Aktualne oddaje

    19. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026. The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    26. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026. The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    26. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6. The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
    Vurkofest 2026 (...
    Na posnetku si lahko ogledate Vurkofest 2026, ki je bil 6. 6. 2026. The post Vurkofest 2026 (6. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Mariborski župan Andrej Fištravec ter Ruski svetovalec veleposlaništva in vodja ruskega centra znanosti in kulture Jury Metelev, sta se ob prihajajoči 72. obletnici konca II. svetovne vojne poklonila žrtvam nacističnega terorja, ter obudila načrte za vzpostavitev memorialnega centra z ruskim muzejem.

Med drugo svetovno vojno je bil ta prostor, s kompleksom carinskega skladišča ter z območjem nekdanje vojašnice v Melju, veliko nemško ujetniško taborišče. Med ujetniki je bilo kar 2.450 sovjetskih – ruskih vojnih ujetnikov. Taborišče je bilo ocenjeno kot skrajno neprimerno, predvsem zaradi higienskih in bivalnih razmer ter premajhne kuhinje, za več kot 10.000 vojnih ujetnikov pa so skrbeli samo trije zdravniki.

položitev venca v spomin ujetnikom

Fištravec in Metelev sta v nekdanjem carinskem skladišču v Melju, kjer je nemški okupator imel koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D, v spomin položila venec.

Meddržavna slovensko-ruska komisija, bo sedaj odločala o muzeju, katerega je investicijska vrednost ocenjena na tri milijone evrov. Občina ima že kar nekaj časa v proračunih za leti 2017 in 2018 denar za odkup zemljišča in ureditev okolice predvidenih 250 tisoč evrov. Komisija pa bo morala doreči vse ostale podrobnosti glede financiranja. “Če želimo, da memorialni center in muzej funkcionirata znotraj našega sistema, ju je potrebno vpeljati v mrežo slovenske muzejske dejavnosti, kjer je 80 odstotni financer država, 20 odstotni pa lokalna skupnost,” dodaja Fištravec. Obstaja pa tudi možnost donacije z ruske strani, s katero podpre delovanje muzeja, saj bi naši ruski prijatelji to radi izpeljali že letos. Rusija kot država projekta ne bo financirala, je pa ustanovila fundacijo za zbiranje denarja, ki je že v polnem teku.

 

Občina Dravograd razburja nekatere občane, z načrtno Dravskih elektrarn Maribor (DEM) , za postavitev vetrne elektrarne na Ojstrici na območju Košenjaka. Tehnična in ekonomska upravičenost gradnje elektrarne opredeljuje osem vetrnic, a številu nasprotujejo naravovarstveniki. Potrebna bo tudi celovita presoja vplivov na okolje.

DEM je leta 2014 z lastno lasersko napravo začel izvajati meritve vetra, ki so potrebne za ekonomsko in tehnično oceno oziroma preveritev lokacije. Analiza zbranih podatkov za pobočje Ojstrice je pokazala, da je lokacija za vetrno izrabo ugodna. Nato so izdelali že določene tehnične rešitve, znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne so lokacijo tudi ekonomsko ovrednotili in jo potrdili kot ustrezno, so pojasnili v DEM.

Na podlagi teh zaključkov so pripravili pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor oziroma pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrno elektrarno Ojstrica. Gre namreč za prostorsko ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture. Predvidena je postavitev polja vetrnih elektrarn z nazivno močjo pet megavatov ali več, te pa se v prostor umestijo tako, da se zanje izdela državni prostorski načrt.

Pobuda za pripravo DPN je od 24. februarja do 27. marca letos omogočala javnosti, da poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, je smernice oziroma konkretne usmeritve in podatke s področij, ki so v njihovih pristojnostih, podalo 12 od 15 zaprošenih državnih nosilcev urejanja prostora in Občina Dravograd kot lokalni nosilec urejanja prostora. Iz strani javnosti so na ministrstvu prejeli samo pripombe organizacije Alpe Adria Green.

Ministrstvo, bo zdaj prejete smernice preučilo, je pa že izdalo odločbo, da je v postopku priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Terminski načrt postopka priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica sicer še ni izdelan, so med drugim pojasnili na ministrstvu.

dem

Omejitve na pripravah DPN

V DEM so hkrati s pripravo tehnične in ekonomske dokumentacije naročili ornitološki monitoring kot del okoljske presoje. “Pokazalo se je, da obstajajo določene omejitve glede obsega oziroma števila vetrnic na tem območju, ki jih bomo v nadaljnjih postopkih uskladili z varstvom narave. V primeru izbrane lokacije na Ojstrici so omejitve lokacije takšne, da je po ornitološki predpresoji možno postaviti tri vetrne agregate,” so pojasnili v DEM.

Kot piše STA, so na DEM še pojasnili, da bodo ugotovitev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da so sprejemljive tri vetrne elektrarne, “spoštovali in upoštevali“. Ob tem dodajajo še, da pa lahko postopek priprave DPN pokaže še dodatne omejitve v zvezi z morebitno postavitvijo vetrnih elektrarn.

Tomaž Jančar iz društva za opazovanje in proučevanje ptic je poudaril, da je območje Košenjaka občutljivo zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba, kar se je v študiji, ki so jo naredili za DEM, tudi potrdilo. “Območje Košenjaka, ki je razglašeno tudi za naravno vrednoto, ima večjo populacijo divjih petelinov kot celo Pohorje skupaj,” je poudaril Jančar.

Večina načrtovane vetrne elektrarne na Ojstrici po njegovih besedah sega v najbolj občutljivo območje divjega petelina, zato na tistem delu ni sprejemljiva. Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa ornitologi sledov prisotnosti divjega petelina niso zaznali, predel pa je tudi zunaj območja naravne vrednote in je tudi že precej oddaljen od rastišč divjega petelina. Zato po mnenju ornitologov na tem delu vetrna elektrarna ne bi prekomerno škodljivo vplivala na divjega petelina. “Koliko vetrnic je na tem manj problematičnem delu mogoče postaviti, pa je tehnično vprašanje, ki ni z našega področja dela,” poudarja Jančar.

Občani Dravograda razburjeni

Načrti DEM v teh dneh razburjajo nekatere občane Dravograda, predvsem pobuda za osem elektrarn. Ob tem se tudi po družbenih omrežjih vrstijo pozivi, naj se občanom Dravograda predstavi celotna naložba.

Kot poročajo spletnega portala Dravograd.net o osmih velikanih “ni vedel nihče nič”;  ne svetniki, ne Dravograjčani, niti Ojstričani. Kot so zapisali pa naj bi po drugih podatkih nekateri neposredno vpleteni dobili celo obljubljene odškodnine. Prav tako naj nebi o zadevi, ki teče v ozadju niti podžupan Tone Preksavec. Občani, še bolj pa Ojstričani naj bi bili v popolnem šoku.

Odkritje, ki je v ponedeljek pretreslo Dravograd, bo imelo še velike posledice, sploh, ker so vpletena imena in sporni dokumenti znani in zanimivo bo slišati, kakšen je tokrat izgovor, še poroča Dravograd.net.

Kot še navajajao na omenjenem spletnem portalu je edini interes občine Dravograd, da se ceste na Ojstrico “znebi”, in jo potem vzdržujejo pri DEM ali “kakšnem drugem podjetju”.

Med tem je dravograjska županja Marijana Cigala pojasnila, da bodo v okviru rednega zbora občanov na Ojstrici 10. maja sodelovali tudi predstavniki DEM, ki bodo vsem zainteresiranim lahko ponovno predstavili načrte, potem ko so marca 2015 krajanom Ojstrice že prvič predstavili projekt. Zemljišče, kjer naj bi postavili vetrno elektrarno je v lasti zasebnika, ki se s postavitvijo strinja, poroča STA.

 

Mariborski mestni svetniki se bodo na četrtkovi redni seji med drugim seznanili z odzivnim poročilom mestne občine na lansko negativno revizijsko poročilo računskega sodišča o poslovanju v letu 2014. Slednje je sicer že januarja ocenilo, da je občina pripravila zadovoljive popravljalne ukrepe. Ob tem bodo sklepali o novih cenah avtobusnih prevozov.

seja-ms-mom

V revizijskem poročilu, ki ga je računsko sodišče izdalo avgusta, so revizorji izrekli občini negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja v delih, ki se nanašajo na pripravo in izvrševanje proračuna, nove zaposlitve in izplačevanje delovne uspešnosti, investicijske odhodke in zadolževanje.

Kot je na današnji novinarski konferenci mestne občine pred četrtkovo sejo povedal direktor mestne uprave Simon Štrancar, so pripravili kakovostne in ustrezne ukrepe za prihodnje delovanje, kar jim priznava tudi porevizijsko poročilo računskega sodišča.

“Kar se tiče za nazaj, smo vse očitke ustrezno odpravili, s popravljalnimi ukrepi pa preprečili, da bi se take zadeve dogajale tudi v prihodnje,” je dejal Štrancar. Ob tem je zanikal, da bi občina Snagi v tem sklopu že vrnila tudi 1,7 milijona evrov z naslova preveč poračunanih okoljskih taks. Kot je dejal, popravljalni ukrepi dajejo tudi možnost pojasnil, zakaj so bile določene stvari izvedene, ta pa so očitno računsko sodišče zadovoljila.

Sicer pa bo mestni svet tokrat odločal še o minimalnih spremembah cen vozovnic mestnega javnega potniškega prometa, s katerimi bodo po besedah podžupana Saše Pelka uresničili dolgoletno željo, da bi invalidom omogočili brezplačno vožnjo na vseh linijah. Kot je pojasnil, se cene niso spremenile že skoraj desetletje, zdaj pa jih bodo zaokrožili, saj so vse od uvedbe evra ostale določene na cent natančno.

Predstavnik mestnega urada za komunalo, promet in prostor Aleš Klinc je pri tem spomnil, da Mestna občina Maribor že od leta 2010 nosi naziv občine po meri invalidov, zato so se se zdaj vendarle lotili uresničitve dolgoletne zaveze. Medtem ko so večino cen povišali za nekaj centov, pa se bo občutno, in sicer za kar 80 odstotkov, podražila enkratna vozovnica pri šoferjih, saj želijo na ta način potnike spodbuditi, da si vozovnice kupijo še pred vstopom na avtobus.

Med pomembnimi točkami dnevnega reda aprilske seje je sicer tudi odločanje o dokumentu identifikacije investicijskega projekta za izvedbo sanacije Malečniškega mostu. Ta je bil zgrajen že konec sedemdesetih let in je že nujno potreben obnove, obenem pa bodo nanj umestili tudi kolesarsko stezo, kar je del projekta ureditve Dravske kolesarske poti.

V ta namen je občina v naslednjih dveh letih predvidela 450.000 evrov, po vseh zaključenih postopkih pa načrtujejo, da bo obnova končana do jeseni leta 2018. V času del bo most po besedah vodje urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta zaprt.

Mestni svet bo obravnaval tudi spremembe odloka o občinskih cestah, ki po besedah Danijela Železnjaka iz istega urada prinaša pomembne spremembe na področju parkiranja, med drugim negotovinsko plačilo parkirnin, in ugodnosti uporabnikom električnih vozil. Tem bodo omogočili uporabo letnih dovolilnic za parkiranje po bistveno nižjih cenah, odlok pa bo omogočil tudi uvedbo sistema souporabe električnih vozil. Podžupan Pelko je napovedal, da bi že letos ali naslednje leto v Mariboru bilo na voljo eno od Teslinih e-vozil.

Vir: STA

Mariborski svetniki so na včerajšnjii izredni seji brez glasu proti podprli izvedbeni načrt prioritetnih projektov trajnostne urbane strategije (TUS). Gre za projekte v višini 44,5 milijona evrov, med katerimi je bilo po pričakovanju največ govora o najnovejšem načrtu mestne uprave, da mestno knjižnico iz Rotovškega trga preseli v stavbo Probanke.

 seja-ms-mom

Za projekte, ki morajo biti izpeljani do leta 2022, mestna občina načrtuje 17,4 milijona evrov lastnih sredstev, 17,8 milijona je načrtovanih prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ostalo pa nameravajo pridobiti še iz različnih drugih virov.

V nekajurni razpravi je bilo največ govora glede zadnjih načrtov mestne oblasti, da bi mestno knjižnico preselili v stavbo nekdanje Probanke, ki pa je zdaj ne bi več najeli od morebitnega zasebnega kupca, pač pa bi jo z lastnimi sredstvi odkupili od DUTB. Denar za 6,5 milijona evrov vreden projekt nameravajo zagotoviti od prodaje Farmadenta.

Kot sta zagotavljala župan Andrej Fištravec in direktor mestne uprave Simon Štrancar, je selitev knjižnice na novo lokacijo bistveno cenejša, zgradba pa v celoti ustreza potrebam knjižnice, kjer po besedah župana prav tako podpirajo takšen predlog. Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak se sicer o tem na včerajšnji seji ni izrekla.

Mestna uprava je operirala s podatkom, da bi prenova prostorov na Rotovškem trgu stala 3000 evrov na kvadratni meter, selitev na Trg Leona Štuklja pa 1000 evrov, pri čemer je svetnik Fištravčeve liste in podžupan Saša Pelko celo dejal, da se ne strinja niti s to ceno. Občina se mora namreč zavzeti za to, da vlada DUTB naloži brezplačen prenos stavbe na mestno občino, s tem pa bi jih selitev stala le 200 evrov na kvadratni meter, denar od prodaje Farmadenta pa lahko porabijo za kakšne druge projekte kot so obnove šol in vrtcev.

Že pred njim so tudi številni drugi svetniki izrazili pričakovanje, da bi država stavbo brezplačno prenesla na občino in tako vsaj deloma izpolnila obljube o 66 milijonih evrov, ki jih je Mariboru za razvojne potrebe s sklepom obljubila že vlada Alenke Bratušek. Sklep o pozivu vladi so svetniki na današnji seji tudi potrdili.

Kljub vsemu pa predvsem med opozicijo ni bilo veliko zaupanja, da bo do realizacije projekta prišlo. Po besedah svetnice SD Mateja Dover Emeršič je celoten nabor projektov v TUS všečen, celo pravljičen, a se boji, da bo ostal neuresničen. Na to po njenem mnenju kaže pristop pri iskanju rešitve za knjižnico, ki zdaj že postaja velik problem mesta, svetnike pa so s tem predlogom stisnili v kot.

Za to, da bi knjižnica ostala na sedanji lokaciji in da bi izpeljali celovito obnovo Rotovškega trga, so se v preteklih mesecih najbolj zavzemali svetniki SMC, ki pa so po besedah Andreja Špenge vseeno veseli, da se je večina njihovih predlogov znašla med prioritetami. Kljub temu so še vedno prepričani, da bi projekt knjižnice lahko izpeljali v okviru sredstev CTN, 6,5 milijona lastnega denarja pa bi bilo bolj smiselno nameniti za nekatere ostale projekte s seznama.

Svetnik NSi in podžupan Zdravko Luketič pa je dejal, da izvedbeni dokument omogoča uresničitev nekaj tistega, kar je v mestu treba storiti, med drugim cenejšo rešitev za knjižnico in obnovo Rotovškega trga. Kot je dejal, pa bi vsak lahko našel kaj, kar pogreša med predlogi, a je treba biti pri željah realen.

Vir: STA

Mariborski svetniki so se na današnji izredni seji seznanili z razlogi za začetek postopka prodaje družbe Farmadent, ki je v 83-odstotni lasti mestne občine. Formalni razlog so po besedah odvetnika družbe Stojana Zdolška spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, opozicija pa mestni upravi očita, da gre le za načrt glede selitve knjižnice.

 seja-ms-mom

Ministrstvo za zdravje je z novelo zakona začelo urejati področje lekarniške dejavnosti in med drugim prepovedalo vertikalno povezovanje lekarn s farmacevtskimi podjetji in tistimi, ki se ukvarjajo z veleprodajo zdravil in medicinskih pripomočkov. Ker se rok za zadostitev zakonskim določilom izteče 27. januarja 2018, se je po mnenju mestne uprave potrebno kar najhitreje lotiti postopka prodaje.

Mestna občina Maribor je namreč soustanoviteljica Lekarn, ki so bile do nedavnega lastnik Farmadenta, nato pa je bilo premoženje prenešeno na občine ustanoviteljice. Vendar tudi to ne zadošča, saj gre po mnenju ministrstva tudi v tem primeru za nedovoljene povezave, zato so se na občini lotili postopka prodaje, za kar pa mora najprej sprejeti rebalans proračuna.

Direktor mestne uprave Simon Štrancar je posvaril pred zavlačevanjem postopka, saj bi v tem primeru morali podjetje prodajati na silo, za kar bi iztržili manj, lahko bi prišlo do sovražnega prevzema, s tem pa bi bila negotova usoda podjetja z okoli sto zaposlenimi.

Čeprav je tokrat šlo zgolj za seznanitev z razlogi za prodajo, pa so bile nekatere svetniške skupine nezadovoljne z načinom, na katerega jih mestna oblast seznanja o njem, saj so to točko uvrstili na dnevni red šele danes, gradivo pa so prejeli dan pred sejo.

Ob tem je svetnik Županove liste Milan Mikl menil, da se točka na dnevnem redu ni naključno znašla prav pred odločanjem o izvedbenem dokumentu trajnostne urbane strategije. Iz te je mestna uprava izločila projekt knjižnice, ki jo namerava seliti v prostore nekdanje Probanke, te pa kupiti prav s kupnino od Farmadenta.

Kljub nekaterim razmišljanjem, da s prodajo ni potrebno tako hiteti, je župan Andrej Fištravec dejal, da bo sam storil vse, da pride do prodaje, saj kot odgovorna oseba občine ne more prevzeti tveganja zaprtja dejavnosti in podjetja.

“Da je enoletno prehodno obdobje nerazumno kratko, smo župani z vodstvom podjetja neprestano ponavljali, a so bile lobistične mreže močnejše, vlada in državni zbor pa sta pač sprejela takšno odločitev,” je dejal župan, ki ne želi namenoma kršiti sprejete zakonodaje.

V zvezi s projektom knjižnice pa je dejal, da je stvar današnje odločitve mestnega sveta, ali jo po racionalnejšem predlogu seliti v nove prostore, kar zagovarja sam, ali pa se lotiti dražje obnove na Rotovškem trgu.

Svetniki SMC in Liste za pravičnost in razvoj so zahtevali ustanovitev mešane politične in strokovne komisije, ki bo spremljala postopek prodaje, ob tem pa zahtevali redno obveščanje mestnih svetnikov o prodajnem postopku. Takšen predlog je bil sprejet, čeprav so nekateri svetniki glede ustanavljanja vedno novih komisij, od katerih na koncu ni koristi, izrazili skepso.

Vir: STA

Po navezovanju novih vezi na obisku na Kitajskem mariborski župan Andrej Fištravec zdaj gosti doma goste iz Rusije. V okviru obiska 55-članske delegacije iz zahodne, večinoma kmetijske pokrajine Orel je z županom Vasilijem Novikovim podpisal dogovor o sodelovanju med mestoma, sklenjeno pa je bilo tudi partnerstvo med univerzama.

Mesto Maribor je nastalo na stičišču trgovskih poti, torej je vitalnost črpalo iz sveta zunaj svojih zidov. Danes ni nič drugače. Danes je svet globalna vas in prav je, da iščemo prijatelje po vsem svetu,” je goste uvodoma nagovoril župan Fištravec. Svojo vlogo vidi predvsem v “odpiranju vrat”, medtem ko morajo konkretne posle sklepati gospodarstveniki in drugi predstavniki sami.

Univerzi najbolj konkretni

Zaenkrat sta najkonkretnejši korak storili Univerza v Mariboru ter Univerza Turgenjev Orel, ki sta podpisali partnerski dogovor na področju mobilnosti študentov in profesorjev ter programskega in znanstvenega sodelovanja. Mariborska univerza je na poletno šolo v Maribor že povabila 5 študentov in profesorja, v zameno pa dobila enako vabilo.

Rusko-poslovni forum z B2B sestanki

Gospodarsko delegacijo so zastopala podjetja s področij kmetijske, tekstilne in elektro industrije, računalniškega programiranja, svetovanja in gostinstva. Med njimi sta družba Pumos, ki je eden vodilnih proizvajalcev energijsko varčnih svetilnih sistemov, ter javno podjetje Orelmaslo, ki je po navedbah Mariborske razvojne agencije (MRA) vodilni proizvajalec oljne repice in sončničnega semena. Med drugim sta se predstavila tudi veletrgovec usnjenih izdelkov LLC Adria in regionalno združenje kmetijskih podjetij in zadrug.

Na slovenski strani so na predstavitvah med drugim sodelovali Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Permakulturni inštitut Maribor, Lek Veterina, Nigrad, Novata, PP – Agro, Pulko ventili, 1A Proteam in Kmetija Černe.

Orel kmetijska pokrajina

Orel je v Rusiji pomembna kmetijska pokrajina, saj prednjači po pridelavi pšenice, ajde in drugih žitaric. Po besedah župana Novika jih v sodelovanju s Slovenijo zanima predvsem izmenjava različnih tehnologij, uvoz prehrambenih izdelkov v Slovenijo in vina v Rusijo. “Mislim, da imamo veliko možnosti za razvoj naših odnosov na področju kulture, znanosti in gospodarstva,” je dejal.

Obisk ruski gostje zaključili z obiskom koncerta v Minoritski cerkvi, kjer sta nastopila domači zbor Carmina Slovenica in Guvernerski komorni zbor Lik iz mesta Orel, ki se je prej predstavil že v Ljubljani.

VIR: lokalec.si

Mariborski župan Andrej Fištravec je skupaj z ekipo zaključil svoj peti obisk na Kitajskem. Po obisku Xiana je obiskal Peking in Šanghaj, kjer je z vodstvom pisarne Shanghai Invest podpisal dogovor o sodelovanju med to investicijsko pisarno in mariborskim uradom za gospodarske dejavnosti, pod okriljem katerega deluje Invest in Maribor.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bil namen podpisa dogovora promocija investicijskih projektov in start-up podjetništva. Ob tem je bila dana pobuda, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 v Šanghaju organizirali poslovni dogodek, na katerem bi se predstavljala slovenska in kitajska podjetja, ki želijo pridobiti interes šanghajskih investitorjev pri izvajanju njihovih projektov.

Foto: MO Maribor

Foto: MO Maribor

Fištravec se je v Šanghaju sestal tudi s predstavniki tamkajšnje zbornice CCPIT. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in možnostih predstavitve slovenskih podjetij v decembrskem dogodku Brand EXPO 2017, kamor so povabili tudi mariborska podjetja.

V sklopu obiska mesta je potekal tudi sestanek z odgovorno osebo za mednarodno politiko Šanghaja, obiskali so eno največjih svetovnih tekstilnih družb, s predstavniki podjetja CEPC so govorili o možnostih investicij v turistično infrastrukturo v Mariboru. S predstavniki mestnih oblasti so se pogovarjali o poglobljenih odnosih med Mariborom ter Šanghajem in njegovo mestno četrtjo Songjang. Povratni obisk partnerjev iz tega 24-milijonskega velemesta v Mariboru pričakujejo kmalu.

V Pekingu se je mariborska delegacija srečala s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem, s katerim so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih potencialnih investicijah, sestali pa so se še z eno od večjih turističnih in investicijskih družb, s predstavniki katere so govorili o razmerah na kitajskem trgu turističnih potovanj v Evropo in o tem, kako pristopiti k promociji.
Vir: STA

Na Občini Dravograd izvajajo največji projekt v zgodovini – novogradnja vodovodnega sistema. Gre za skupen projekt pet dravskih občin, imenovan »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop«. “Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo“, je med drugim zapisala dravograška županja Marijana Cigala.

Občina Dravograd

V Dravogradu se sicer trenutno izvajajo projekti na področju cestno-komunalne infrastrukture (ceste, pešpot Črneče, kanalizacija…). Delo bo še bolj intenzivno v maju, juniju in juliju. Trenutno pa je najpomembnejša novogradnja vodovodnega sistema. “V njem poleg naše občine, ki projekt vodi, sodelujejo še občine Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Višina bruto finančnih sredstev znaša 50 milijonov €, od tega prispeva EU 87,2% neto vrednosti, ostalo občine. 22% DDV je upravičen strošek, ki si ga občine poračunamo. Za Občino Dravograd znaša vrednost projekta 18 milijonov €. Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo, ki je dragocen vir življenja,” je zapisala županja Cigala. Projekt morajo fizično zaključiti konec leta 2018, poplačila pa v letu 2019.

Cigala

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd.

Prikrajšani za milijon evrov, potrebovali bi tri
Kot smo že mnogokrat slišali za prenekatero podravsko občino, se tudi v Dravogradu soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za investicije. Ključna težava je nižja povprečnina. “Lansko leto: v prvi polovici smo prejemali 519€/prebivalca, v drugi pa 522€/prebivalca. Po zakonu naši občini pripada 652€/prebivalca, kar pomeni glede na skupno število prebivalcev več kot milijon evrov na leto manj,” je zapisala županja Cigala. Letos je sicer država povprečnino dvignila na 533 evrov na prebivalca, a je hkrati sprostila plačna nesorazmerja zaposlenih na občinski upravi in v določenih zavodih (vrtec, knjižnica….). “Znižana finančna sredstva so tudi za t.i. investicije po 21. členu. Naša občina jih prejme 123.000€ po opravljeni investiciji, kar je ravno polovica zakonsko predpisanih,” dodaja Cigala. Opozarja pa še, da ni primernih razpisov za projekte, sofinancirane iz EU. Zdajšnja perspektiva 2014-2020 namreč ne predvideva skoraj nobenih investicijskih projektov. Večinoma gre namreč za projekte s t.i. mehkimi vsebinami, “ki so za občine skorajda neuporabni“, ocenjuje Cigala. Za dokončanje investicij na področju kanalizacije in gradnje čistilnih naprav, “kar od nas zahteva Evropska skupnost,” bi po njenem potrebovali približno tri milijone evrov.

V Mariboru je po včerajšnjem ustanovnem kongresu luč sveta ugledala nova politična stranka ReSET, ki jo bo vodil dosedanji predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Martin Ivec. Kot je ta povedal po kongresu, stranka ne bo namenjena le zastopanju njihovih interesov, zato je takoj po izvolitvi odstopil z mesta prvega moža sindikata.

predsednik sveta stranke Boštjan Denac, predsednik stranke Martin Ivec in podpredsednik Marko Fekonja

Predsednik sveta stranke Boštjan Denac, predsednik stranke Martin Ivec in podpredsednik Marko Fekonja.

Včerajšnjega kongresa se je udeležilo 145 od skupaj 274 ustanovnih članov stranke, ki poziva k rešitvi Slovenije iz rok elite in tajkunov. Na kongresu so poleg predsednika stranke volili tudi člane sveta in izvršilnega odbora stranke, potrdili pa so tudi statut in program stranke. Svet stranke bo vodil Boštjan Denac, mesto podpredsednika pa je pripadlo Marku Fekonji.

Prvi predsednik ReSETa je povedal, da gre za politično stranko brez aktualnih, profesionalnih ali kariernih politikov, v njej pa so povsem navadni ljudje, ki so prerasli delitve na leve ali desne, bele, črne in mavrične.

“Prišli smo namreč do spoznanja, da se za tako državo, v kateri živimo zdaj, pri osamosvajanju nismo borili. Politiki so skupaj z njihovimi svetovalci v 26 letih vladanja pokazali in dokazali, kaj so sposobni narediti za državo in ljudi. Posledice slabe zakonodaje, nesposobnih in pokvarjenih ljudi na položajih občutimo vsi,” je dejal Ivec.

Mladi namreč po njegovih besedah zapuščajo domovino, 100.000 ljudi je brezposelnih, delavci so slabo plačani, podjetniki občutno preveč obdavčeni, upokojenci pa so lahko srečni, če imajo konec meseca sploh še za kruh. Kot je dejal, zato ne želijo biti več zgolj opazovalec, kako elita živi na račun poštenega in delovnega človeka.

V novi stranki so zato prepričani, da je nastopil čas, da Slovenci po 25 letih postanemo znova složni in pritisnemo na gumb za resetiranje države ter začnemo znova. Pri tem poudarjajo, da lahko samo politično neobremenjeni ljudje, ki premorejo zdrav razum in vsaj kanček morale, postavijo nove trdne temelje države.

Ivec je še povedal, da se bodo problemov lotili konkretno in to na vseh področjih, program pa bodo do parlamentarnih volitev nadgradili s predlogi članov stranke, saj bodo pri tem lahko enakovredno sodelovali vsi, ne glede na status v stranki. Kjer se bo pokazala potreba za to, bodo sodelovali tudi na lokalnih volitvah.

Ker jedro stranke vendarle na začetku predstavljajo člani sindikata delavcev migrantov, je Ivec danes posebej poudaril, da nikakor ne gre za njihovo interesno skupino, zato je že podal odstopno izjavo z mesta predsednika sindikata. “Problematika delavcev migrantov je rešljiva čez noč in to trajno,” je v zvezi s tem še dodal.

O tem, s kom bi se bili po morebitnem vstopu v državni zbor pripravljeni povezovati, je dejal, da bodo podpirali vse argumentirane predloge drugih strank, ki bodo v korist državljanov, o čemer se bodo lahko vedno izrekli vsi člani stranke.

Je pa Ivec danes še zanikal, da bi njegova stranka kakorkoli podprla popoldanski protestni shod proti migrantom in vladi, ki je potekal v Mariboru in se ga je udeležilo kakih dvajset ljudi. Prav tako ne ve, da bi se kateri od ustanovnih članov shoda udeležil.

Vir: STA

Mariborska SLS, ki se po razhodu z nekdanjim županom Francem Kanglerjem zdaj na novo sestavlja, je minuli konec tedna izbrala svojega kandidata za župana na lokalnih volitvah prihodnje leto. To bo predsednik mestnega odbora stranke Janez Jemec. Kangler o morebitni ponovni kandidaturi za župana še ne razmišlja, ima pa ambicije na državni ravni.

Marko Zidanšek in Janez Jemec, Vir: SLS

Marko Zidanšek in Janez Jemec, Vir: SLS

Potem ko je SLS konec leta 2012 Kanglerja, ko je bil ta soočen s kriminalističnimi preiskavami in uličnimi protesti zaradi radarjev, izključila iz stranke, je na njegovo stran stopila tudi večina mariborskih politikov iz te stranke, vključno z mestnimi svetniki. Uradno je takratni podžupan in mestni svetnik Milan Mikl na nadomestnih volitvah spomladi 2013 še nastopil kot županski kandidat SLS, a je bilo jasno, da se izgublja vez s to stranko.

Kanglerjev tabor je po njegovem odstopu z županskega položaja začel ponovno uporabljati naziv Županova lista, ki jo je Kangler s takratnimi člani SLS in še nekaterimi drugimi politiki vzpostavil pred lokalnimi volitvami leta 2010. Kangler je tako na rednih lokalnih volitvah jeseni 2014 nastopil kot županski kandidat Županove liste in se celo prebil v drugi krog, medtem ko SLS v Mariboru ni imela kandidata za župana.

Novembra lani je SLS za novega predsednika mestnega odbora izvolila Janeza Jemca in napovedala dejavnejši angažma v mariborski politiki. Na srečanju minuli konec tedna so skupaj s predsednikom SLS Markom Zidanškom že predstavili načrte za naslednje lokalne volitve, ki bodo čez leto in pol, ter kot kandidata za župana Maribora predstavili Jemca, ki je sicer v mariborski politiki novo ime. “Jemec je poudaril, da bo SLS, stranka na pravi strani, prevzela vajeti in štajersko prestolnico pripeljala nazaj na pravo pot,” so sporočili iz stranke.

Jemec je zaenkrat edini znani županski kandidat v Mariboru. Za sedanjega župana Andreja Fištravca, ki na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, se predvideva, da bo znova kandidiral, a tega še ne pove. “Do volitev na lokalni ravni je še več kot eno leto. Odločitev bo sprejeta pravočasno in o njej bo javnost tudi obveščena,” je danes povedal.

Tudi njegov predhodnik Kangler je pojasnil, da o tem zaenkrat ne razmišlja. Kot je včeraj povedal, se trenutno v njegovi novoustanovljeni Novi ljudski stranki (NLS) pripravljajo na volitve v državni zbor.

Molčijo tudi stranke, kot sta v tem mandatu zelo močni SMC in SDS. “Prioriteta je kandidat iz lastnih vrst,” je edino, kar je povedal predsednik mestnega odbora SDS Zvone Zinrajh.

Neuradno se kot možnega kandidata za župana Maribora omenja nekdanjega rektorja mariborske univerze Ivana Rozmana, a je povedal, da nima takšnih ambicij. Ker je bil na ustanovnem kongresu NLS, se ga povezuje z Kanglerjevim taborom.

Vir: STA

Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in Uroš Lobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.

Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.

Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.

Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.

Načrt za cono Melje, Studence in Tezno

Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.

Foto: STA

Foto: STA

Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.

Svetniki v odločanje o podpori

Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.

V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.

Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.

VIR: STA

V Mariboru po potrditvi dvoletnega proračuna, letos med drugim načrtujejo začetek gradnje sortirnice odpadkov in podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti. Zaključili bodo gradnjo Vrtca Pekre, iskali pa tudi kupca za farmacevtski družbi Farmadent in Gopharm. 

S pomočjo sredstev Fundacije za šport načrtujejo obnovo bazena v kopališču Pristan in izgradnjo dveh smučarskih poligonov na Mariborskem Pohorju. Od podpori države bodo gradili tudi limbuško obvoznico in Cesto zmage. Med drugim pa načrtujejo tudi nove prostore za brezdomce, prenovo praznične razsvetljave in obnovo površine na Trgu svobode.

Kot je še dejal mariborski župan Andrej Fištravec je v načrtu tudi nova zdravstvena postaja Tezno, za gradnjo te pa se dogovarjajo za javno-zasebno partnerstvo. Letos naj bi izbrali tudi zasebnega partnerja za obnovo Mariborskega otoka.

 

Leto v znamenju javno – zasebnih partnerstev

Zasebni partner naj bi priskočil na pomoč tudi pri reševanju problematike osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana se je namreč našel interesent za nakup nekdanje stavbe Probanke na Trgu Leona Štuklja, občina pa bi nato vzela v najem del prostorov (7.000 kvadratov) in tja preselila knjižnico.

 

Tako za slednjo ne bi bilo treba trošiti sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ampak bi jih lahko porabili za druge namene. Odločanje o tem bo na izredni seji mestnega sveta, ki jo bodo po besedah župana sklicali, ko bo do konca dorečena ta najnovejša možna rešitev.

Gradnja sortirnice, dražje Nigradove položnice

S sprejetjem proračuna so mestni svetniki dokončno odobrili prošnjo mariborske Snage za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice odpadkov, ki jo bodo na Teznu začeli graditi še letos.

Ta mesec bodo Mariborčani na položnici za komunalne storitve prvič prejeli zaračunano omrežnino, ki jo bodo po zagotovilih občine porabili izključno za nujno potrebno vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo kanalizacijskega sistema. Gospodinjstva s povprečno mesečno porabo vode bodo tako dobila položnico Nigrada višjo za slabih šest evrov.

Prihodki s strani prodaje

Prihodkovno stran proračuna nameravajo med drugim polniti s prodajo občinskega premoženja. Po besedah Fištravca morajo med drugim poiskati kupca za Farmadent in Gopharm, saj jim je zakonodajna služba Državnega zbora potrdila, da občina ne more biti lastnica tako Mariborskih lekarn kot omenjenih hčerinskih družb. “To pomeni, da moramo za Farmadent in Gopharm poiskati strateškega partnerja. Časa je zelo malo, zakonsko leto dni,” je povedal.

V letošnjem proračunu so sicer načrtovani prejemki v višini 106,3 milijona evrov, tudi po zaslugi novega zadolževanja v višini 7,4 milijona evrov. Zakonske naloge predstavljajo 78 odstotkov proračuna in so pokrite z dohodnino v višini 58 odstotkov. “To je zaskrbljujoče in trudimo se, da bi bilo financiranje prihodnje leto ustreznejše,” je izpostavil direktor mestne uprave Simon Štrancar. Na občini so izdelali nov predlog izračuna primerne porabe za mestne občine, po besedah Fištravca pa se zavzemajo tudi za to, da bi vzhodna kohezija dobila svoj lasten organ upravljanja, s čimer ciljajo na večje koriščenje evropskih sredstev v tem delu države.

Dvoletni proračun so sprejeli prejšnji teden z 22 glasovi mestnih svetnikov, sedem jih je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali. Med tistimi, ki so dvignili roko zanj, je bila opozicijska SDS, zaradi česar jo je prav tako opozicijska Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) obtožila, da si je v zameno za podporo proračunu zagotovila od mestne uprave določene usluge, tudi službe. V SDS so to odločno zanikali. “Naš odbor ni z nikomer tržil in kupčkal. Očitno je, da se volitve bližajo,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejal predsednik mestnega odbora SDS Zvone Zinrajh.

VIR: STA

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

štrancar, fištravec

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA

Mariborski svetniki so danes podprli ustanovitev zavoda Inštitut Wcycle, ki bo v prihodnje javnim podjetjem Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom ponujal strokovno oporo pri načrtovanih projektih krožnega gospodarstva. Kot je zagotovil idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer, ne gre za novega proračunskega porabnika.

 idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer, vir: STA

idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer,
vir: STA

Zavod bo po njegovih besedah skrbel za zagotavljanje temeljnih in operativnih razvojno-raziskovalnih funkcij strateškega projekta Wcycle, s katerim se Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za zeleno gospodarstvo Slovenije.

“Gre za dolgoročno in razvojno usmerjeno obvladovanje tokov virov oziroma surovin v lokalnem in regijskem območju. Glavni namen inštituta bo iskanje najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh virov masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov na način, da so ekonomsko in ekološko obvladani tudi vsi ponori teh tokov,” je pojasnil Šprinzer.

Vsa vključena podjetja bodo s podporo inštituta lahko na trajnostni način bolje gospodarila z viri, saj bodo iskali medsebojne povezave, raziskovali potencialne uporabnosti ter iskali obstoječe in razvijali nove tehnološke procese.

Vse to bo po mnenju Šprinzerja pripeljalo do novih poslovnih priložnosti v mestu in regiji, ki bodo omogočale nastajanje kakovostnih, pretežno zelenih delovnih mest, ustvarjanje nove dodane vrednosti in nov gospodarski zagon.

“To je zgodba, ki daleč presega trenutno organiziranost mestne uprave in njeno znanje na tem področju, zato je nujno, da obstoječi razvojniki v podjetjih združijo moči. Ne gre za novega proračunskega porabnika ali novo brezno, v katerega bomo metali denar, pač pa le povezovanje potencialov za usklajeno delovanje,” je dejal Šprinzer.

Kot je še pojasnil, bo ustanovitveni kapital v višini 50.000 evrov namenjen zagonu, predvsem sorazmernemu pokrivanju stroškov za čas, ki ga bodo razvojniki iz posameznih javnih podjetij porabili pri tem skupnem projektu, ob tem pa bodo za to namenili tudi že pridobljenih 130.000 evrov v okviru evropskega projekta Greencycle.

Denar drugih proračunskih uporabnikov v tem javnem neprofitnem zavodu ne bo potreben, pravi Šprinzer, s temi zagonskimi sredstvi bodo skušali zaživeti v dveh letih in nato postati finančno samooskrbni, po možnosti tako zelo, da bodo lahko nekaj denarja namenili tudi v raziskave in razvoj.

K sodelovanju nameravajo povabiti strokovnjake vseh najuglednejših slovenskih raziskovalnih inštitucij, saj je država Mariboru po njegovem že priznala pravico centra krožnega mesta kot razvojnega potenciala države, ni pa izključeno, da nekoč postanejo tudi center za jugovzhodno Evropo.

Snaga je sicer nedavno sama ustanovila hčerinsko podjetje OPTcycle, ki se bo prav tako ukvarjalo predvsem z razvojnimi projekti. Načrtovana 12 milijonov evrov vredna gradnja sortirnice je sicer le eden od korakov k prehodu mesta v krožno gospodarstvo, ki po besedah župana Andreja Fištravca veliko zanimanja žanje tudi izven slovenskih meja.

Vir: STA

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Občinskim svetnikom je podrobnosti občinskega prostorskega načrta (OPN) predstavil Rajko Sterguljc iz podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument.

Kot je dejal, gre za 94 hektarjev veliko območje v bližini letališča, od tega 77 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih bodo za to, da bi njihov delež povrnili na primerno raven začeli urejati večinoma na območju rogoškega gozda, delno pa tudi s sanacijo nekdanje Darsove gramoznice. Še pet hektarjev bodo za potrebe kmetijstva pridobili na sedanjih nepozidanih stavbnih zemljiščih.

Prikaz območja in načrtovanih ureditev. Foto: hoce-slivnica.si

Prikaz območja in načrtovanih ureditev. Foto: hoce-slivnica.si

Vendar pri omenjenih zemljiščih ne gre za nadomestna, ki jih bodo v skladu z dogovorom zagotovili tistim dosedanjim lastnikom ali najemnikom kmetijske zemlje na tem območju, ki živijo od kmetijske dejavnosti.

Zaradi nekaterih pomislekov glede potencialnih okoljskih nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice na tem območju je Sterguljc dejal, da so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnosti.

To je bilo po njegovem potrjeno tudi ob ogledu enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.

S hitrim sprejetjem prostorskega načrta je bil zadovoljen tudi župan Marko Soršak, ki je dejal, da je s tem polovica njihovih obveznosti glede projekta že izpolnjena. Z njim bo investitor lahko podal vlogo tako za državno subvencijo kot za vladno potrditev, da gre za strateško investicijo v skladu s posebnim “Magninim” zakonom.

Soršaka kot kaže več dela čaka v pogajanjih z lastniki zemljišč in kmeti, saj so se doslej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje smo zbrali in jih posredovali ministrstvu, kjer bodo videli, kako bi lahko sklenili dokončni dogovor.

Časa za dogovor s kmeti je tako še največ mesec dni, saj želi investitor čim prej vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje in tako v poletnih mesecih že začne z gradnjo. “Ko bo Magna podala vlogo in jo bo država označila za strateško investicijo, potem se lahko uveljavlja tudi člen o razlastitvi. Še vedno pa verjamem, da bomo našli rešitev” je dejal Soršak, ki predvideva, da bo vlada o vlogi Magne odločila predvidoma do sredine marca.

Magna je sicer te dni že začela iskati prve sodelavce v Sloveniji. Kot je razvidno iz njihove spletne, za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja.

Vir: STA

Bernard Majhenič je dobil drugi (štiriletni) mandat direktorja javnega podjetja Marprom. Danes so ga potrdili člani novoimenovanega nadzornega sveta Marproma. Tako so sledili predlogu župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca.

Majhenič je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za ponovno imenovanje: »Prepričan sem, da smo na mesto direktorja javnega podjetja Marprom imenovali odgovorno osebo, ki se je v preteklosti že dokazala z rezultati. Ti glede na razvojne cilje Marproma, ki jih ima Bernard Majhenič, tudi v novem mandatu zagotovo ne bodo izostali,« je povedal župan Fištravec.

marprom, mom, avtobus (3)

Postopek imenovanja določa 20. člen ustanovnega akta javnega podjetja Marprom, v katerem je navedeno, da direktorja imenuje ali odpokliče nadzorni svet na predlog župana. Fištravec je svoj predlog za imenovanje utemeljil z dobrimi poslovnimi rezultati, ki da jih je Majhenič dosegel v svojem prvem mandatu. V slednjem je podjetje Marprom za 47 % povišalo prihodke, za 30 % znižalo povprečno starost voznega parka mestnega potniškega prometa, pridobilo novo lastno servisno delavnico in uspešno prevzelo upravljanje Mariborskega Pohorja.

Po mnenju članov nadzornega sveta pa je Majhenič v mandatu, ki je trajal od leta 2013, podjetje vodil odgovorno in v skladu s pričakovanji nadzornega organa in lastnika. »Zato smo se strinjali s predlogom župana in verjamemo, da bo Marprom tudi v novem mandatu Bernarda Majheniča eno od uspešnejših mariborskih javnih podjetij,« je povedal predsednik nadzornega sveta Franc Slavinec.

 

Bernard Majhenič podjetje Marprom vodi od 21. februarja 2013, nov mandat, ki mu je zaupan z današnjim dnem, pa bo trajal do februarja 2021. »Zahvaljujem se za izkazano zaupanje tako s strani župana dr. Andreja Fištravca kot tudi novih članov nadzornega sveta. Verjamem, da je to zaupanje posledica kakovostnega dela in dobrih rezultatov vodstvene ekipe Marproma v preteklih letih,« je povedal ob ponovnem imenovanju.

Med ključnimi cilji Marproma v naslednjih štirih letih je izpostavil kontinuirano posodabljanje voznega parka mestnega potniškega prometa, vpeljavo novih linij in posodobitve v skladu z evropskimi smernicami, na področju Mariborskega Pohorja pa razvoj letnega turizma in avtomatizacijo zasneževalnega sistema. Ta je nujna za ohranjanje Pohorja kot atraktivnega nizkoležečega smučišča v tem delu Slovenije.

Mariborski mestni svetniki danes v prvem branju obravnavajo občinski proračun, ki je letos načrtovan v višini 102 milijona evrov. Kritični so predvsem do znižanih sredstev za investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev ter dodatnega zadolževanja občine v višini pet milijonov evrov, medtem ko je predvideno večanje stroškov za službena potovanja.

 seja-ms-mom

Lani so v Mestni občini Maribor uspeli zbrati 83 milijonov evrov prihodkov, letos jih načrtujejo 91,6 milijona, med drugim s prodajo farmacevtske družbe Gopharm, do česar so bili mestni svetniki prav tako zelo kritični, saj gre za razmeroma uspešno hčerinsko podjetje Mariborskih lekarn.

Z novim zadolževanjem v višini 5,6 milijona evrov in petimi milijoni evrov, ki so jim ostali na računu od lani, bo v blagajni 102,3 milijona evrov, od tega bodo 4,4 milijona evrov porabili za odplačilo dolgov.

Številne svetniške skupine so bile ogorčene, da se bo novo posojilo porabilo za odplačilo sedem milijonov evrov dolga do Iskre za radarje. “Zadolževati bi se morali za razvoj, ne pa za radarje,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Danes imamo račun na mizi za to, ko je t.i. vstajniški župan obljubil, da bo izklopil radarje,” je dodal Milan Mikl v imenu Nove ljudske stranke (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja. Številni so tudi opozarjali, da se župan pred privolitvijo v poravnavo z Iskro ni posvetoval z mestnim svetom.

Mestni svetniki si želijo do drugega branja proračuna dodatnih sredstev za prostorsko načrtovanje, obnovo zdravstvene postaje Tezno ter investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev, na kar so prejšnji teden opozorili že ravnatelji. Kritični so bili tudi do nadaljnjega povečevanja sredstev za potovanja občinskih predstavnikov, administracijo ter stike z javnostjo, kakor tudi do načrtovanih 24 novih zaposlitev na občini. “Dajte malo manj potovati in končno začnite delati,” je občinsko upravo pozvala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

“Vedno več sredstev se porabi za lastno delovanje,” je izpostavil mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar. “Občina seveda potrebuje promocijo, a to bi se dalo korektno narediti že s sredstvi na ravni lanskega leta,” je menil Samo Robič iz liste Gasilci Maribora.

Tekoči odhodki v tem mandatu so po besedah predstavnice SD Mateje Dover Emeršič za dva milijona evrov višji kot v preteklih županskih mandatih. “Proračun je fiktivno uravnotežen,” je menila nekdanja podžupanja, zdaj samostojna mestna svetnica Melita Petelin, med pozitivnimi vidiki pa navedla načrtovana sredstva za komunalo. “To je velik premik, sicer predvolilen, a koristen za občane,” je dejala.

Po besedah Saše Pelka, predstavnika Liste župana Andreja Fištravca, se je treba zavedati, da vseh želja ni mogoče uresničiti, saj država mestu ne namenja toliko denarja, kot bi morala. “Proračun je kompromis in kot takšnega ga je treba podpreti,” je dejal. Ob tem je spomnil, da je zgodba z radarji, ki jo je treba zdaj plačati, dediščina prejšnjega župana.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo danes nadaljevali februarsko sejo in se posvetili občinskim financam po tistem, ko so se prejšnji teden več ur seznanjali z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Po novem bodo sprejemali dvoletni proračun, s čimer želijo zagotoviti večjo stabilnost občinske blagajne.

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, po besedah župana Andreja Fištravca kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.

V branje oba prorčuna

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev. “Že leta opozarjamo, da je popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” je pojasnil direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.

Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov. Danes je predvideno prvo branje obeh proračunov, kar vključuje tudi odobritev prošnje Snage za najem 10 milijonov evrov bančnega posojila za izgradnjo sortirnice, o čemer so mestni svetniki prejšnji teden na dolgo in široko spraševali, predstavniki Snage pa podrobno pojasnjevali.

VIR: STA

Ta četrtek bodo mariborski mestni svetniki odločali o predlogu dvoletnega proračuna. Mestna uprava in župan mariborske občine, Andrej Fištravec, si za dvoletni proračun prizadevajo manjše popravke. Kot pravijo na mariborski občini je dvoletni proračun uravnotežen in pripravljen, po njihovem pa omogoča večjo in boljšo stabilnost občinskih financ.

Manjše popravke, kot pravijo na občini, se lahko sprejema z rebalansom proračuna. “Maribor je pred velikimi projekti, med katere sodijo tudi takšni, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev. Za izvedbo teh pa je potrebno stabilno financiranje, ki ga prinese potrjen mestni proračun,” so zapisali na MO Maribor.

Stabilno financiranje in s tem tudi predlog dvoletnega proračuna podpirajo tudi nekateri predstavniki mariborskih javnih podjetij oziroma zavodov. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor je predlog dvoletnega proračuna pohvalil. “Hvalevredno je, da Mestna občina Maribor končno sprejema proračun za dve leti, saj je, kot že leta opozarjamo, popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” pravi Rukavina.

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Ob tem dodaja, da jim nesprejemanje proračuna onemogoča načrtovanje in izvajanje programov, saj da gre pri kulturi za specifiko, “ko moramo predvsem na področju klasične glasbe načrtovati nastope tujih uveljavljenih orkestrov za najmanj 2 leti vnaprej, sicer jih ne moremo dobiti v Maribor,” tako Rukavina. Mestno upravo je tako še posebej opozoril na ta segment njihovega delovanja, ki terja veliko sredstev.Da pa seveda o Festivalih Lent in Maribor ne govorimo,” je še opozoril Rukavina.

Dvoletni proračun pozdravlja tudi Uroš Lovrenčič iz Športne zveze Maribor, saj da je to pomembno za mariborska društva in klube. Še posebej je apeliral na odgovornost mestnih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov mest, ki imajo moč, da potrdijo ali zavrnejo predlog proračuna.

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Opozoril je na škodljive posledice ob morebitni zavrnitvi, saj da je dejstvo, da proračun nikomur ni preveč po godu, za nikogar optimalen, kaj šele odličen. “Nekateri bolj gledamo odhodkovno stran, drugi si glavo belite s prihodkovno. A vseeno vas želim pozvati k družbeni odgovornosti, k odgovornosti do vseh tistih, ki so vas izvolili in zaradi katerih sploh ste tam, kjer ste zdaj. Ne zavirajte sprejema proračuna, ne omejujte njegovega izvajanja. Čas za odločitve je zdaj in takoj in to je edina vzdržna rešitev,” je v svojem sestavku mariborskim mestnim svetnikom pozval Lorenčič.

Dvoletni proračun pozdravljajo tudi v mariborskih vrtcih

Oglasila se je tudi Marjanca Karba, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: “Proračun vrtci oblikujemo vsako leto v okviru smernic, ki jih prejmemo s strani financerja (MO Maribor). Letos smo, skladno s smernicami, oblikovali predloge finančnih načrtov za obdobje dveh let. S tem bi se naj izognili začasnemu financiranju in doprinesli k lažjemu investicijskemu načrtovanju,” pravi Karbova in dodaja da ni ekonomist in da prednosti oziroma slabosti, ki jih dvoletni proračun prinese, ne more predvideti.

Javni zavod center za mlade Ruše – CEZAM bo odslej vodil Tomi Prosnik. Na današnji seji so ga imenovali občinski svetniki in svetnice Občine Ruše. Prosnika so kot novega direktorja potrdili z 12 glasovi za in dvema proti od skupno 17 prisotnih.

Vseh 19 vlog, ki so pravočasno prispele na razpis za delovno mesto direktorja CEZAMa, so najprej obravnavali člani Komisije za mandatna vprašanja in imenovanja (KMVI). Svoj predlog izbranca so posredovali članom sveta zavoda CEZAMa, ki so podali soglasje, zadnja “postaja” pred za imenovanjem novega direktorja pa je bila današnja, izredna seja občinskega sveta Občine Ruše.

cezam

Od novega direktorja pričakujejo, da bo z vodenjem sledil zastavljeno vizijo zavoda CEZAM in jo uresničil.
Morda vas zanima tudi:
20 prijav za direktorja CEZAMa
CEZAM išče direktorja

Mariborski mestni svetniki bodo danes v prvem branju sprejemali predlog proračuna za letošnje leto, po novem pa tudi za prihodnje leto. Letos je proračun v višini 102 milijona evrov in predvideva novo zadolževanje občine za pet milijonov evrov. Posebej bo treba potrditi še zadolževanje komunalnega podjetja Snaga za gradnjo sortirnice.

 seja-ms-mom

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi omogočilo večjo stabilnost občinskih financ ter med drugim privedlo do hitrejših razpisov za občinsko sofinanciranje društev in zavodov. Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov.

Še pred razpravo o proračunu imajo mestni svetniki na dnevnem redu prošnjo mariborske Snage za soglasje za najem posojila v višini deset milijonov evrov za izgradnjo sporne sortirnice odpadkov, s katero želi uveljaviti ambiciozen model krožnega gospodarstva. Ta tema je bila na mestnem svetu že večkrat in vsakič je zanetila burno razpravo.

Tako je tudi danes pričakovati dolgotrajno sejo, še posebej ker so se v preteklih dneh v Mariboru razširile informacije, da se bo po nedavni podražitvi odvajanja odpadnih voda podražil tudi odvoz smeti. Ugibanja je sprožil elaborat, ki ga je Snaga dala v gradivo za vlogo za zadolževanje, a, kot so pojasnili v tem podjetju, je namenjen le prikazu gibanja cen ravnanja z odpadki v primeru, da se ne bo gradilo sortirnice.

Vir: STA

Mariborski mestni svet bo ta četrtek znova obravnaval 12,5 milijona evrov vredno investicijo javnega podjetja Snaga v sortirnico odpadkov, za katero je bil že leta 2014 izbran gradbeni izvajalec Kostak in bi po prvih načrtih že morala poskusno obratovati. Direktor Snage Cveto Žalik je povedal, da so tik pred pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja.

Župan Andrej Fištravec je na novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal, da so v skladu s priporočili ministrstva za finance uredili vso potrebno dokumentacijo in z njo zdaj prihajajo pred mestne svetnike. Skupaj s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja bi to po njegovem pomenilo, da se končno lahko lotijo investicije.

Četrtkova seja je po Žalikovih besedah zelo pomembna za njihovo podjetje, saj po letu dni na mestni svet spet prihajajo z eno najbolj bistvenih zgodb podjetja in mesta. V tem času se je, kot je dejal, marsikaj spremenilo, s pomočjo finančnega ministrstva pa je bila rešena marsikatera pravna dilema iz preteklosti.

fištravec, žalik

Svetnikom nameravajo predstaviti vsa gradiva, predali jim bodo vso razpoložljivo dokumentacijo, saj si želijo transparentnosti projekta. Tudi zato so investicijski program, ki je bil pred tem poslovna skrivnost, dali v pregled neodvisnim strokovnjakom pravne, ekonomske in tehnične stroke. Kot je dejal Žalik, bo revizija na voljo svetnikom, stroka je bila sicer dokaj kritična, precej pa jim je tudi pomagala, da so nekatere stvari še popravili.

Sortirnica je prvi korak v sklopu krožnega gospodarstva, ki je filozofija Maribora. V zadnjem času je bilo kar nekaj dogodkov, ki so potrdili pravilnost usmeritve, med drugim predstavitev v Bruslju, kjer smo bili deležni veliko pohval,” je spomnil direktor Snage.

Državna uredba bi projekt zaustavila

Še vedno pa ostaja odprto vprašanje glede napovedane državne uredbe o obvezni občinski gospodarski službi obdelave komunalnih odpadkov, o kateri so pred dvema tednoma javnosti sporočili, da naj bi bila plod tistih, ki si želijo projekt sortirnice zaustaviti. Čeprav se vlada na njihove proteste ni odzvala, vodstvi Snage in občine vztrajata pri odločanju o začetku projekta.

Žalik je danes povedal, da so svoje povedali, uredba pa da trenutno še ni veljavna. Ob tem pa upa, da bo država razumno ugotovila, kaj vse skupaj pomeni, in se temu primerno odzvala. Kot je spomnil, s projektom stojijo že več kot leto dni, kar predstavlja tudi negativne finančne učinke, saj da bi sortirnica v mesto zagotovo prinesla pozitivne finančne učinke.

Fištravec celo meni, da je uredba v nasprotju z evropskim pravnim redom, kar bo jasno v mesecu in pol, ker Evropska unija pripravlja specialno uredbo za ravnanje s komunalnimi odpadki. V njej bo po njegovem jasno razvidno, kakšna je usmeritev EU.

Zagotovo to ni sežiganje ali odlaganje, ampak je orientacija krožno gospodarstvo. Tudi če bi država sprejela to uredbo, jo bo evropska uredba povozila. Gre za lobistični poskus prikrivanja nerazumno visokih stroškov, ki se na področju smetarske industrije razraščajo po Sloveniji,” je dejal župan.

 

Maribor nima odlagališča in ga ne želi imeti, saj želi si sortirnico. Ptuj pa odlagališče ima, vendar nimajo zadostne količine odpadkov za obdelavo. Tako se s preprostimi besedami lahko opiše sinergijsko sodelovanje v regiji, ki si ga želita župana obeh mestnih občin.

Miran Senčar, župan MO Ptuj, Andrej Fištravec, župan MO Maribor, Simon Štrancar dir. Mestne uprave Maribor, Cveto Žalik, dir. Snage Maribor.

Miran Senčar, župan MO Ptuj, Andrej Fištravec, župan MO Maribor, Simon Štrancar dir. Mestne uprave Maribor, Cveto Žalik, dir. Snage Maribor.

Župana mestnih občin Maribor in Ptuj Andrej Fištravec in Miran Senčar sta danes podpisala pismo o nameri skupnega interesa za vzpostavitev sodelovanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Pred tem so ta dogovor že sklenili v podjetjih Javne službe Ptuj d.o.o. in Snaga d.o.o., zato je današnji podpis tako rekoč formalna potrditev.

podpis

V Mariboru se bodo odpadki sortirali in reciklirali, preostanek, kar naj bi predstavljalo manjši delež frakcij, pa bi odpeljali na Ptuj, na dokončno obdelavo. Cilj je nič odpadkov, le surovine, s čimer naj bi se udejanjila ideja krožnega gospodarstva. “Mi in vi imamo že kar nekaj narejenega na tem področju in zdaj lahko to združimo. Zagovarjam, da ne rabimo imeti vsi vsega: če bo Maribor imel močno sortirnico, lahko mi potem pri nas dobimo ostanek,” je pojasnil Senčar, župan MO Ptuj. Zadovoljstvo nad podpisano namero, pa je izrazil tudi Fištravec: “Edino, če bomo sodelovali, bomo lahko primerno soustvarjali kvaliteto bivanja. Veseli me, da z MO Ptuj peljemo skupno pot tudi na področju ravnanja z odpadki. Gre za ekološko in ekonomsko učinkovit projekt.

Miran Senčar, župan MO Ptuj in Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Miran Senčar, župan MO Ptuj in Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Vzpostavitev sodelovanja med podjetji Javne službe Ptuj d.o.o. in Snaga d.o.o. bo prvenstveno potekalo na način izmenjave mešanih komunalnih odpadkov in težke frakcije iz mešanih komunalnih odpadkov. Podpisano pismo o nameri potrjuje, da je sortirnica, ki se načrtuje v Mariboru, zaradi svojih finančnih in okoljskih učinkov zanimiva tudi za druge slovenske občine, hkrati pa zavrača dvome v zadostno količino odpadkov, ki se bo sortirala v Mariboru.

Četrtkova seja mariborskega mestnega sveta bo zagotovo burna, saj bodo mestni svetniki odločali o projektu Sortirnica, v prvo obravnavo pa bodo dobili tudi predlog dvoletnega proračuna.
Mestna uprava pravi, da so se s pripravo dvoletnega proračuna ukvarjali veliko časa, predvsem zaradi težav na prihodkovni strani.

Razlika med zagotovljenimi viri in potrebami za zakonsko naložene naloge, se iz leta v leto povečuje. „Tudi zaradi tega trpijo investicije, ki so v Mariboru sicer na več področjih več kot potrebne,“ tako Simon Štrancar, direktor Mestne uprave MO Maribor.

Največ poudarka v okviru usklajevanja bo v času sprejemanja proračuna po njegovem mnenju vezanega prav na področji sociale in šolstva, kjer prihaja do očitkov, da proračun ni ustrezno zaprt. Še vedno so namreč odprta pogajanja z vlado glede izračuna primerne porabe ter nadomestila za odpravo plačnih nesorazmerij in napredovanj, kjer bodi imeli glede na lani za 1,3 milijona, v letu 2018 pa že za 1,8 milijona evrov višje stroške.

Dveletne investicije v vrtce in šole nezadostne

Na mariborski občini se sicer zavedajo, da za naslednji dve leti načrtovane investicije v šole in vrtce niso zadostne in so daleč od potreb. „ Za vzpostavitev normalnih standardov bi v naslednjih treh letih morali vsako leto nameniti okoli šest milijonov evrov. Za to bomo morali poiskati dodaten denar, saj mestni proračun tega ne zmore,“ pojasnjuje Štrancar.

štrancar, fištravec

Je pa mariborski župan Andrej Fištravec pred četrtkovo proračunsko sejo izrazil upanje, da bodo svetniki pri odločanju pred očmi vendarle imeli makroekonomski okvir. Ta pa ne pomeni le 32 – milijonskega primanjkljaja za zakonsko določene naloge s strani države v letu 2017, pač pa več kot sto milijonov evrov od leta 2011.
S tem moramo živeti in to pomeni umiranje na obroke, zato bi bilo treba več energije, ki je zdaj usmerjena proti vodstvu občine, usmeriti proti vodstvu države. Še posebej če gre za koalicijske stranke, ki so prisotne v mestnem svetu,” je dejal župan.

Mariborska občina je sicer prav danes ministrstvu za javno upravo poslala nov predlog formule za izračun primerne porabe, ki bi upošteval tudi socialni vidik. Predlagajo, da bi iz izračuna izvzeli faktor infrastrukture, ki jo ima mesto dodobra razvito, a z njo nastajajo stroški vzdrževanja, namesto tega pa v formulo uvrstijo upoštevanje deleža brezposelnih in tistih z minimalno plačo.

VIR: STA

V preigravanju idej o načinih uresničevanja napovedanih infrastrukturnih projektov v Mariboru je občina te dni presenetila s predlogom, da se dispečerski center za nujno medicinsko pomoč, ki ga je država lani začela graditi na Trgu Leona Štuklja, preseli na drugo lokacijo. Tja bi namreč radi umestili Mariborsko knjižnico.

 Mestna občina Maribor MOM

“Že to, da je država postavila dispečerski center v center mesta, je bilo v nasprotju z našimi šestletnimi dogovarjanji z ministrstvom za zdravje in v nasprotju z našimi razvojnimi interesi. Zdaj, ko je jasno, da obstaja na državni strani interes, da nam da stavbo SDK, želimo imeti stavbo v polni funkciji. Dispečerski center blokira to polno funkcijo,” je pred dnevi ob predstavljanju predloga občinskega proračuna za letošnje leto povedal župan Andrej Fištravec.

Po njegovih besedah mu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obljubila, da so v primeru, da bo občina uspešna z načrtom za selitev osrednje enote Mariborske knjižnice v stavbo nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja, pripravljeni preseliti dispečerski center. Investicija v knjižnico se po ocenah župana ne bo mogla začeti pred letom 2018, zato meni, da je še dovolj časa za pogovore. V omenjeni stavbi je tudi mariborska izpostava Ajpesa, ki se je po besedah Fištravca prav tako pripravljen preseliti.

Ker je gradnja dispečerskega centra še v teku, po besedah direktorja mariborske mestne uprave Simona Štrancarja ne bo velikih stroškov s selitvijo. “Če bo odločitev sprejeta v kratkem, še ne bo dodatnih stroškov za ministrstvo,” je dejal.

Kot možno nadomestno lokacijo za dispečerski center se omenja stavbo na Cesti proletarskih brigad, kjer je že klicni center za gasilce in policijo. To lokacijo med drugim podpirajo tudi izvajalci nujne medicinske pomoči v Mariboru.

Občina želi seliti knjižnico, ker nima denarja za novogradnjo na trenutni lokaciji na Rotovškem trgu. Selitev knjižnice v stavbo SDK bi po besedah Fištravca stala 2,5 milijona evrov, dober milijon evrov bi morali odšteti še za ureditev dela knjižnice v nekdanjih prostorih centra za socialno delo na Taboru, medtem ko se uresničitev dolgoletnega načrta za obnovo knjižnice na Rotovškem trgu ocenjuje na najmanj 20 milijonov evrov.

Država je v ta namen pripravljena prispevati 2,7 milijona evrov, a le v primeru, da knjižnica ostane na Rotovškem trgu. “Za morebitno selitev knjižnice na drugo lokacijo pa bi bil potreben nov postopek,” so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.

Predpogoj za selitev knjižnice v SDK je, da država stavbo brezplačno preda v občinsko last. To vključuje tudi prizidek, kjer ministrstvo za zdravje gradi dispečerski center. Ta bi po prvih napovedih moral biti vzpostavljen že na začetku leta, a so se postopki nekoliko zavlekli, najprej zaradi zapletov pri izbiri lokacije, zdaj pa zaradi daljšega postopka izvedbe javnega naročila za nabavo nove informacijske opreme.

Kot so ta teden povedali na ministrstvu za zdravje, na objektu v Mariboru trenutno potekajo zaključna dela, sledijo še pregledi in odpravljanje morebitnih napak. Začetek delovanja dispečerskega centra je odvisen od poteka javnega naročila za informacijsko opremo, za katerega pa še niti niso objavili razpisa, saj “se še usklajujejo tehnične specifikacije”.

Informacijsko opremo nabavljajo skupaj za oba načrtovana dispečerska centra – torej tako mariborskega kot ljubljanskega. “Če ne bo težav”, bo dispečerski center v Mariboru po napovedih ministrstva začel delovati z začetkom letošnjega poletja, v Ljubljani pa jeseni.

Vzpostavitev in delovanje dispečerskih centrov v Mariboru in Ljubljani z enotno dispečersko službo je ključnega pomena za zagon nove organizacije službe nujne medicinske pomoči, saj naj bi centra koordinirala delo vseh, ki se vključujejo in izvajajo nujno medicinsko pomoč ali prevoze bolnikov.

Vir: STA

Po naših informacijah naj bi mariborski kriminalisti na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca. Šlo naj bi za primer sklepanja „in-house“ pogodbe med občino in mariborskim vodovodom za ureditev vodovodnega omrežja v Mariboru med leti 2014 in 2015.

Informacijo o domnevni kazenski ovadbi smo preverili tako pri Fištravcu, kot pri Burnaču, ki sta informacijo prvič slišala od medijev. Ni jima znano niti to, ali je ovadeno podjetje oziroma občina, ali direktor oziroma župan.
Kot nam je pojasnil Burnač, naj bi šlo za primer sklenitve „in-house“ naročila med MO Maribor in Mariborskim vodovodom za leto 2014 in 2015, ko so izvedli renovacijo vodovodnega omrežja. „Seveda mi smo naredili tehnično, mi smo položili nove vode, kar seveda dela javno podjetje, zato tudi država od občine zahteva, da ima izvajalca, ki mu podeli koncesijo za izvajanje oskrbe omrežja,“ je pojasnil Burnač.

Presenečen je bil nad informacijo, saj do zdaj ni vedel, da bi bilo karkoli zoper njega ali podjetje podano. „Ne vem ali je to bila anonimna prijava, kar je danes folklora v Sloveniji. Ne vem niti tega kako je policija oziroma organ pregona to dal. Da novinar vse več, kot tisti, ki je bil osumljen je nerazumljivo,“ še dodaja Burnač.

Na mariborski občini medtem pravijo, da je župan na nedorečeno zakonodajo in-house naročanja opozarjal že sam.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Mariborski vodovod

Zato je župan predlagal, da zakonodajalec uredi ta dva vprašanja. Potrebno je jasno določiti, kako se izvede preverba cene na trgu na način,  ki je izvedljiv in ne dopušča različnih interpretacij. Opredeliti je potrebno koliko del mora izvesti nosilec “in-house” naročila in koliko podizvajalci. Po trenutnem sistemu lahko podizvajalci izvedejo vso delo, ki ga je prejel nosilec “in-house” naročila.  „Zato razumem računsko sodišče in organe pregona, da želijo to težavo reševati na način, da se žuga odgovornim osebam javnih inštitucij in destimulirati izvajanje javnega naročanja „in-house“,“ je zapisal Fištravec.

Tako Burnač kot Fištravec opozarjata, da ta način javnega naročanja izvajajo vse večje občine v državi, pregled revizij, ki jih je izvedlo računsko sodišče v teh občinah pa da jasno kaže na to, da sistem ni dorečen in da računsko sodišče na to tudi opozarja.

Oba sta prav tako izpostavila primer „in-house“ naročila v primeru obnove Trga Leona Štuklja v Mariboru ,kjer je sodišče ugotovila, da ni nihče kriv. „Nam v Mariboru pa ostaja ledena površina trga, ki ga zaradi vgrajenega kamna ne smemo soliti,“ dodaja Fištravec.

Burnač pravi, da je zgodba smešna in absurdna, saj je občina ustanovila javno podjetje z namenom, da opravlja svojo nalogo vzdrževanja na področju vodovodne infrastrukture v mestu. „Pričakujem, da bo tožilstvo to nesmiselno ovadbo zavrglo,“ še pravi Burnač.

Vprašanja o domnevni vložitvi kazenske ovadbe smo poslali tudi organom pregona, njihove odgovore pa še čakamo.

Mariborska mestna uprava je po dolgih prizadevanjih spisala dvoletni občinski proračun, ki naj bi omogočil večjo stabilnost občinskih financ. Mestni svetniki bodo tako kmalu dobili v sprejemanje proračuna za 2017 in 2018, katerih višina ostaja na podobni ravni kot prejšnja leta. Razpravo o projektih Celostnih teritorialnih naložb (CTN) pa so ponovno prestavili.

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga zdaj po besedah župana Andreja Fištravca uspeli uravnotežiti. Pogajanja z državnimi oblastmi sicer še potekajo, a v Mariboru upajo, da bodo občine uspele s svojimi prizadevanji.

Mestna občina Maribor MOM

Tako so prihodki in odhodki za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov. Na prihodkovni strani je predvideno novo zadolževanje v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu iz lanskega leta. Proračun za leto 2018 je načrtovan v višini 101,1 milijona evrov in predvideva še dodatno zadolževanje za pet milijonov evrov, je povedala vodja občinskega urada za finance in proračun Nataša Sluga.

Zadolževanje nujno

Novo zadolževanje je po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja nujno za odplačilo dolga družbi Iskra v zvezi z radarji. Po novem namreč velja, da tega dolga ne bodo odplačevali v več letih, ampak v enem kosu. Z omenjeno zadolžitvijo je občina dosegla maksimalno možno zadolženost, a po ocenah mestne uprave je bolje tako, saj je to v prihodnjih letih ne bo več obremenjevalo. Za odplačilo že prej najetih posojil bodo letos odšteli 4,4 milijona evrov, prihodnje leto 5,3 milijona evrov.

Seja o proračunu 9. februarja

Mestni svetniki bodo predlog obeh proračunov dobili v sprejemanje na seji 9. februarja. Pred tem bi se morali mestni svetniki sestati na izredni seji in izbrati projekte, ki jih bo občina pripravljala na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a so to sejo, nazadnje napovedano za prihodnji teden, ponovno prestavili. Po besedah Fištravca želijo pred tem rešiti številna odprta vprašanja z državo, med drugim v zvezi z možnostmi obnove osrednje enote Mariborske knjižnice. Prve razpise pričakujejo sredi marca, zato je po njegovih ocenah še dovolj časa za odločanje.

Sredstva CTN, namenjena za projekte prenove mestnega jedra, trajnostnega prometa in obnove socialnih stanovanj, bodo glavni vir za večje investicije v mestu, saj v občinski blagajni, ko se pokrije obvezne naloge, ostane manj kot četrtina sredstev.

VIR: STA

Marko Žula, dosedanji direktor družbe Nigrad, je danes podpisal sporazum o prenehanju poslovodenja Nigrada. Po opravljeni primopredaji poslov je novemu v. d. direktorju Marku Plečku zaželel uspešno nadaljevanje zastavljenega razvoja.

marko zula

»V zadnjih dveh letih je bilo v domeni stabiliziranja poslovanja družbe narejenega veliko dobrega, toda kljub temu sem se zaradi različnih stališč in v dobro nadaljnjih poslovnih usmeritev odločil, da Nadzornemu svetu predlagam sporazumno prekinitev poslovodenja družbe Nigrad, ki je mojo odločitev soglasno podprl. Želim si, da bi Nigrad prepoznal zastavljeno politiko mednarodnega poslovanja kot svojo pomembno usmeritev tudi pod novim vodstvom. To usmeritev je podprl tudi naš največji lastnik, saj bo omogočala nadaljnji razvoj podjetja tako po izvedbeni kot tudi strokovni plati. V. d. direktorja Marku Plečku želim uspešno delo in nadaljevanje zastavljenega razvoja, kot ga podpirajo večinski lastniki, zaposleni v družbi Nigrad in nenazadnje tudi uporabniki storitev.” S temi besedami se je Žula uradno poslovil od vodenja družbe.

Marko Plečko, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada.

Marko Plečko, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada.

Da bi radi prihajali v službo
Novi vršilec dolžnosti Nigrada Marko Plečko pa je napovedal, da bo skušal v podjetje vrniti zaupanje, ki se je skozi čas izgubljalo. “Najbolj enostavno povedano, da zaposleni radi pridejo v službo. Ko bomo to dosegli, bodo zaposleni motivirani, bodo imeli večjo afiniteto do dela in bodo tudi rezultati bistveno boljši,” je dejal. Prvih 6 mesecev v.d.-jevstva naj bi istočasno še naprej vodil Nipo, hčerinsko podjetje Nigrada. Pričakuje sicer, da bodo določene dejavnosti iz Nipe ugasnili ali prenesli na druga podjetja. Ko bo objavljen razpis za direktorja Nigrada pa se bo nanj zagotovo prijavil: “Mislim, da tudi izpolnjujem vse pogoje“, je še povedal Plečko.