof...
Dodano:

Na okrožnem sodišču v Ljubljani se bo danes začela glavna obravnava v sojenju zaradi preprodaje delnic Mladinske knjige, s katero naj bi si mariborska škofija nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov. 

Obtoženi so upokojeni nadškof Franc Kramberger, nekdanji ekonom Mirko Krašovec, Stanislav Valant in Ivan Ferme.

kramberger

Desetletje in pol po sklenitvi posla je to ena redkih zgodb finančnih malverzacij mariborske nadškofije, ki se seli na sodišče. Gre za posle, ki segajo 14 let nazaj, ko je takrat škofija Maribor, sedaj nadškofija, od Krekove družbe pod svojim upravljanjem isti dan najprej kupila delnice Mladinske knjige Založba in jih nato takoj bistveno dražje prodala.

Nadškofija Maribor

Nadškofija Maribor

Kupoprodajne pogodbe kažejo, da je mariborska škofija konec decembra 2003 od Krekove družbe kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev za delnico ter jih na isti dan prodala družbi Etol, ki jo je vodil Ferme, po ceni 7900 tolarjev za delnico.

Tožilstvo želi dokazati, da sta Kramberger in Krašovec z vednostjo uprav družb, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj. Valant je sicer v preteklosti že poudaril, da kupca delnic nikakor nista bila vpletena v domnevno sporne posle in se v ničemer nista dogovarjala z soobtoženima, ki jih sploh nista poznala.

Vir: STA