Mariborski mestni svet je ugodil vodstvu Športnih objektov Maribor in mu podaljšal rok za pripravo novelacije sanacijskega programa, s katerim bi rešili likvidnostne težave in zagotovili dolgoročno vzdržno poslovanje. Slednjega bi moral zavod pripraviti že do konca januarja, zdaj pa ga na mestni občini pričakujejo do sredine marca.

Vodstvo občine pričakuje, da bo akcijski načrt sanacije vseboval analizo stanja in potencialov posameznih objektov, s katerimi upravlja zavod, pa tudi analizo kadrovskih razmer in tržnih potencialov.

Kot je pojasnil direktor Tadej Mežnar, zavod že vrsto let posluje z izgubo, kar kaže na to, da je obstoječi poslovni model nevzdržen. Zato so pri pripravi novelacije že leta 2018 sprejetega sanacijskega načrta ugotovili, da ta ni smiselna, saj ni dala ustreznih odgovorov in ukrepov.

“Lahko bi vsako leto sprejemali nove sanacijske načrte, a želimo takšno rešitev, ki bo za poslovanje dolgoročno vzdržna,” je zatrdil Mežnar. po njegovih besedah je zato treba narediti nov izračun lastnih cen posameznih objektov in njihove zasedenosti, potrebna investicijska vlaganja ter racionalizacijo stroškov na kadrovskem področju.

Od mestne občine pričakujejo izhodišča glede sprememb načina financiranja, da ne bodo več tako zelo odvisni od klubov, ki se prijavljajo na razpise za financiranje letnega programa športa.

Ob tem bi po njegovem mnenju morali ugotoviti, kaj narediti z objekti, ki prinašajo največjo izgubo, kakršen je kamniški hipodrom. Za takšne je potrebna neka dolgoročna rešitev, po kateri bi jih bodisi izvzeli iz njihovega upravljanja in poiskali ustreznega investitorja oziroma najemnika ali pa bi spremenili njihovo namembnost, je dejal.

Tudi pri Mariborskem otoku ne gre za tipičen športni objekt, pač pa za rekreacijski objekt, nujno pa bi bilo treba urediti tudi lastniška razmerja v Ljudskem vrtu in atletskem stadionu, s katerima upravljata Branik in Železničarsko športno društvo.

Kot je pojasnil, ima zavod trenutno 60 zaposlenih, letni strošek za vse znaša 1,3 milijona evrov, pri čemer samo uprava stane 245.000 evrov, od tega računovodstvo, kjer je pet zaposlenih, 138.000 evrov. Zato predlaga prenos nekaterih nalog bodisi na nastajajoči holding javnih podjetij ali na zunanje izvajalce.

Ob tem je še dodal, da je ob njegovem prevzemu vodenja zavoda konec lanskega maja slednji izkazoval dobrih 300.000 evrov izgube, konec leta pa je ta znašala 59.000 evrov. “Če bi delal srednji bazen v Pristanu, kot je bilo načrtovano in bi bili likvidni ter brez starih grehov, bi leto 2019 zaključili pozitivno,” je še dodal Mežnar.

Župan Saša Arsenovič je podaljšanju roka za pripravo dokumentov do sredine marca sprva nasprotoval, kar je povedal tudi direktorju, čigar naloga je že po zakonu o gospodarskih družbah samoiniciativna priprava sanacijskega načrta.

“Imamo kar nekaj izzivov v tem zavodu. Govoril sem s prejšnjim direktorjem Antonom Knezom in vodjo sindikata Karmen Rotman, pa mi niso omenjali, da bodo v službenem času sklicevali tiskovne konference in povzročali škodo dobremu imenu zavoda. Naj v prihodnje raje pridejo jokati k meni in ne k medijem,” je bil oster župan.

Nekdanji župan in aktualni mestni svetnik Franc Kangler pa meni, da bo župan moral narediti red v zavodu in da je bilo že imenovanje Mežnarja na to mesto napaka. “Če direktor namerava zamenjati vse zaposlene, bo ostal sam. Iz izkušenj in poznavanja problematike vem, da so v Športnih objektih dobri delavci,” je na seji mestnega sveta dejal Kangler.
Vir: STA

Mariborčane bodo po današnji seji mestnega sveta kmalu udarile višje cene večine komunalnih položnic. Cena paketa komunalnih storitev bo namreč po današnji potrditvi predloga mestne uprave in javnih podjetij, ki se sklicujejo predvsem na zvišanje minimalne plače in nekatere druge stroške, za povprečno gospodinjstvo zvišala za 4,5 evra.

Mariborski župan se zaveda, da se bo dvig cen občanom poznal, a ker je razlog v največji meri zaradi dviga minimalnih plač, meni, da si zaposleni v teh podjetij za svoje dobro delo zaslužijo več kot le minimalno plačo.

Podražitev bi po njegovem lahko bila celo dvakrat višja, a so z optimizacijo izvajanja komunalnih storitev uspeli številko nekoliko znižati. “Če želimo ohraniti kakovostno storitev, potem moramo v to vlagati,” je dodal Arsenovič.

Ob direktorjih Snage in Nigrada, Janeza Letnika in Matjaža Krevlja, sta na seji razloge za dvig cen morala pojasnjevati tudi direktor avtobusnega prevoznika Marproma Bernard Majhenič in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek. Vsi so skušali pojasniti tudi, kaj vse so storili za racionalizacijo poslovanja.

Poleg dviga minimalne plače so k podražitvi po njihovih besedah prispevala tudi nujna napredovanja ostalih zaposlenih, višje cene odvzema odpadkov, nujna vlaganja v posodobitev voznega parka Snage, podražitve energentov ter širjenje obsega storitev. Prvi mož Marproma je ob tem spomnil, da se cene njihovih avtobusnih storitev niso spremenile 19 let, obseg dela in stroškov pa se ves čas povečuje.

Cena avtobusne vozovnice za enkratno vožnjo, kupljena v predprodaji, se je s sedanjih 0,8 evra podražila na en evro, medtem ko cena vožnje, plačane neposredno pri vozniku avtobusa, ostaja dva evra.

Za pitno vodo bo povprečno gospodinjstvo plačevalo nekaj več kot evro več na mesec vključno z omrežnino, pol evra več ga bo stalo odvajanje komunalnih vod. Odvoz odpadkov v individualnih hišah se bo podražil za evro na mesec, v večstanovanjskih stavbah pa za 28 odstotkov.

Ob tem občane na položnicah za ravnanje z odpadki čaka še poračun za lani v višini enega evra, saj je mestni svet nove cene sprejel šele maja, podražile pa se bodo tudi pogrebne storitve, a bodo najemnine grobov kljub temu po besedah Pliberškove še vedno med najnižjimi v Sloveniji. Po novem naj bi bile dražje za dva evra na leto.

Ogorčenja nad predlaganimi podražitvami je bilo kljub vsem pojasnilom med svetniki nekoalicijskih strank veliko. Svetnik NLS Franc Kangler je županu očital, da je pozabil na obljube pred volitvami, svetnikom pa povedal, da bodo na koncu oni, ne župan, krivi za podražitve, če jih bodo podprli.

“Opozicije pred direktorje ni nihče povabil. Da se skrivajo za delavci in dvigom minimalne plače, potem je očitno kriza v javnih podjetij velika, da se krivda vali na zaposlene. Če direktorji ne najdejo denarja, da bi nekako preživeli leto, potem nam očitno nekdo prikriva resnično stanje javnih podjetij,” je dejal Kangler.

Oster je bil tudi svetnik liste prejšnjega župana Miha Recek. Spomnil je, da je Snaga storitve že podražila za 38 odstotkov, pa je znova ustvarila med 600.000 in 800.000 evri izgube. Pogrebnemu podjetju, ki je v 30-odstotni lasti tujcev, je očital, da se je kljub vsakoletnim dobičkom priklopilo na vlak podražitev. “Najdite notranje rezerve, odpovejte se dobičku, pa podražitve ne bodo potrebne,” je sklenil.

Svetnik LPR Stojan Auer pa se je na besede župana, da gre pri podražitvi za štiri kavice, odzval s predlogom, da bi dve kavici častila občina, in sicer tako, da bi polovično dvig cene subvencionirali iz proračuna.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so na doslej verjetno najkrajši izredni seji po skrajšanem postopku brez razprave potrdili spremembo odloka o letošnjem proračunu. Z njo so novi občinski družbi Mestne nepremičnine izdali soglasje za najem dveh milijonov evrov kredita za nakup stavbne pravice na mestni tržnici, s katero bi ta poslej upravljala.

Izredne seje se je udeležilo ravno dovolj mestnih svetnikov, da so lahko o predlogu mestne uprave glasovali, za kar se jim je župan Saša Arsenović posebej zahvalil. Prisotni svetniki niso zahtevali niti obrazložitve, pripomb na odlok pa niso imeli niti pristojni odbori. Še več, za razpravo se ni prijavil niti en svetnik, odlok pa so podprli skoraj soglasno.

“Za nami je ogromno dela, v katerega je bilo vključenih veliko ljudi. Odvetniki in notarji še vedno pripravljajo nekatere stvari. Zahvala gre tudi uradu za finance in vodji tega urada Mateji Cekić, ki se je na vso moči trudila priti do posojila. To ni bilo lahko, saj gre za novo podjetje, čeprav je v občinski lasti. Pred nami je nov in lep izziv ureditve mesta,” je bil zadovoljen Arsenović.

Mestne nepremičnine bodo tako lahko črpale dva milijona evrov posojila pri Gorenjski banki za obdobje desetih let, pri čemer bodo morale dolg odplačati izključno iz neproračunskih virov.

Mestni svetniki so ustanovitev novega javnega podjetja podprli že na novembrski izredni seji, preko njega pa želi občina izvesti odkup objekta osrednje mariborske tržnice in Gostilne pri treh ribnikih v Mestnem parku. Del opozicije je takrat iz protesta zaradi delnega zaprtja seje slednjo zapustil, mnogih med njimi ni bilo niti danes.

Družba s sedežem na Grajski ulici je bila v sodni register vpisana 8. januarja, vodi jo Mojmir Grmek, hkrati tudi direktor javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki domuje na istem naslovu. Slednji se s podjetjem Inversio gradnje dogovarja o odkupu stavbne pravice na mestni tržnici.

Največ pomislekov so glede zadolževanja izrazili v Listi nekdanjega župana Andreja Fištravca, ki je svoje povedala dopoldne na novinarski konferenci. Kot je povedal vodja svetniške liste Miha Recek, naj bi šlo za nakup stavbne pravice za naslednjih 50 let, ta pa je nekoč že bila podeljena mestu in jo slednje zdaj odkupuje nazaj.

Besede o kupovanju tržnice so tako po njegovem prepričanju velika laž, dvemilijonska zadolžitev pa da pomeni zgolj nakup parkirne hiše oziroma nakup stavbne pravice. Denar bi po njegovih besedah bolj prav prišel pri nekaterih drugih projektih, nenazadnje pa pri reševanju težav mariborskega rdečega križa, kjer so že pred časom opozorili na neodzivnost mestne občine.

Na to temo je Arsenović ob koncu današnje kratke seje dejal, da je o omenjeni problematiki govoril s sekretarjem Metodom Dolinškom. Potem ko so naredili analizo stanja, so ugotovili, da občina letos za področje sociale iz proračuna namenja skoraj pol milijona evrov več kot leto prej. Ob tem samo rdeči križ sofinancirajo s 135.000 evri in to pri 12-odstotni brezposelnosti, medtem ko so leta 2015 v ta namen prispevali vsega 73.000 evrov, čeprav je bila takrat brezposelnost 18-odstotna.

“Gre torej samo za vrtenje besed in zavajanje javnosti. Mestna občina misli in deluje socialno ter sofinancira rdeči križ z dvakrat višjim zneskom v primerjavi z nekaj leti prej, ko so bile socialne razmere bistveno slabše,” je še dodal župan.
Vir: STA

Potem ko so mariborski mestni svetniki junija lani večinsko podprli predlog za ustanovitev holdinga javnih podjetij, so včeraj imenovali še predstavnike občine v njegovem nadzornem svetu. Predvideva se namreč dvotirni sistem upravljanja, s tem da direktorja še niso izbrali.

Z vzpostavitvijo Javnega holdinga Maribor želi ekipa župana Saše Arsenoviča doseči bolj racionalno in transparentno poslovanje javnih podjetij. Vanj nameravajo združiti Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snago in Pogrebno podjetje Maribor.

“Imenovanje nadzornega sveta je naslednji korak, ki je manjkal, da gremo holdingu naproti. Čas je, da ga čim prej naredimo. Brez tega ne moremo razvijati mesta,” je na današnji seji mestnega sveta poudaril župan.

Nadzorniki, ki jih imenuje občina, bodo poleg vršilke dolžnosti direktorice mestne uprave Mateje Cekić še Sašo Drobnak, Igor Banič in Matej Bastič. Še dva člana nadzornega sveta pa bosta predstavnika delavcev povezanih družb.

Proti omenjenim so bili v svetniški skupini prejšnjega župana Franca Kanglerja (NLS), ki je bila že junija lani proti vzpostavitvi holdinga, ter Lista za pravičnost in razvoj (LPR), ki meni, da je okoli tega projekta preveč odprtih vprašanj. “Skačemo v bazen brez vode,” je dejal predstavnik slednje Primož Juhart.

Mestni svet je sprejel tudi nov pravilnik o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine, na podlagi katerega bo občina poleg fasad po novem sofinancirala tudi stavbne lupine in strehe. Razpis bodo po napovedih objavili februarja. V ta namen so v letošnjem občinskem proračunu rezervirali 200.000 evrov za objekte v zasebni lasti in 300.000 evrov za občinske nepremičnine.

V prihodnje se bo nekoliko zvišala občinska taksa za oglasne površine. Ta se po besedah vodje sektorja za komunalo in promet Uroša Kosija ni spremenila že od leta 2004. “V tem času so podjetja, ki imajo dovoljenje, spreminjala svoje cene, a se v občinskem proračunu to ni poznalo. S spremembo se bo občinska taksa zvišala, ta sredstva pa bomo namenili za vzdrževanje javnih površin,” je pojasnil.

Dejavnost odvoza nepravilno parkiranih vozil s pajkom bodo z družbe Nigrad prenesli na Marprom, zato je bilo treba spremeniti več občinskih odlokov. Po novem bo depo vozil namesto na Teznu pri glavni avtobusni postaji, s čimer naj bi tudi olajšali plačilo kazni za odvoz vozila.

Namesto Saše Pelka, ki je odstopil s položaja mestnega svetnika, bo listo prejšnjega župana Andreja Fištravca v mestnem svetu poleg Zdenke Križanič in Mihe Recka zastopal Alen Filipovič. Položaj se je namreč prenesel na naslednjega kandidata z njihove liste na zadnjih volitvah, ki je privolil v prevzem tega položaja.

Mestni svet je tudi podprl pobudo za prenos sedeža državnega sveta v Maribor ter prizadevanja, da se “za zagotovitev učinkovitejšega razvojnega preboja in črpanja sredstev skladov EU” sprejme za vzhodno kohezijsko regijo samostojen operativni program.

Mestni svet prav tako podpira prizadevanja, da se v Mariboru za pomoč razvojnemu svetu kohezijske regije pri pripravi programov in črpanje evropskih sredstev čim prej ustanovi posebna služba oz. enota pristojnih ministrstev, hkrati pa je odločno proti ukinitvi Dijaškega doma Maribor.

Kljub nekaterim pomislekom so mestni svetniki potrdili elaborat lokacijske preveritve za začasno rabo parcele v Dogošah, na katerem naj bi v okviru evropskega projekta Cinderella postavili demonstracijski objekt za prikaz možnosti ponovne uporabe odpadnih materialov v gradbeništvu. Tamkajšnji krajani so po besedah nekaterih mestnih svetnikov zaskrbljeni zaradi negativnih vplivov na okolje, a na občini zagotavljajo, da zadeva ni nevarna in da bo objekt po petih letih odstranjen.
Vir: STA

Prebivalci obrobnih mestnih četrti in krajevnih skupnosti Maribora so vse glasnejši, saj se počutijo zapostavljeni, češ da Mestna občina Maribor daje prednost projektom v centru. Krajane pa podpirajo tudi predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki terjajo od občine drugačen prioritetni vrstni red. Poglejmo, kaj smo izvedeli.

Mariborski mestni svetniki se bodo danes sešli na izredni seji, na kateri bodo razpravljali o predlogu župana Saše Arsenoviča za ustanovitev družbe Mestne nepremičnine. Prek nje namerava izvesti občinski odkup objekta osrednje mariborske tržnice in Gostilne pri treh ribnikih v Mestnem parku. Iz poslovnih razlogov bo seja delno zaprta za javnost.

Ustanovitev novega javnega podjetja je Arsenovič napovedal po koncu seje mestnega sveta na začetku prejšnjega tedna. Kot je takrat dejal, bodo poskušali prek tega podjetja kupiti Gostilno pri treh ribnikih, ki je v lasti družbe Terme Maribor. Želi si namreč, da ta objekt na izjemni lokaciji v Mestnem parku preide v občinsko last, s čimer bi lahko bolje izkoristili njen turistični potencial.

Dva dni kasneje je javno predstavil še idejo za občinski odkup stavbne pravice na osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu, ki je pred leti prešla v zasebne roke. Medtem ko je zaenkrat občinska le zgornja ploščad tržničnega kompleksa, bi rada občina po novem prevzela celoten objekt, torej tudi notranje prostore in garažno hišo. S tem bi med drugim rešili problem prodajalcev mlečnih in mesnih izdelkov v pokritem delu tržnice, saj jim je sedanji lastnik odpovedal najemno pogodbo in bi se zato morali do konca tega meseca izseliti.

Za tržnico naj bi občina odštela nekaj več kot 2,5 milijona evrov ter za Gostilno pri treh ribnikih pol milijona evrov.

Na dnevnem redu imajo mestni svetniki danes tudi razpravo o pokrivanju izgube, ki jo je pridelal javni zavod Športni objekti Maribor.
Vir: lokalec.si

Mariborski mestni svetniki so v prvem branju načeloma podprli spremembo načina obračunavanja komunalnega prispevka, ki se za stanovanjske objekte draži, za industrijske in poslovne objekte pa se cena znižuje. Do drugega branja odloka pričakujejo, da se med drugim preuči možnost oprostitve plačila tega prispevka v posameznih primerih.

Komunalni prispevek je treba plačati ob gradnji objektov, ki bodo priključeni na občinsko komunalno opremo (vodovod, kanalizacija, cesta, plinovod in toplovod). Medtem ko se je doslej plačeval glede na velikost zemljišča, na katerem se objekt gradi, se bo bo novem pri izmeri dajatve upoštevala tudi tlorisna površina objekta, je pojasnil direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek. “Nikjer nismo želeli dvigovati cene. To je posledica prilagoditve novi zakonodaji,” je zatrdil.

Odbor mestnega sveta za finance je predlog odloka podprl, odbor za komunalne in gospodarske javne službe pa ne, med drugim zaradi po njihovi oceni nejasne formule izračuna. Kritike so izrazili tudi številni mestni svetniki, ki so se med drugim zavzeli za možnost oprostitve plačila komunalnega prispevka za ranljive skupine, na primer mlade družine, in stavbe, kot so domovi za starostnike. Izražene so bile tudi bojazni, da bodo višje cene komunalnega prispevka odgnale investitorje in silile ljudi v selitev v sosednje občine.

Župan Saša Arsenovič je po zaključku razprave poudaril, da je treba najti kompromis. “Ne smemo pozabiti, da je komunalni prispevek namenjen investicijam v komunali, hkrati pa moramo ostati prijazni do investitorjev,” je dejal. “Verjamem, da se bomo uskladili in na podlagi dodatnih številk poskušali najti skupni imenovalec,” je dodal.

Enotnejši so bili mestni svetniki pri potrjevanju višje ekonomske cene socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. Po besedah direktorice Centra za pomoč na domu Maribor Barbare Žgajner je to nujno zaradi višanja stroškov opravljanja te storitve. A za uporabnike se ne bo nič spremenilo, saj je občina povečala svoj delež sofinanciranja. “Uporabniki bodo še vedno plačevali 5,31 evra na uro,” je dejala.

“Tako želimo, da bo ta storitev ostala dostopna,” je dodala podžupanja Alenka Iskra. Po besedah Žgajnerjeve so namreč potrebe na terenu velike. “Samo v dveh poletnih mesecih smo prejeli 75 novih vlog,” je ponazorila in dodala, da bi za zadostitev potreb nujno potrebovali dodatne zaposlitve na centru.

Mestni svet je danes tudi soglašal z imenovanjem nekdanjega novinarja Dejana Pušenjaka za odgovornega urednika novoustanovljenega občinskega časopisa in potrdil pet članov uredniškega odbora časopisa. Ta mesta so za štiriletni mandat zasedli Zora A. Jurič, Pavlina Japelj, Nino Flisar, Peter Simonič in Jelka Vrečko.

Eno mesto v uredniškem odboru pa ostaja odprto, saj je predlagana Zdenka Križanič, ki je mestna svetnica liste prejšnjega župana Andreja Fištravca, na seji povedala, da zavrača sodelovanje.

Predstavnik Liste mladih. Povezujemo Matic Matjašič je opozoril na sporno imenovanje Igorja Jurišiča v svet Mladinskega kulturnega centra Maribor. Ta je namreč po njegovih ocenah kot predsednik Popotniškega združenja Slovenije, ki poslovno sodeluje s tem zavodom, v konfliktu interesov. Kljub temu so mestni svetniki potrdili to imenovanje.

Arsenovič je na koncu seje presenetil z napovedjo, da bo prihodnji ponedeljek sklical izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o njegovem predlogu za ustanovitev podjetja Mestne nepremičnine, prek katere bi lahko izvedli nakup Gostilne pri treh ribnikih. Želi si namreč, da ta objekt na izjemni lokaciji v Mestnem parku preide v občinsko last, s čimer bi lahko bolje izkoristili njen turistični potencial.
Vir: STA

Občina Podvelka, ki jo vse od ustanovitve leta 1994 vodi župan Anton Kovše, trenutno z 78 leti najstarejši slovenski župan, se bo po več letih brez dolga prihodnje leto zadolžila. Razlog je 3,4 milijona evrov vredna naložba v novo telovadnico pri Osnovni šoli Brezno, ki jo izbrani izvajalec, družba Pomgrad, že gradi.

Občina Podvelka, ki je bila v prvem mandatu 1994-1998 del skupne Občina Podvelka-Ribnica, od leta 1998 pa je samostojna občina, se je morala v svoji zgodovini doslej zadolžiti samo enkrat.

To je bilo okoli leta 2006, ko je ob sofinanciranju iz evropskih sredstev rekonstruirala 10-kilometrsko cesto. V sedmih letih je občina ta dolg odplačala, od takrat naprej pa se ni več zadolžila, kljub temu da je izvajala tudi nekatere večje naložbe, a je lahko občina to sproti financirala, je za STA pojasnil župan Kovše.

Predvsem športna društva, nato pa tudi šola pa so že več let opozarjali na potrebo po večji telovadnici v Breznu, zato so se na občini naposled odločili, da zgradijo novo. Naložba je ocenjena na 3,4 milijona evrov, od tega je občina po okoli 500.000 evrov prejela na razpisih Eko sklada in šolskega ministrstva, nekaj ima na voljo v proračunu, za okoli 1,8 milijona evrov pa se bo predvidoma marca prihodnje leto zadolžila.

Župan Kovše računa na dvoletni moratorij na odplačilo kredita, nato pa bi občina dolg odplačevala 12 let. V tem dvoletnem času bo namreč občina nekaj lastnih sredstev potrebovala tudi za sofinanciranje nekaterih projektov, podprtih z evropskimi sredstvi, je pojasnil župan.

Tako so ob osnovni šoli v središču Brezna staro telovadnico, ki je štela dobrih 40 let, že podrli in na istem mestu Pomgrad že gradi novo, večjo, ki bo imela tudi več dodatnih potrebnih prostorov. Občani jo bodo lahko uporabljali tudi za večje prireditve, je povedal župan. Po načrtih bodo novo telovadnico zgradili do začetka prihodnjega šolskega leta, v vmesnem času pa šolarji telovadijo v prostorih bližnjega gasilskega doma oz. na prostem.

Gradnja nove telovadnice je ena od naložb, s katero si ta majhna obmejna občina prizadeva zagotoviti čim boljši standard za bivanje v občini, v kateri število prebivalcev zadnja leta stalno upada. V začetku letošnjega leta je po statističnih podatkih v občini živelo 2355 prebivalcev, kar je 253 prebivalcev manj kot pred desetimi leti.

Svetniki Občine Podvelka so na zadnji seji občinskega sveta v sredo v prvem branju potrdili osnutek proračuna občine za leto 2020, ki je vreden dobrih osem milijonov evrov, od tega je za vse predvidene naložbe, vključno s telovadnico, skupno predvidenih 5,9 milijona evrov. Občina bo nekaj sredstev namenila tudi infrastrukturnim projektom, med drugim rekonstrukciji več kot en kilometer dolge ceste na območju Kaple. Na zadnji seji so svetniki potrdili tudi nekoliko višje cene programov v vrtcu za leto 2020.
vir: STA