Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Mariborski mestni občini v tej finančni perspektivi pripada 17,8 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), vendar je doslej dobila odobrena le evropska sredstva za 1,6 milijona evrov vreden projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Zanj bo občina prejela skoraj 860.000 evrov.

Mestna občina Maribor

Mestna občina Maribor

Kot so za STA pojasnili na občini, so nedavno prejeli odločitev vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, o dodelitvi evropskega denarja za omenjeni projekt. V sklopu del bodo uredili 17 kilometrov kolesarskih povezav, tako glavne poti kot potrebne navezovalne infrastrukture, med Teznim in Taborom, Razvanjem in mestno četrtjo Ivan Cankar ter Studenci in Pobrežjem.
Občina namerava sredstva CTN nameniti za vse tri sklope prednostnih naložb. Za projekte urbane prenove, trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stanovanj. Na Mestni občini Maribor za zdaj čakajo še na odločitev o podpori projektu energetske prenove večstanovanjskih stavb na Engelsovi ulici, za katerega je prijavo izvedel Javni medobčinski stanovanjski sklad. Omenjena naložba je vredna 1,45 milijona evrov, pri čemer iz mehanizma CTN pričakujejo dobrega pol milijona evrov.

V skladu z zastavljenim terminskim načrtom je ureditev kolesarske infrastrukture predvidena v letih 2019 in 2020, energetska obnova stanovanj pa v letošnjem letu. V postopku prijave sta trenutno tudi projekta obnove skate parka in revitalizacije Vojašniškega trga z objekti, v pripravi pa obnova promenade v Mestnem parku. Ob tem v Mariboru pripravljajo tudi prijave na drugo fazo projektov mobilnosti, in sicer avtobusne nadstrešnice, ureditev kolesarske poti na Koroški cesti in ureditev nadvoza nad Titovo cesto.
Na mariborski občini iz omenjenega mehanizma računajo še na denar za projekte Dravske kolesarske poti, ureditve nabrežja Drave z ureditvijo krožne kolesarske poti ob Dravi in brvi. Kot so ob tem še dodali, bodo projekti pripravljeni v skladu z razpisnimi pogoji. Evropska unija mehanizem CTN namenja za uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin. Mestne občine v Sloveniji so iz CTN upravičene do skupaj 139 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Vir: STA

Koroška cesta v Mariboru se bo vendarle obnovila. Občina je v tem trenutku v postopku dvofaznega naročanja izbire izvajalca za gradnjo projekta celovite obnove Koroške ceste z Glavnim trgom. Do zaključka postopka javnega naročila, predvidoma 2-3mesece, se bo pričela tudi gradnja, ki bo trajala približno 6 mesecev od uvedbe izvajalca v delo.

Mariborski mestni svetniki in svetnice so danes zasedali na 1. izredni seji na kateri so razglabljali o dvigu cen odvoza komunalnih odpadkov podjetja Snaga. Direktor Snage Cveto Žalik je svetnikom pojasnil, da do dviga cen mora priti zaradi razmer na tržišču. V burni razpravi pa so svetniki in svetnice imeli mešane komentarje glede višjih položnic Snage. S 25 glasovi za in 12  proti so sprejeli dvig zneska na položnici Snage.

Nova cena za mešane komunalne odpadke oziroma gospodinjske odpadke za 120 litrsko posodo, kot jo je predlagala občinska uprava, je tako 13,63 evrov z DDV na mesec. Navedeni ceni pa veljata na 14 dnevni odvoz odpadkov. Občanke in občani Mestne občine Maribor bomo po novem tako plačevali za 3,75 evra višje položnice odvoza komunalnih odpadkov. 

Kot dobri gospodarji smo rabili en mesec, da smo prišli do tega, kar imamo danes na mizi. Če primerjamo cene z drugimi občinami, mislim, da smo zelo dobro gospodarno ravnali,” je dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič. “Čaka nas še zelo veliko trdih orehov, pri čemer bodo vrtci in Snaga izgledali zelo nedolžno. Ne bomo se ukvarjali samo sami s sabo, ampak pogledali kje je odgovornost tistih, ki so to zakuhali, da se bomo lahko pogovarjali o črpanju evropskih sredstev,” je na argumente opozicijskih svetnikov po tem, da se na vsaki seji pogovarjajo o dvigu cen, odgovoril Arsenovič.

V 13 letih ni prišlo do spremembe cene, stroški pa se medtem višajo. V treh letih pa se je strošek komunalnih frakcij dvignil za kar 80 odstotkov iz 98 evrov na 175 evrov na tono mešanih komunalnihi odpadkov,” je pojasnil direktor Snage. Teh argumentov po njegovem ni mogoče spregledati. “Zaprtje kitajskega trga pomeni težavo za ves evropski trg težavo, saj se reciklat kopiči, imamo višek smeti, ki jih nimamo kam dati,” še dodaja Žalik.

FOTO: pixabay.com

Kot primer je situacijo orisal s tem, da se danes odvoz papirja iz gospodinjstev mora plačati, medtem ko je pred leti bila situacija obrnjena. “Zavedamo se, da je predlog dvig cen velik zalogaj za občanke in občane Maribora, vendar je v tem obdobju prišlo do povišanja cen, pošle so tudi naše rezerve, niso to moje napake ali napake občinskega vodstva, temveč je to dejstvo trga,” je zaključil Žalik.

V imenu svetniške skupine NLS, se je oglasil Franc Kangler, ki je ob začetku razprave dejal, da predloga dviga cen ne bodo podprli. “V NLS napsrotujemo takšnemu načinu reševanja problemov, ki se je zdaj zgodil.

Vodstvo MO Maribor se je v začetku marca sestalo s Snago

12.3. smo se prvič usedli z vodstvom Snage, skrbno smo se lotili revizije in ocenjevanja situacije v podjetju. Izključili smo vpliv sortirnice. Kljub temu pa imam tudi dobro novico. Hitra notranja revizija je pokazala, da je dobro, da je sortirnica tukaj in da dela. Brez nje bi stanje bilo bistveno slabše. Naredile je celo 300.000 evrov plusa. Res pa je, da sortirnica nima dovolj dela, da bi upravičila svoje mesto. Vsekakor pa ni nasedla naložba,” je situacijo pojasnil župan mariborske občine Saša Arsenovič. Nadalje je naštel ukrepe, ki jih bodo v prihodnje izvedli v podjetju. Prihodnji mesec bo zasedala skupščina podjetja, kmalu zatem pa bo prišlo tudi do kriznega medežmenta je pojasnil Arsenovič.

Iz 60 odstotnega povišanja nam je uspelo to povišanje cen odvoza komunalnih odpadkov spraviti na 38 odstotkov, kar je še razumno. Res pa je, da bi to morali narediti že v letu 2016,” je dodal mariborski župan. Razpravo svetnikov in svetnic pa je pospremil z besedami, da “bomo imeli resen problem, tudi z zagotavljanjem plač delavcem, če ne bomo dvignili cene odvoza komunalnih odpadkov.”

Vodja največje opozicijske stranke NLS, Franc Kangler je uvodoma okaral občinsko vodstvo. “Če bi nas takoj po izvolitvi povabili na pogovore, bi vam takoj svetovali skupščino v podjetju Snaga. Kdo je zdaj tukaj lažnivec, je to direktor Žalik ali bivši župan Fištravec?,” je bil oster Kangler in dodal, da je za poslovanje Snage kriv oziroma odgovoren direktor in noben drugi. “Danes je te svinjarije, ki so jo nekateri posamezniki počevnjali bremenit na občane Maribora in rečt, da bodo Mariborčani krivi, če ne bodo plačevali višjih položnic, je sramota in žalost za mesto,” je še dodal Kangler.

Stečaj Snage ni mogoč

Tudi v Listi župana Andreja Fištravca dviga cen niso podprli. Svetnik Miha Recek je opozoril, da stečaj Snage ni možen, saj da gre za podjetje v občinski lasti. “Pogovarjamo se o skoraj 40 odstotni podražitvi. V Snagi pa 900.000 evrov evropskih sredstev porabljajo za sprotno poslovanje. Imam občutek, da to ni zadnja podražitev letos. Zakaj se Snaga sama ne zadolži, ne pa da stroške polaga na občane mariborske občine,” se je spraševal Recek. V stranki so medtem predlagali, da naj župan podražitev razdeli na dva plačnika, 10 odstotkov na občane, 40 odstotkov na proračun MO Maribor.

Bodo višje položnice rešile Snago?

Glede na to, da so v omenjeni opozicijski stranki Lista župana Andreja Fištravca bili proti dvigu cen odvoza komunalnih odpadkov, je Arsenovič na glas postavil retorično vprašanje. “Če niste izvedli dviga cen prej, ga pa zdaj tudi ne boste podprli. No ta je res dobra,” je bil sarkastičen Arsenovič.

Zvonko Zinrajh iz SDS se je medtem spraševal, ali dvig položnic pomeni tudi rešitev problema Snage? “Problem vidim na dveh koncih, prvi je v vodenju podjetja. Ne gre za to, kako koga zavaja, ampak za to, da morajo biti tisti, ki o tem odločajo obveščeni o situaciji v podjetju Snaga. Podpiram preloge, da se uvede krizni menedžment in da Snago poskušamo postaviti na noge. Ne samo zato, ker je na slabih, trhlih nogah, ampak tudi zato, ker se v perspektivi javnih podjetij pripravljajo spremembe. In tudi morebitni holding ne bo mogel vleči takšnega bremena. Želimo si zdravega podjetja na bolj zdravih temeljih, z menedžmentom, ki je to sposoben izpeljati,” je dejal Zinrajh.

V stranki DeSus opozarjajo o tem, da je potrebno misliti na nekaj več kot 200 zaposlenih, “Ko se odločamo, da bi neko firmo poslali v stečaj, podprli bomo dvig cen. Naj se zamenjajo nadzorniki, ker očitno niso naredili svojega dela,” je dejala Jelka Kolmanič.

Podražitev je podprl tudi Matic Matjašič, Lista mladi. Povezujemo, z besedami, da na ta način lahko zagotavljajo normalne storitve. “Nihče si ne želi, da tuji zasebniki vozijo odpadke in da bodo ceno dvignili po svoji vesti. Izključno zato, da Snago obdržimo, pa pričakujemo, da se k odgovornosti pokliče vse, ki so se zadnjih nekaj let izobali prevzemu odgovornosti,” je dejal.

Rotar: “Se bomo zadušili v smeteh ali rešili problem”

V stranki Levica so medtem predlog dviga cen podprli, vendar so izrazili skrb nad reševanjem podjetja. “Ne želimo si Neaplja z odvozom smeti. Mislim, da imamo več možnosti za urejeno delovanje odvoza in odvoza odpadkov če imamo neko službo, javno službo, katere solastnica je občina. V kolikor se bodo v bodoče kapacitete sortirnice napolnile, pa je država celo obljubila, da bodo šle cene dol. Na to pa računam. Levica bo podprla dvig cen, žal mislim, da ne gre drugače,” je dejala Tatjana Frangež, svetnica Levice.

Tudi v Listi kolesarjev in pešcev so se strinjali, da se težava mora rešiti s prestrukturiranjem in da upajo, da ima župan tukaj kakovosten sanacijski načrt. “Me pa skrbi, če bomo celotno vodstvo zamenjali in nadzorni odbor, ali bomo utegnili vse te ljudi uspeli zamenjati s kompetentnimi storkovnimi kadri, ki imajo dovolj znanja. Večkrat je bilo omenjeno da gre za reševanje delvacev. S tem se ne strinjamo. V zadnjih 5 letih je imela Snaga za skoraj 5 milijonov evrov stroškov za zaposlitveno agencijo Adecco. Nekateri zaposleni imajo po naših podatkih več let pogodbo preko teh zaposlovalnih agencij. In tega problema še sploh nismo načeli. To je nedopustno, da se to dogaja v naših javnih podjetjih,” je dejal Josip Rotar in javno vprašal kdaj bomo iz te krize izpluli. “Za nas je v tem trenutku ključno vprašanje ali se mislimo v teh smetem ki jih imamo in jih bo vedno več zadušiti ali pa se mislimo začet z njmi ukvarjati in z njimi gospodarno ravnati,” je zaključil Rotar.

Na Odboru za komunalo so že pred časom sprejeli sklep oziroma so zahtevali, da se pred uvedbo izredne revizije ne gre v podražitev cen. “Vendar se v tem času nadzorni odbor še ni sestal, ker je predsednik odstopil, zato se bodo sestali šele v začetku maja. Jaz podpiram vse te razprave, ki so jih dosedaj imele svetniške skupine. Zato v LPR dajemo na glasovanje še dodaten sklep, ki se glasi. Mestni svet MOM zadolži župana, da sporoži postopek izredne revizije snage, za 2016, 2017 in 2018 in v primeru ugotovitev nepreavilnosti sproži zoper odgovorne ustrezne odškodninske in kazenske postopke, višina odškodninskega zahtevka pa se poračuna na položnicah občank in občanom. Mislim, da je to pošteno, če se bodo te nepravilnosti, ki jih v opoziciji tudi dokažejo. Mislim, da je to mali stroke, ki ga moram dati, da enkrat resnici pridemo do dna. Čudim se, da nihče do danes ni sklical skupščične in da ni zasedal nadzorni svet. Mi danes rešujemo podjetje Snaga, teh 265 ljudi je bistveno bolje če jih ohranimo in še naprej ohranimo javno gospodarsko službo. Mi moramo izvajati javno gospodarsko službo in že jutri lahko izberemo kogarkoli drugega, vendar takrat več ne bomo mogli vplivsati na ceno in seveda tudi na poslovanje družbe, ki bo za nas opravljala to dejavnost. Zato je prav, da se tega lotimo z resno odgovornostjo, ker za njo bomo morali stati naslednja leta,” je dejal Stojan Auer.

Medved: “Morali bi reagirati prej, vendar smo zadevo želeli raziskati”

Strinjam se s Kanglerjem, da bi morali reagirati prej, samo morali smos i vzeti čas in zadeve dodobra preučiti. Sortirnica bo dejansko prevzeta komaj letos. Veliko smo se ukvarjali s cenami, kakšna naj bo podražitev. Želeli smo ljudi obremeniti minimalno, vprašanje je če je ta podražitev zadostna. tudi menedžment je treba zadolžiti, mislim, da je rezerev veliko tudi v okoliških občinah. Zato smo se odločili, da podpremo minimalno obremenitev za ljudi,” je obrazložil podžupan Samo Peter Medved.

Žalik: “Rad bi videl junaka, ki bi čudežno rešil situacijo”

Med svetniki in svetnicami je bilo veliko vprašanj naslovjenih neposredno na vodstvo Snage, zato je direktor Žalik začel s pojasnjevanjem situacije, začenši s tem, da nima težav s prevzemom odgovornosti. “Imam mapo dokumentov, ki smo jih pošiljali na občino, prezentacije, delovna gradiva, vse. Zato ne more nihče reči, da nismo pošiljali na občino ničesar in da jih nismo obveščali. Zakaj moramo ukrepati zdaj, danes in tukaj. Naj se nihče ne skriva za tem, da ni vedel. Dejstvo je, da so vedeli. Če pa se bomo skrivali za tem, da je to težava nekoga drugega. Ne bi želel govoriti o tem, da je Teš 6 in sortirnica, kot je bilo rečeno, ” je dejal Žalik in dodal, da je potrebno cenovna razmerja uresničiti in reprogramirati dolgoročni kredit in pridobiti ugodni kredit, enoletni, da se ta razkorak finančni nekako preusmeri.

 

Brez zapletov na občinski seji Občine Ruše tudi tokrat ni šlo. 4. redna seja se je namreč začela zelo podobno kot 3., saj je županja Urška Repolusk tudi tokrat sejo začela s podukom medijem, katere točke dnevnega reda seje bo dovolila snemati in katerih ne.

Opozicija se je tudi tokrat čudila praksi županje in ji očitala, da sejo zapira za javnost ter jo prosila za razlago, čemu je temu tako. Županja je na očitke odgovorila, da seje ne zapira pred javnostjo, ampak izkorišča zgolj 25. člen poslovnika, ki ki predsedujočemu omogoča omejitev slikovnega in glasovnega snemanja oziroma na izrecno prošnjo medija lahko predsedujoči dovoli slikovno in zvočno snemanje določenih delov seje. Tako se je po lastni presoji, ne glede na prošnjo medija BK TV, da bi snemali dele vseh točk, odločila, da bo dovolila snemanje le 4. točke dnevnega reda (Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2019 – druga obravnava), 5. točke (Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ruše) in 6. točke (Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018). Opozicije z odgovorom kljub vsemu ni prepričala, saj so mediji sicer sejo lahko spremljali v celoti, zainteresirana javnost pa je pri spremljanju omejena, saj dvorana ne sprejme vseh občanov Ruš, kar pomeni, da se mora večina občank in občanov zadovoljiti s poročanjem izbranega lokalnega medija s strani županje in medija BK TV. In prav to je zmotilo opozicijo, ki ne vidi razloga, zakaj se seje ne smejo snemati v celoti, kot je bila to praksa do sedaj in je praksa tudi v sosednji mariborski občini. Več v videu.

Proračun sprejet brez upoštevanja opozicije
Že takoj na začetku je občinsko vodstvo postreglo s podatkom, da so za proračun v času javne razgrnitve, prejeli kar 113 mnenj oziroma predlogov občanov za njegovo izboljšavo. Od tega jih je bilo 94 podanih pravočasno v skladu z zakonsko časovnico. Županja je zatrdila, da so jih upoštevali kar 64. Kljub vsemu je opozicija županji očitala, da proračun ni razvojno naravnan, predvsem pa se vidi ponavljanje vseslovenske prakse, da se ob zamenjavi občinskega vodstva, zamenjajo tudi prioritete in se tako pozabi na nekatere nedokončane dobre projekte prejšnjega občinskega vodstva. Županja je na očitke odgovorila, da je proračun osnovala na podlagi predlogov občank in občanov, ki si želijo boljših cest in boljše komunalne infrastrukture. Koalicijski svetnik neodvisne liste #Skupaj, Ladislav Pepelnik, pa je opoziciji odgovoril, da proračun ohranja vse njihove dobre projekte, je pa jasno, da ima trenutna županja drugačne prioritete od prejšnjega vodstva.
Kljub temu so se pri sprejemanju proračuna kopija lomila prav pri amandmajih opozicijske svetniške skupine ZA – Združena akcija, ki je vložila amandma, ki bi sredstva, predvidena za nakup avtomobila in za nakup pisarniškega materiala, prerazporedil za dokončanje projekta Matavškove jame. Skupaj bi bilo po predlogu opozicije za dokončanje projekta na voljo še 50.000 EUR. Amandma je tako odprl daljšo razpravo, saj so predvsem koalicijski svetniki prepričani v mnoge finančne in druge nepravilnosti projekta, kljub zagotovilom direktorja občinske uprave, Dušana Laheta, ki je funkcijo opravljal tudi pri nekdanjem županu Urošu Razpetu. Opozicija je tako soglasno napovedala revizijo projekta, ki ji je že dlje časa trn v peti. “Razmislite o smotrnosti revizije, saj bi bilo to podobno metanju denarja skozi okno,” je na napoved revizije dejal Razpet in dodal, da je amandma vložil, ker čuti odgovornost, da se projekt zaključi, hkrati pa izrazil prepričanje, da revizija ne bo razkrila nobenih nepravilnosti. Opozicijski svetniki so predlagali še amandma, ki bi znižal sredstva namenjena informiranju in nabavi pisarniškega materiala, ta denar pa bi namenili ukrepom za spodbujanje malega gospodarstva, katerim je županja Urška Repolusk v letu 2019 odvzela skoraj 49.000 evrov. Opozicija županji tako očita, da ni naklonjena ustvarjanju novih zaposlitev v občini. Barbara Jert (ZA – Združena akcija) je zato proračun ocenila za prenapihnjen, predvsem pa premalo socialno naravnan. “Socialni ukrep bi bil podpora malemu gospodarstvu,” je zaključila Jertova.
Za daljšo debato je nato poskrbel še amandma koalicijske 2×2 Neodvisne liste, ki predvideva višanje proračunske postavke za Društvo prijateljev mladine za 30.000 evrov, kar naj bi omogočilo dodatno redno zaposlitev. Amandma je vložila tudi županja, ki je predvideval višanje postavke za Letno gledališče za 26.500 evrov v namen obnove kulturne dediščine. Oba koalicijska amandmaja sta bila sprejeta z desetimi glasovi za, amandmaja opozicije pa oba zvrnjena s tesnim izidom z osmimi glasovi za in devetimi proti. Tako je koalicija najverjetneje nakazala, kako se bodo sprejemali pomembni akti skozi celotni mandat. Več v videu.

Kljub vsemu je nekdanji župan Ruš Uroš Razpet, proračun za leto 2019 podprl, saj je dejal, da ni v občinskem svetu zato, da bi jezil županjo. “Nisem tukaj zato, da bi komurkoli od vas, ki seveda imate legitimno pravico, ugotovljeno na volitvah, da na nek način vodite kraj, nagajal. Rad bi pomagal, rad bi, da neke projekte speljemo, rad bi, da smo toliko pametni, da ne počnemo tega, kar počnemo v tej državi že cel čas, da ob zamenjavi oblasti, vse tisto, kar se je počelo prej, zmečemo stran pa gremo na novo,” je svojo podporo proračunu utemeljil Razpet, obenem pa izrazil željo zadostni finančni podpori, ki bi omogočila dokončanje projekta Matavškova jama. Kot rečeno je opozicija pokazala drugačen obraz in predlog zavrnila. Tako v proračunu ostaja za projekt zgolj 20.000 evrov od željenih 50.000.

Svetnikom omejen dostop do dokumentacije
Svetnik Darko Knez iz ZA – Združena akcija je občinsko vodstvo opozoril, da je imel željo za dostop do dokumentacije, ki jo hrani občina a je ni dobil.  Boštjan Petek iz Oddelka za gospodarstvo, finance, komunalo, okolje in prostor  mu je odgovoril: “Ker gre za informacijo javnega značaja se na odgovor čaka dvajset delovnih dni,”. Ob tem se je takoj oglasila Katja Markač Hrovatin, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinsko vodstvo podučila, da mora imeti vsak svetnik takojšen vpogled v vso občinsko dokumentacijo.
Temu je pritrdila tudi svetnica SD, Bojana Muršič. “Drži. Tudi jaz kot poslanka imam možnost takojšnjega vpogleda v vso državno oziroma državnozborsko dokumentacijo o kateri se zanimam.” Vse torej kaže, da občinsko vodstvo še ne pozna vseh postopkov, predvsem pa nekoliko skrbi dejstvo, da takšni manevri precej spominjajo na poskus nekega zavlačevanja oziroma prikrivanja, sicer bi Knez dokumentacijo že zdavnaj dobil v vpogled. Tudi, če bi veljali zakonski roki, nikjer ne piše, da ni možno odgovora dobiti še pred iztekom zakonsko določenega roka za podajo odgovora oziroma željene dokumentacije.

S tesnim izidom potrjen tudi zaključni račun za leto 2018
Svetniki so razpravljali še o zaključnem računu za leto 2018, ki je svetnike spet razdelil na koalicijo in opozicijo. Opozicijo je zmotilo že dejstvo, da je bil proračun v letu 2018 izveden v 93%, svetnico Katjo Markač Hrovatin pa je še dodatno zmotilo, da so bila v lanskem letu planirana sredstva za nakup stvarnega premičnega premoženja v vrednosti 30.000 EUR, v zaključnem računu pa so prikazana porabljena sredstva v višini 68.000 EUR. V tem primeru je šlo za nakup dveh avtomobilov in viličarja, ki so bili namenjeni Režijskemu obratu Ruše. Ob tem jo je svetnik Mihael Hleb Oset iz Neodvisna lista za varnost in pomoč – NLVP opozoril, da so bila vozila, ki so se nabavila nujna, saj stara vozila niso bila več izpravna. “Jaz bi vsakega svetnika prosil, da se pred Režijskim obratom ustavi in pogleda, ko pozimi naši delavci čistijo sneg, poleti kosijo travo in me zanima, kako bi oni gledali na nas, ko razpravljamo o takšnih zadevah. Mislim, da je jasno, da morajo biti njihova delovna sredstva izpravna,” je zaključil Hleb Oset. Svetniki so nato zaključni račun, s sedmimi glasovi za in šestimi proti, podprli.

Občinski svetniki so potrdili tudi Letni program športa v Občini Ruše, ki je programsko identičen prejšnjemu. Prišlo je zgolj do manjših prerazporeditev sredstev iz programov namenjenim starejšim in invalidom k programom prostočasnih dejavnosti in športa mladih. Je pa zanimivo, da se je Letni program športa, ki omogoča sofinanciranje športnih društev v Rušah sprejel tako pozno, saj podlaga za sprejetje ni sprejet proračun, kar dokazuje praksa iz občine Maribor. Tako bodo športna društva občinska sredstva prejela šele čez dober mesec ali dva, v primeru, da pride do kakšnih pritožb, kar pomeni, da bodo športna društva večino leta morala funkcionirati brez nujnega sofinanciranja občine.

Nedostopnost za medije, kljub drugačnim objlubam

Prav tako je županja, kljub začetnim obljubam, da bo po seji, ki je ni dovolila v celoti zvočno in slikovno posneti, na voljo za medije, na koncu pokazala drugačen obraz, saj je na izrecno prošnjo medija BK TV za izjavo pred kamero odgovorila, da ne bo dala izjave, lahko pa ji vsa vprašanja pošljejo pisno in bo nanje pisno odgovorila. Prav tako to velja za naš portal, za svoj plačan medij pa daje izjave takoj po seji.

Člani Liste kolesarjev in pešcev so pred mariborsko upravno enoto tudi danes zbirali overjene podpise za nastop liste Povežimo se na evropskih volitvah. Prisotna je bila tudi prva nosilka liste, Urška Zgojznik, Slovenka leta in kandidatka za evroposlanko.

Lista Povežimo se, bo na evropskih volitvah nastopila skupaj s Pirati, Evropskimi zelenimi, Evropsko piratsko stranko, Stranko mladih + Zeleni Evrope, Solidarnostjo, Delavsko stranko, Odprtim Celjem, Neodvisno listo Tomaža Žoharja, Zavodom Up, Zagonom, Povodom in Ljudsko fronto. Kot prvo kandidatko so na skupni listi izbrali Urško Zgojznik.

Zgojznikova je med drugim pobudnica akcije Očistimo Slovenijo, predsednica organizacije Ekologi brez meja in Slovenka leta 2018. Zakaj se je odločila kandidirati pa je pojasnila v video izjavi.

Ker so neodvisna lista, morajo v tem tednu zbrati 3000 podpisov državljank in državljanov, kolikor je potrebno za vložitev kandidature. Kampanjo bodo začeli 26. aprila. Sicer verjamejo v uspešno zbiranje podpisov in na koncu izvolitev v Evropski parlament.

So lahko slovenski poslanci v Evropi kljub majhnosti slišani?

V družbi še vedno velja prepričanje, da slovenski poslanci v evropskem parlamentu glede na svojo majhnost ne dosežejo veliko. “Zanimivo, da se v Sloveniji veliko ukvarjamo s tem ali smo slišani ali nismo, ampak je veliko drugih majhnih evropskih držav, ki so zelo glasne. Mi imamo izredno dobre predispozicije kar se tiče zelenega okolja, ohranjenega okolja in bi absolutno lahko bili bolj ambiciozni, kar pomeni bolj glasni, tudi v evropskem parlamentu. Zakaj pa ne?,” se sprašuje Zgojznikova.

lista kolesarjev in pešcev

V Sloveniji je sicer zaznati apatičnost v smislu evropskih volitvah, katerih volilna udeležba je ena najnižjih, okrog 25 odstotkov.

Za višje dobro se je potrebno boriti

Verjamemo, da se tudi v širšem evropskem pomenu da nekaj narediti in boriti. In da to lahko tudi služi ali koristi našim prizadevanjem na lokalni ravni, da se nekaj vzpostavi in naredi,” pojasnjuje Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev.

Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament bodo v nedeljo, 26. maja 2019.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, je mariborski občini odobrila 1,6 milijona evrov za projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj bodo prejeli 860.000 evrov.

Kot so pojasnili na vladni službi, je namen projekta, da mestna občina z izgradnjo primerne kolesarske infrastrukture ustvari pogoje za spremembo potovalnih navad v Mariboru in okolici, predvsem pa zaustavi rast avtomobilskega prometa.

S pomočjo te investicije bodo v Mariboru vzpostavili sklenjene kolesarske povezave med posameznimi deli mesta, ki bodo varne in uporabne tudi za manj izkušene kolesarje ter bodo zato ponujale dobro alternativo vožnji z motornimi vozili.

KOLESAR2

V sklopu projekta bo urejenih 17 kilometrov kolesarskih povezav, tako glavne poti kot potrebne navezovalne infrastruktura med Teznim in Taborom, Razvanjem in mestno četrtjo Ivan Cankar ter Studenci in Pobrežjem.

Ob tem bodo med gradnjo prestavili še nekaj ovir, predvsem stebrov in komunalnih vodov, ter uredili potrebne navezave v križiščih, postavili pa bodo tudi potrebno urbano opremo.

VIR: STA

Mariborski mestni svetniki so na današnji seji opravili drugo branje proračuna občine za letošnje leto, ki je zdaj zastavljen v višini 139,3 milijona evrov. Prav tako so z minimalno večino potrdili predlagano zvišanje cen vrtcev.

 seja mom

Prihodki v občinsko blagajno so letos načrtovani v višini 119,8 milijona evrov, dodatno pa naj bi pridobili 1,6 milijona evrov s prodajo kapitalskih deležev, okoli 11 milijonov evrov z novim zadolževanjem, od lanskega leta pa na računu ostaja 6,8 milijona evrov. V enaki višini so predvideni odhodki.

Prihodki so v primerjavi s prvo obravnavo proračuna višji za tri milijone evrov, med drugim zaradi pričakovanih višjih prilivov za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in turistično takso. Zato so po besedah župana Saše Arsenoviča lahko povečali sredstva za kulturo, socialo, nevladne organizacije, gasilce in mlade za skoraj 200.000 evrov.

Med projekti, za katere se bodo letos zadolžili, so obnova Koroške ceste, Vojašniškega trga in promenade v Mestnem parku, ureditev cone Tezno, OŠ Janka Padežnika, Vrtca Ivana Glinška in kopališča Pristan. “Kljub velikim investicijam bo dolg občine konec leta 2021 39 milijonov, danes je skoraj 41 milijonov. To pomeni, da delamo finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo EU pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora,” je povedal župan.

Svoje predloge za drugo branje sta podali svetniški skupini prejšnjih županov Franca Kanglerja (NLS) in Andreja Fištravca (LŽAF), ki jim je župan delno ugodil. Med drugim je znižal sredstva za materialne stroške mestne uprave in ta denar preusmeril v obnovo ceste proti Žavcarjevemu vrhu in začetek projekta obnove zahodne tribune Ljudskega vrta.

Kanglerjev tabor, ki ima v 45-članskem mestnem svetu deset glasov, je vztrajal, da se zagotovi tudi sredstva za začetek izgradnje manjkajočega vodovoda v krajevni skupnosti Brestrnica-Gaj. Zato je župan danes dodal še en amandma, s katerim je odobril 20.000 evrov za pripravo investicijske dokumentacije za ta projekt.

V takšni obliki so mestni svetniki potrdili proračun za 2019 brez glasu proti. Enako je bilo pri proračunu za leto 2020, ki je določen v višini 136,1 milijona evrov, kar je pol milijona manj od predloga za prvo obravnavo. Prihodki so v primerjavi s prvo obravnavo višji za pet milijonov evrov, med drugim zaradi pričakovane prodaje zemljišč za trgovskim objektom Bauhaus v Razvanju. Hkrati so iz proračuna črtali prodajo družbe Farmadent, še vedno pa vsebuje sredstva za Ljudski vrt in zdravstveno postajo Tezno.

Mestni svetniki so se danes seznanili z zaključnim računom lanskega proračuna, ki je bil v zadnji obliki sprejet v višini 138,2 milijona evrov. Po besedah pomočnice vodje mestne uprave Mateje Cekič so ga realizirali v višini 107,2 milijona evrov oziroma 77 odstotkih. Med drugim ni bila izvedena prodaja Farmadenta in občinskih stanovanj. “Vse investicije, ki niso bile izvedene, so prenesene v leto 2019 in 2020,” je dejala. Kljub temu

Potem ko je mestni svet že na nedavni dopisni seji potrdil zvišanje turistične takse, je danes soglašal tudi z zvišanjem cen vrtcev. Odločitev je bila sicer sprejeta le z enim glasom razlike, saj so v Listi kolesarjev in pešcev, Levici, NLS in LŽAF nasprotovali podražitvi.

Povprečno se bodo cene vrtcev zvišale za nekaj manj kot sedem evrov mesečno, za večino staršev pa za slaba dva evra. Ob tem so mestni svetniki z dodatnim sklepom pozvali vlado, naj občinam zagotovi potrebna sredstva za kritje stroškov dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Glavni razlog za tokratno podražitev je namreč lani sklenjen dogovor med vlado in sindikati glede plač v javnem sektorju.

Vir: STA

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič predstavil načrt za mestni proračun, v katerem je predvidel še dodatno zadolževanje za letošnje in prihodnje leto. Kot je povedal, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev dobila 24 milijonov evrov.

arsenovič, cekić (1)Mariborski mestni svet bo jutri opravil drugo branje dveletnega proračuna Mestne občine Maribor, za letošnje in prihodnje leto. Kot je danes pojasnil Arsenovič, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev počrpala za 24 milijonov evrov.

V okviru tega načrtujejo naslednje projekte: TUS-mobilnost, elektro polnilnice, Koroško cesto z Glavnim trgom, Vojašnični trg, Sodni stolp in muzej, energetske obnove, Cona Tezno, obnova Streliške ceste ter Cafove ulice in promenado ob parku. Ostale vložke pa pokriva investicijsko vzdrževanje. Mednje sodijo tudi Osnovna šola Janka Padežnika, Vrtec Ivana Glinška, zahodna tribuna Ljudski vrti in pričetek del Zdravstvenega doma Tezno. Investicije so večji del predvidene v letu 2020 oziroma 2021, “takrat pa tudi odplačevanje in zato zadolževanje,” še pravi župan. Glede razdolževanja pa Arsenovič, da bodo čez tri leta na boljšem kot danes.

K temu pa dodal: “Kar pomeni, da delamo tudi finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora.”

Več denarja za kulturo, socialo…

Povečali so izdatke za kulturo, socialo, gasilce, ipd. za skoraj 200.000 evrov, podoben znesek pa nato tudi za leto 2020. Po besedah Arsenoviča je razlika med prvim in drugim branjem tudi v dinamiki odplačevanja nekaterih kreditov glede na časovnice gradnje. “Mislili pa smo tudi na Gregorčičevo,” je dejal, za  katero so predvideli črpanje sredstev iz eko sklada, kar bodo v letošnjem letu tudi sprojektirali. Dodatna sredstva so namenjena še vodenju katastra, za pripravo dokumentacije za ureditev Partizanske ceste in kanalizacijo Razvanje, urejajo pa tudi cesto do Račjega dvora.

Povišanje cen mariborskih vrtcev

Med drugim bodo na jutrišnji seji mestni svetniki obravnavali povišanje cen mariborskih vrtcev. V povprečju se bodo podražili za od 5,7 do 6,5 odstotka. Po besedah vodje urada za vzgojo in izobraževanje Brigite Pliberšek bo večina staršev (kar predstavlja dobro petino), ki sodi v drugi plačni razred, za varstvo otroka plačevala 1,84 evra mesečno več kot doslej, kar pomeni, da plačujejo 10 odstotkov celotne cene. “Predlagana korekcija cen programov mariborskih vrtcev je potrebna zaradi uskladitve cen z rastjo plač, materialnimi stroški in  živil. Stroški dela pri tem predstavljajo kar 80 odstotkov te cene,” je še pojasnila Pliberškova. Nazadnje so se vrtci v Mariboru podražili 1.6.2018, cene pa so se takrat dvignile za 3 do 4 odstotke.

Ali bodo proračuna za leti 2019 in 2020 sprejeli, pa je odvisno od mestnih svetnikov.

 

 

 

 

Kaj se bo zgodilo z mariborskim letališčem čez 100 dni, oziroma kaj bo po 15. juliju? Po zapletih povezanih s širitvijo letališča, je dosedanji najemnik januarja letos odpovedal najemno pogodbo. Ker je najemnik z letališčem dolžan upravljati šest mesecev po odpovedi pogodbe, nato pa letališka infrastruktura preide nazaj v upravljanje Republike Slovenije, na Ministrstvo za infrastrukturo. Čez 100 dni poteče navedeni rok, nihče pa ne odgovori  na vprašanje kakšna bo usoda letališča po tem času.

Ministrstvo za infrastrukturo se ne odziva na apele in vprašanja župana Občine Hoče-Slivnica, Marka Soršaka. “V letališče je bilo vloženega preveč truda, časa in denarja, da bi mirno dovolili, da se zaprejo njegova vrata. Z morebitnim zaprtjem letališča se bo ustavil razvoj Podravja in posledično zvišal brezposelnost v regiji, država pa bo izgubila 19 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za obnovo letališke infrastrukture,” je dodal Soršak.

Ogrožena Helikopterska nujna medicinska pomoč

V primeru, da se bo Aerodrom Maribor zaprl, bo v težavah tudi Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki rešuje življenje v Severovzhodnem delu Slovenije. Kako pomembna je HNMP priča podatek, da so v lanskem letu izvedli okrog 280 intervencij, kar dokazuje smotrnost izvajanja te službe. “Nismo se zastonj več kot 10 let borili za to, da končno imamo to vrsto nujne medicinske pomoči,” je bil jasen vodja HNMP Štefan Mally.

Zaposleni in ostali dejavni na letališču Edvarda Rusjana so tako danes pozvali državne oblasti, naj prekinejo negotovosti in čim prej dorečejo prihodnost letališče. Morebitnemu zaprtju odločno nasprotujejo. Na kocki so namreč tako zaposlitve kot več kot 40 letna tradicija letalstva v Mariboru. Mariborsko letališče ima pomembno funkcijo kot regijsko letališče, saj izvaja tudi izobraževanja pilotov in kadra, ki se kasneje lahko tudi zaposli v regiji. Letališče je za komercialni promet zaživelo v letu 1976 in je še danes alternativno letališče mnogim letalskim družbam, ki letijo v slovenskem zračnem prostoru. “Smo pomembno regijsko letališče in želimo, da tako tudi ostane,” je povedal Tone Bračko, vodja prometa letališča Maribor.

V nevarnosti je tudi obratovanje protitočne obrambe, ki jo izvaja Letalski center. Premestitev celotne flote na alternativno lokacijo v primeru zaprtja, pa je skorajda nemogoč poseg, so prepričani. Še dodatni izziv bi bilo ponovno odprtje letališča v primeru zaprta v sredi julija, saj ponovna pridobitev obratovalnega dovoljenja traja med 3 do 9 mesecev. Kar v teoriji in praksi pomeni, zaprtje letališče vsaj do konec leta.

Ali gre za neenakomerno in neenakopravno obravnavo s strani države? “Če preletimo zgodovino 15 do 20 let, ugotovimo, da se je v letališče v Ljubljani vlagalo v razmerju 20:1. Se pravi v letu 2007-2013 v mariborsko letališče cca. 15 milijonov, medtem ko v ljubljansko med 40-60 milijonov. Tudi subvencije za odpiranje novih letalskih linij, kot je bila prejšnji teden v  znesku milijon evrov, z novo letalsko linijo z ljubljanskega letališča, se poraja dvom kako in kaj. Kdo je prvorazredni, kot drugorazredni državljan, za kar smatramo, da v enakovredni Sloveniji veljajo pogoji za vse enako,” je zaključil Bračko.

Vlado Republike Slovenije pozivajo, da javnost seznani z njenimi načrti o prihodnosti letališča. Zapisali so dve pomembni točki:

  • Če nameravajo letališče zapreti, naj to jasno povedo,
  • če nameravajo zagotoviti nadaljevanje obratovanja letališča, jih zanima na kakšne način načrtujejo to storiti. Do zaprtja letališča je še okvirno 100 dni. Ker poznajo dolžino upravnih postopkov jih skrbi, kaj lahko v tako kratkem času sploh storijo?Je javni razpis, s pogoji, ki so se izkazali za neatraktivne, zadosten odgovor na izziv ali zgolj umivanje rok?

Kakšna bo usoda mariborskega letališča je tako še vedno zavito v skrivnost.

Nosilec skupne liste SDS in SLS za evropske volitve je sedanji evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS), ki je bil že na volitvah leta 2014 vodilni kandidat SDS. Drugo in tretje mesto zasedata evroposlanki SDS Romana Tomc in Patricija Šulin, četrto pa evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), sta stranki danes sporočili na predstavitvi liste.

evropski-vecer-milan-zverPeto mesto na skupni kandidatni listi zaseda nekdanji mariborski župan Franc Kangler iz Nove ljudske stranke, zadnja tri mesta pa pripadajo kandidatom SDS. Na šestem mestu je vidna članica SDS Alenka Forte, na sedmem Davorin Kopše, sicer delovni invalid, in na zadnjem članica podmladka SDS Alja Domjan.

Skupno kandidatno listo sta danes dopoldne potrdila tako svet SDS kot glavni odbor SLS. Čeprav je bilo že dalj časa slišati, da je imela v stranki največ podpore za nosilko liste Tomčeva, pa se je tehtnica nazadnje nagnila k Zveru.

Prvak SDS Janez Janša je v današnjem nagovoru dejal, da je Evropa naš skupen življenjski prostor, Slovenci pa “pripadamo temu prostoru in evropski civilizaciji”. “Želimo jo graditi tudi naprej in pripravljeni smo jo tudi braniti,” je napovedal. Dodal je, da se zavedajo, da pripadamo generacijam, ki so podedovale EU kot projekt miru in blaginje, unija pa je lahko močna le toliko, kolikor so močne njene članice.

V SDS in SLS po Janševih navedbah izhajajo iz spoznanja, da delijo podobne vrednote in poglede na prihodnji razvoj Slovenije in EU. “Izhajamo tudi iz spoznanja, da aktualni politični trenutek tako v Evropi kot v Sloveniji, pa tudi način volitev poslancev iz Slovenije za Evropski parlament, narekujejo združevanje sorodnih političnih sil in težnji po normalni Sloveniji ter Evropi varnosti, svobode, miru in blaginje,” je poudaril in pojasnil, da so zato v SDS in SLS tudi oblikovali skupno kandidatno listo.

Slednja po njihovem mnenju zagotavlja njihov “velik prispevek k Sloveniji, ki bo normalna, pravična, razvojna in upoštevana v EU, prispevek k Evropi varnosti, svobode, miru in blaginje”. Na listi je po Janševih navedbah kombinacija slovenskih, evropskih in mednarodnih znanj ter izkušenj, pri kandidaturah pa da niso pozabili niti na tiste, na katere se prevečkrat pozablja tako v Sloveniji kot Evropi.

Tako Janša kot Zver sta prepričana v zmago na majskih volitvah v Evropski parlament. Kandidatna lista je po ocenah Zvera močna, sestavljena iz izkušenih evroposlancev. Zver v predvolilni kampanji pričakuje težek in napet boj, saj je “EU pred pomembnim časom, kjer je pod vprašajem tudi eksistenca”. Po njegovem prepričanju morajo evropski državljani tokrat izvoliti tiste stranke, ki bodo ohranile EU skupaj.

“Čakajo nas odločilna leta za ohranitev EU kot take, kot je bila spočeta. Kot velik mirovni in demokratičen projekt,” je še napovedal in izpostavil zadovoljstvo, da so oblikovali skupno listo s SLS. To je po njegovem mnenju začetek nove poti sodelovanja med obema pomladnima strankama.

Tudi predsednik SLS Marjan Podobnik je v nagovoru izpostavil, da je treba narediti vse za ohranitev miru v EU. “V naši moči je, da morda prispevamo tisti odločilen dodaten glas, ki bi se ob razdrobljenih listah izgubil, zato da bo tudi v prihodnje EU skupnost, ki jo bo vodila zmerna povezovalna politika EPP,” je dejal.

Po njegovem mnenju je najpomembnejše sporočilo skupne liste, da je možno in treba sodelovati. “Četudi vemo, da so ali so bile razlike pri kakšnem konkretnem koraku, pa vendarle znamo pretehtati, kaj je bolj in kaj manj pomembno,” je povedal. Trdno verjamejo, da je skupna lista najboljša možnost za Slovenijo in da želijo prispevati k najbolj optimalnemu uspehu EPP.

“Možnost trdne, močne ekipe iz Slovenije v skupini EPP je prvi korak, ki bo morda doprinesel k temu, da bomo v prihodnje še nadaljevali sodelovanje v krogu programsko sorodnih strank in tudi širše, da bo to povezovanje preglasilo delitve in da bo omogočilo, da bo Slovenija tudi v prihodnje lahko izkoristila vse razvojne potenciale,” je sklenil Podobnik.

Bogovič, ki je bil leta 2014 izvoljen na skupni listi SLS in NSi, je danes izrazil prepričanje, da bodo dosedanje odlično sodelovanje strank iz družine EPP v prihodnje še nadgradili. Med izzivi je izpostavil demografske in podnebne spremembe.

Po mnenju Tomčeve pa je sestava skupne liste dokaz za to, da razumejo, kaj Evropa v teh prelomnih trenutkih potrebuje. “Potrebuje sodelovanje, spoštovanje in povezovanje,” je dejala in izpostavila še proevropsko usmerjenost. Šulinova pa je dejala, da EU ponuja varen dom, a da moramo ob tem ohraniti tudi narodno identiteto.

Janša je le na kratko komentiral tudi odločitev NSi, ki prav tako pripada EPP, za samostojen nastop na volitvah. Dejal je, da to obžalujejo, a da je to njihova suverena odločitev. Po Janševih ocenah bo na volitvah lista SDS in SLS zelo verjetno edina skupna lista. Izpostavil je vključevalno vlogo SDS ter ocenil, da je vključevanje ali nevključevanje problem druge politične strani v Sloveniji.

Na vprašanje imena skupne liste pa je Janša odgovoril z ugotovitvijo, da sta SDS in SLS dve blagovni znamki, ki sta preživeli 30 let v viharni Sloveniji. “Imata svojo vrednotno utemeljitev in utemeljitev v rezultatih dosedanjega dela, zato ne pričakujem, da bi bodisi SDS bodisi SLS kadar koli spremenili svoje ime tako, da bi se poimenovali po svojem predsedniku,” je nekatere take stranke zbodel Janša.
Vir: STA

Po več najverjetneje politično motiviranih incidentih v Mariboru so danes skupaj stopili predstavniki mestne politike, mestne uprave, javnih podjetij in univerze ter javno obsodili takšna dejanja. “Nasilje ni sprejemljivo,” so poudarili.

politiki, mariborski politiki

“Zadnje mesece smo bili v Mariboru priča večkratnim politično motiviranim nasilnim dejanjem,” so skupno izjavo, ki jo je opoldne na Trgu svobode prebrala predstavnica Levice Tatjana Frangež, začeli mestni svetniki.

“Poškodba lastnine in grožnja Lidiji Divjak Mirnik, poškodovanje pisarne lokalnega odbora stranke Levica in zdaj poškodba lastnine župana Arsenoviča so pojavi, ki nas morajo resno skrbeti. Proti takšnim nasilnim dejanjem, fizičnim ali verbalnim, je treba nemudoma ukrepati. Mestni svet Mestne občine Mariborostro obsoja in zavrača takšne nedemokratične politične prakse v vseh njihovih pojavnih oblikah,” so poudarili.

“Zavzemamo se za odprto in demokratično mesto, kjer občanke in občani enakopravno sodelujemo v javnem, transparentnem in vključujočem političnem procesu, od pristojnih organov pa pričakujemo hitro in ustrezno ukrepanje,” so zaključili mestni svetniki, med katerimi so bili predstavniki tako koalicije župana Saše Arsenoviča kot opozicije.

Pozivu se je v imenu Univerze v Mariboru pridružil prorektor Miralem Hadžiselimović, ki je dejal, da obsojajo vsakršno obliko nasilja. “Pretekli dogodki so obsojanja vredni in ne spadajo v demokratično družbo. Tovrstno morebitno nadaljevanje dogodkov lahko izostri zadeve in potepta temeljne vrednote demokracije. Argumenti morajo biti izraženi v diskusiji, v mirnem tonu, z govorom, ne pa z eksplozivnimi sredstvi in granitnimi kockami,” je dejal.

Župan Arsenovič se je prisotnim zahvalil za podporo. “Mislim, da je to jasno sporočilo, da se s takšnimi dejanji nihče od nas ne strinja. Globoko verjamem, da delamo izjemno dobro, transparentno in pošteno. Rezultati tega dela bodo kmalu vidni in verjamem, da bodo potem tudi tisti, ki morda sedaj nimajo zaupanja v novo ekipo, uvideli, da je bila odločitev volivcev pravilna,” je dejal.

Mariborskemu županu so neznanci v noči na četrtek razbili steklo na njegovem gostinskem lokalu v središču Maribora. Pri tem naj bi bilo uporabljeno eksplozivno sredstvo. Policija zadevo še preiskuje, zato višina škode in motiv za napad nista uradno znana.

To je že tretji napad na Arsenovičevo osebno premoženje v zadnjih dneh. Hkrati so neznanci pred lanskimi lokalnimi volitvami prerezali gume na avtomobilu poslanke DZ in kandidatke za županjo Maribora Lidije Divjak Mirnik, konec februarja pa je bilo razbito steklo na poslanski pisarni Levice v središču Maribora. Tudi slednji primer policija še preiskuje, v zvezi s prerezanimi gumami pa je vložila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi poškodovanja tujega premoženja in grožnje. Policija vseh teh primerov zaenkrat ne povezuje.
Vir: STA

V Mestni občini Maribor so v skladu z napovedjo novega župana Saše Arsenoviča zvišali turistično takso. Po novem bosta turistična in promocijska taksa znašali skupaj 2,5 evra oziroma 91 centov več kot doslej. Mestni svetniki so o tem odločali kar na dopisni seji.

most maribor 1Arsenovič je dvig turistične takse napovedal pred dvema tednoma na zadnji redni seji mestnega sveta, ko je tekla prva obravnava občinskih proračunov za letošnje in prihodnje leto. S tem naj bi povečali priliv denarja v občinsko blagajno, ki naj bi ga potem uporabili za vlaganja v turistično infrastrukturo.

Mestni svetniki so o tem odločali na dopisni seji, ki se je zaključila danes opoldne. Kot so za povedali na občini, je za predlagani dvig glasovalo 30 mestnih svetnikov, nihče ni bil proti.

Višina turistične takse v Mestni občini Maribor se bo tako s 1. aprilom zvišala iz sedanjih 1,27 evra na dva evra, posledično pa se bo na 50 centov zvišala tudi promocijska taksa. Medtem ko je prva prihodek občin, je druga namenjena državi oziroma Slovenski turistični organizaciji (STO). Skupaj bosta turistična in promocijska taksa po novem znašali 2,5 evra, medtem ko je bilo doslej treba zanju odšteti 1,59 evra na osebo na dan.

Možnost za dvig turistične takse so dobile občine z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel veljati 15. marca 2018. A se ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca ni odločila za dvig, ker je tako želela privabiti več turistov.

Ekipa novoizvoljenega župana Arsenoviča razmišlja drugače. “Turistična panoga na območju Mestne občine Maribor v zadnjih letih izkazuje pozitivno gibanje rasti, tako po številu prihodov turistov v mesto, številu nočitev in posledično po rasti vseh prilivov iz turizma. Zaradi tega so večje potrebe po vlaganju v turistično infrastrukturo in njenem vzdrževanju, urejanju prebivalcem prijaznejšega okolja na turističnem območju ter po pripravi privlačne, inovativne ponudbe in programov,” je zapisala v gradivu za dopisno sejo.

Prepričani so, da povišanje turistične takse ne bo odvrnilo turistov od obiska. “V primerjavi z ostalimi večjimi turističnimi občinami bomo tako poenotili višino takse s Ptujem, Celjem in Novo Gorico, medtem ko zaračunavata Ljubljana in Bled najvišjo turistično in promocijsko takso in sicer 3,13 evra,” so izpostavili.

Maribor je lani po podatkih Zavoda za turizem Maribor – Pohorje obiskalo 13 odstotkov več turistov kot leto prej. Število nočitev je preseglo nov mejnik, saj so v mestu zabeležili rekordnih 451.610 oziroma 36 odstotkov več nočitev kot v letu 2017.
Vir: STA

Mestna občina Maribor namerava obnoviti in razširiti enoto vrtca, ki stoji poleg osrednje mariborske tržnice na Lentu. S projektom, ocenjenim na 1,5 milijona evrov, želijo izboljšati bivalne pogoje v vrtcu in pridobiti dva nova oddelka.

Vrtec Ivana Glinška Maribor - enota Ribiška. Vir: Google maps

Vrtec Ivana Glinška Maribor – enota Ribiška. Vir: Google maps

Mestni svetniki so na zadnji seji potrdili investicijsko dokumentacijo za projekt. Gre za eno od šestih enot Vrtca Ivana Glinška Maribor, imenovano Ribiška. Trenutno je tam v štirih oddelkih nekaj manj kot 70 otrok.

Trenutna stavba je dotrajana in draga za vzdrževanje in obratovanje, igralnice in sanitarije ne ustrezajo standardom in normativom, prav tako obstoječi vrtec ne razpolaga z ustreznim večnamenskim prostorom in kabineti za izvajanje individualne obravnave otrok.

Z dograditvijo dveh igralnic bi zagotovili dodatne zmogljivosti te enote vrtca, s tem pa tudi razbremenili enoto Gregorčičeva – Krekova. Uporabne površine vrtca Ribiška se bodo s sedanjih 660 kvadratnih metrov povečale na več kot tisoč kvadratnih metrov.

Obnova naj bi trajala nekaj več kot leto dni, pri čemer naj bi z gradbenimi deli začeli avgusta letos. “Za otroke bodo zagotovljeni prostori v času gradnje, v šolskem letu 2020/21 pa bodo že bivali v novem vrtcu,” napovedujejo na občini.

Stroške bodo krili s sredstvi iz občinske blagajne, pri čemer naj bi pol milijona evrov zagotovili v proračunu še letos, ostalo pa prihodnje leto. V predlogu proračunov, ki morata še skozi drugo branje v mestnem svetu, so ta sredstva predvidena.

Idejno zasnovo so obnovo vrtca so izdelali že leta 2014. Pred leti, ko se je na tem območju načrtovalo izgradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM), se je sicer nameravalo ta vrtec podreti, a so kasneje, ko so idejo o galeriji preselili drugam, ta načrt opustili.

Ta del Lenta, znan kot Dravske Benetke, je v zadnjem času že doživel več sprememb na bolje. Zasebniki so uredili prej prazne prostore pri kopališču Pristan, mestna oblast pa je pred dnevi umaknila s tržnice razpadajoče dežnike. Še letos naj bi začeli z urejanjem nabrežja Drave in bližnjega Vojašniškega trga in Sodnega stolpa.
Vir: STA

Odbor mariborskega Mestnega sveta za komunalne zadeve se je na današnji izredni seji seznanil s problematiko javnega podjetja Snaga. Potem, ko so zgradili sortirnico, se je podjetje znašlo v likvidnostnih težavah. Direktor Cveto Žalik je na današnji seji večkrat zagotovil, da stanje, v katerem se je znašla Snaga, ni posledica postavitve sortirnice. Ključna težava so prenizke cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor.

Odbor je po več kot dveurnem zasedanju sprejel tri sklepe: da o opravljeni razpravi nadzorni odbor Mestni občini Maribor pozove k uvedbi izrednega postopka nadzora dokumentacije in upravičenosti izvedbe projekta sortirnice. Županstvu in mestnemu svetu bodo predlagali tudi, da pred končnim poročilom nadzornega odbora ne podprejo predloga povišanja cen ravnanja z odpadki, kot jih predlagajo v vodstvu Snage. 

Vodstvo Snage ni razkrilo uradnih rezultatov lanskega poslovanja

Medtem pa Žalik in predsednik nadzornega sveta Matej Smrekar nista želela razkriti rezultatov lanskega poslovanja, češ da bodo ti objavljeni šele po koncu marca in da so tako izglasovali tudi na seji nadzornega sveta Snage.

Direktor Snage pa je spomnil, da se cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor niso spremenile že 13 let, kar pa da se že pozna tudi pri plačah zaposlenih, ki odhajajo iz podjetja. V letošnjem letu so odhod napovedali že ključni delavci v sortirnici.

Auer je bil jasen, da bodo priznali, da so cene odvoza komunalnih odpadkov prenizke, ko bodo videli dejansko stanje podjetja.

Prvi nadzornik Snage, Smrekar ni želel komentirati izgube, ki jo je podjetje v lanskem letu zaključila, po nekaterih informacijah je ta številka visokih 1,5 milijonov evrov.

Odbor je sprejel tudi sklep, da mora Snaga odgovoriti, zakaj niso občanom vrnili okoli 1,7 milijona evrov oziroma kot je Auer prikazal, gre za 33 eurov na gospodinjstvo, ki bi jih morala po odločitvi računskega sodišča zaradi napačno zaračunane okoljske dajatve med leti 2002 in 2005.

Odbor očital vodstvu nesodelovanja z bivšim vodstvom

Člani odbora so nadzornikom in upravi javnega podjetja očitali, da na mestni svet doslej niso prišli z elaboratom, ki bi bil podlaga za morebiten dvig cene, o kateri sicer odloča mestni svet. Tako direktor Snage kot prvi nadzornik podjetja sta zatrdila, da so kabinet prejšnjega župana večkrat pozvali, da elaborat uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta, a se to ni zgodilo. Žalik je pojasnil, da je naraščanje cen odvoza komunalnih odpadkov povezan z gibanjem cen na tržišču. Če so pred dvema letoma govorili o ceni 95 eurov na tono, so danes prišli na 170 eurov.

Vodja urada za komunalo Vili Eisenhut je povedal, da je Snaga elaborate res pripravljala, tudi letos, a ga do vzpostavitve vseh odborov niso mogli posredovati naprej. Potem ko jih pregledajo strokovne službe, se po njegovih besedah župan odloči, kdaj jih da na mestni svet.

Direktor mestne uprave Boris Železnik, ki meni, da se po nepotrebnem širi strah in nelagodje.

Na mariborski občini bodo tako odločitev sprejemali šele takrat, ko bodo imeli vse podatke in bodo stanje lahko tudi primerno analizirali.

Orkanski veter je v preteklem tednu dežnikom »California« na osrednji Mariborski tržnici zadal še zadnji, hujši udarec. Ker so dežniki odslej polomljeni in zato nevarni tako za branjevke kot obiskovalce, bodo nemudoma odstranjeni, so sporočili iz Mestne občine Maribor. Koncesionar bo namesto dežnikov začasno namestil stojnice s strehami. Že ta vikend pa bo poskrbljeno za vse stalne prodajalce na Mariborski tržnici.

Da bodo dežnike v tem tednu zagotovo odstranili, je na ponedeljkovi seji mestnega sveta obljubil župan MO Maribor Saša Arsenovič:

In tako so v podjetju Snaga, ki upravlja s mariborsko tržnico, danes pričelo z odstranjevanjem še preostalih 22 dežnikov “California” na osrednji mestni tržnici. Arsenovič je na pobudo občanov v projektu “Izboljšajmo Maribor” odločil, da se dežniki nemudoma odstranijo.

Odstranitev dežnikov je jasen signal vodstva MO Maribor, da se večletna težava osrednje Mariborske tržnice končno razreši. Tako MO Maribor kot koncesionar za upravljanje s tržnicami Snaga sta poiskala srednjeročno rešitev na način, da se za vse stalne prodajalce postavijo pokrite stojnice. Tako bodo že ta vikend zagotovljene pokrite stojnice za 70 stalnih branjevk in branjevcev, v prihodnjih mesecih pa se bodo uredile še dodatne stojnice za 27 občasnih prodajalcev na tržnici,” so sporočili iz mariborske občine.

Ker o polomljeni dežniki v tako slabem stanju, da jih je nemogoče prodati ali na novo uporabiti, bodo v podjetju Snaga njihovo aluminijasto konstrukcijo nedvomno prodali najboljšemu ponudniku.

tržnica maribor

Je pa vodstvo mariborske občine že ob nastopu na funkcijo nemudoma pričelo z reševanjem problematike osrednje tržnice v mestu. Dolgoročna rešitev bo znana, ko bo usklajeno in razrešeno najemno razmerje z lastniki mlečno-mesnega paviljona in ko bo sprejet proračun za leti 2019 in 2020.

Mladi bodo 15. marca v vsaj 51 državah na vseh celinah organizirali proteste. Podnebno mladinsko gibanje Mladi za podnebno pravičnost v petek, 15. marca 2019, vabijo na Podnebni štrajk, ki se bo v Mariboru pričel ob 11.55 na Grajskem trgu.

Boj za okolje je boj za našo prihodnost
Organizatorji petkovega protesta se sprašujejo ali naj res verjamejo, da je pred nami mirno in ustaljeno življenje, ko pa naš planet že danes pustošijo poplave, požari in druge okoljske katastrofe? Naj res verjamejo visokoletečim besedam svetovnih elit o reševanju podnebne krize, ko pa emisije toplogrednih plinov naraščajo iz leta v leto? Mladi so v preteklih tednih zavzeli ulice in trge po celem svetu – od Nove Zelandije do Kolumbije, od Belgije do Ugande. V petek jih bodo ponovno. Ne želijo se namreč odreči svoji prihodnosti na račun peščice najbogatejših in velikih korporacij. Zaradi temnih obrisov naše prihodnosti in zgrešenih podnebnih ukrepov vstajajo in zahtevajo spremembe.

Dovolj je!
V petek, 15. marca 2019, bodo tako protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih (11.55) zbrali na Grajskem trgu v Mariboru. Njihove zahteve so sledeče:
– omejitev naraščanja globalne temperature na največ 1,5°C
– takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije
– zelena delovna mesta
– skupnostno upravljanje z življenjskimi viri
– polnovredno, lokalno in pretežno rastlinsko prehrano ter trajnostno kmetijstvo
– čisto okolje
– dostopen javni potniški promet in mesta za ljudi, ne avtomobile

Napovedani so protesti tudi v Ljubljani in v drugih mestih v Sloveniji
“Mladi smo zaskrbljeni za prihodnost. V tem trenutku po zaslugi človeka poteka šesto množično izumiranje vrst, globalni podnebni sistem pa je na robu katastrofe,” so zapisali v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost, zaskrbljeni za prihodnost sveta, v katerem bodo odraščali. Ne edini. Slovenska mladina se bo pridružila mednarodni stavki, ki je ali še bo zajela še vrstnike v vsaj 51 državah, ne le v EU in Evropi, pač pa še v ZDA, Braziliji, Čilu, Avstraliji, Japonski, Indiji, Iranu in še kje.
Napovedanih je okoli 500 protestov, njihov seznam, tako kot število sodelujočih, pa še ni dokončen.

Prva začela protestirati švedska najstnica
Izostanek od pouka in namesto tega aktivizem proti podnebnim spremembam je lani uvedla švedska šestnajstletnica Greta Thunberg, njena vztrajnost pa je prerasla v prave demonstracije in proteste. 20 avgusta je, namesto da bi šla k pouku, protestirala pred švedskim parlamentom. Odločila se je, da ne bo sedla v šolsko klop do lanskih volitev na Švedskem 9. septembra, od parlamenta pa zahtevala, naj poskrbi za znižanje švedskih emisij ogljikovih plinov v skladu s Pariško pogodbo. Po volitvah se je odločila da bo stavkala le še ob petkih, postopoma so se jih pridružili mnogi somišljeniki. Njen aktivizem se je precej hitro razširil tudi s pomočjo družabnih omrežij. Decembra je začelo stavkati že okoli 20.000 mladih v 270 mestih po svetu, Thunbergova pa se je znašla celo med največjimi vplivneži sveta. Pred mesecem so jo povabili na svetovni gospodarski forum v Davosu, tja pa je prišla z vlakom.

Mariborski mestni svetniki so včeraj opravili prvo branje predloga proračuna občine za letošnjo leto, ki je določen v višini 136 milijonov evrov. Po dobrih treh urah razprave ga je podprlo 29 članov mestnega sveta, deset jih je bilo proti. Enak izid glasovanja je bil pri predlogu proračuna za prihodnje leto.

mestni svet momUravnoteženo poslovanje bodo letos lahko dosegli le z dodatnim zadolževanjem v višini 9,7 milijona evrov, kar je večina mestnih svetnikov sprejela z razumevanjem. Župan Saša Arsenovič je poudaril, da se bodo istočasno razdolžili za pet milijonov evrov, zato bo občina na koncu leta dejansko zadolžena za pet milijonov evrov več kot sedaj. Občinsko blagajno želijo nekoliko napolniti še z dvigom turistične takse, o čemer naj bi mestni svetniki že kmalu odločali na dopisni seji.

Proračun za prihodnje leto je podoben letošnjemu. Določa se v višini 136,6 milijona evrov z 2,9 milijona evrov posojila in prodajo kapitalskih deležev v vrednosti 7,8 milijona evrov. Med drugim predvideva sredstva za novo pokritje osrednje mestne tržnice, saj naj bi sedanje, polomljene dežnike še ta teden odstranili. Prav tako napoveduje zagon projektov nove knjižnice, zdravstvene postaje Tezno in obnove zahodne tribune stadiona Ljudski vrt.

V svetniški skupini nekdanjega župana Franca Kanglerja (NLS) so bili najbolj kritični. “Takšnega proračuna ne moremo podpreti,” je povedal Kangler. Med drugim ga je zmotilo, da letos ni zagotovljenega denarja za končanje obnove Ljudskega vrta, obenem pa je bil zgrožen, ker je predlog proračuna po njegovih informacijah izdelala zunanja sodelavka. Za to naj bi iz občinske blagajne prejela 6000 evrov.

Nekdanji podžupan Saša Pelko je problematiziral načrtovane višje prilive v občinsko blagajno iz redarske službe in znižanje sredstev za popravilo cest. Prav tako, kot je dejal, ne pristaja na izgovore o domnevno neustrezno vodenih projektih v mandatu prejšnjega župana Andreja Fištravca, ki se zato ustavljajo. “Govoriti o varčevanju, hkrati pa načrtovati 34 novih zaposlitev nikakor ne gre skupaj,” je dejal.

“Proračun je razvojno naravnan, kar je za nas najpomembneje,” je po drugi strani ocenila predstavnica SD Alenka Iskra. Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo. je pozdravil višja vlaganja v investicije v šolah in vrtcih, pogreša pa obljubljeno povišanje sredstev za mladinske dejavnosti. Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev je vesel številnih predvidenih izboljšav kolesarske infrastrukture in višanja sredstev za urejanje mestnega središča, a upa, da to ne bo ostalo le pri obljubah.

“Proračun ni idealen, a mislim, da je glavnina potreb in smelosti zajeta v njem,” je ocenila Jelka Kolmanič iz DeSUS. “Ni pa realen,” pa je opozorila Vladimira Cokoja (SDS) in med drugim izpostavila, da so prihodki za 17 odstotkov višji od realiziranih v preteklem letu.

Ker je treba opraviti še drugo branje predloga proračuna, ta do konca marca, ko se izteče trenutno obdobje začasnega financiranja občine, ne bo dokončno sprejet. Zato je mestni svet danes odobril podaljšanje začasnega financiranja za nadaljnje tri mesece.

Mestni svetniki so danes tudi sprejeli letni program športa in spremembo odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev tega programa, s čimer se nekoliko spreminja razvrstitev športnih panog v skupine in posledično njihovi faktorji za sofinanciranje. Med novostmi je brezplačna uporaba prostora v javnih športnih objektih za izbrana društva ter sofinanciranje zaposlitve 23 športnih strokovnjakov, ki naj bi pomagali pri delu z mladimi. “Klubi bodo tako lahko denar, ki so ga doslej porabili za trenerje, vložili v vsebine,” je pojasnil župan.

Za programe športa v občini se bo letos namenilo skupno nekaj več kot štiri milijone evrov, od tega naj bi 1,5 milijona evrov šlo za investicijsko vzdrževanje objektov in opreme.

Predsednik nadzornega odbora občine Saša Prelič, ki so ga na to mesto potrdili šele na prejšnji seji, je medtem odstopil, ker je bil izvoljen za člana sodnega sveta. Zato bo po besedah župana treba objaviti nov razpis za to mesto.
Vir: STA

Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na današnji 3. redni seji sprejeli dolgo pričakovani Letni program športa za leto 2019. O glavni temi, obravnavi dveletnega proračuna, bodo še razglabljali. Vsi so opozorili, da so Športni objekti Maribor podhranjeni in da bo na tej točki potrebno še več sredstev za normalno delovanje zavoda.

Župan Saša Arsenovič je ob začetku seje mestnim svetnikom dejal, da je Komisiji za preprečevanje korupcije poslal manjkajočo dokumentacijo o svojem premoženju. Za nastalo situacijo se je svetnikom opravičil. “Dve poročili sem oddal, tretjega sem pozabil, a sem ga danes poslal. Imam potrdilo,” je dejal ob začetku 3. redne seje. Ponovno je zanikal tudi očitke o odprtih računih v Švici in pomiril, da je račun zaprl že v letu 2011 in plačal tudi davek.
mestni svet momMestni svetniki so se v nadaljevanju strinjali o zapisu skupne izjave glede pred dnevi razbitega stekla pisarne Levice v centru Maribora. Zapisali so: “Mestni svet zavrača sovražni govor in nedemokratične politične prakse v vseh njihovih oblikah. Zavzemamo se za odprto in demokratično mesto , kjer občanke in občani enakopravno sodelujejo v javnem, transparentnem in vključujočem političnem procesu.”
Soglasno sprejeli letni program športa
K pripravi letnega programa športa smo pristopili celovito, zato je letošnji načrt nekoliko drugačen,” je pojasnil poročevalec Mitja Korošec, podpredsednik Športne Zveze Maribor. Prvič bodo posebej financirane športne dejavnosti predšolskih otrok, otrok in mladine na področju interesnih dejavnosti, česar do zdaj ni bilo. “Naredili smo nov korak, da bomo otroke športno izobraževali že v rani mladosti. Financirali bomo tudi visoko izobražen kader, tako da bodo društva prihranila pri financiranju trenerjev, za kar bo sedaj poskrbela občina in bodo društva lahko ta sredstva namenila za razvoj,” je pojasnil Korošec.
Ko se je pripravljal letni program športa, ste imeli pred sabo sanacijski načrt športnih objektov?, Iz naslova letnega programa športa in sanacijskega načrta, je sredstev premalo,” je dejal Milan Mikl iz NLS – Lista Franca Kanglerja in dodal, da bi za normalno delovanje Športnih objektov Maribor bilo potrebnega vsaj 1,9 milijona evrov sredstev.
Veseli me, da ste prepoznali to, da smo zadevo umaknili iz prejšnje seje in da smo program lahko izboljšali. Zelo smo se potrudili in prisluhnili vsem. Verjamem, da ni optimalen, vendar glede na nastalo situacijo menim, da se kaj več skorajda ni dalo pripraviti, ” je dejal podžupan Samo Peter Medved.

Šport je panoga in vsebina, ki bo izmed vseh v letošnjem proračunu dobila največ. V absolutnem znesku, če štejemo tako sanacije, kot mehke vsebine, damo na šport največ oziroma vanj vladamo največ v tem trenutku. Če dam primerjavo, če bi vse to, kar smo dali športu ukinili, bi recimo knjižnica že lahko vstala,” je razložil župan Saša Arsenovič.

Svetniki so razglabljali tudi o tem, da pozdravljajo odločitve po večjem vlaganju v šport za otroke. “Župan treba vam čestitati, da ste šport prepoznali kot zelo pomemben dejavnik. 5 letno strategijo športa podpiram, vendar je v taisti dokument potrebno pridati še strategijo športnega turizma,” pa je predlagala Lidija Divjak Mirnik, LPR.

Mestni svetniki so letni program športa za leto 2019 sprejeli soglasno z 42 glasovi za.

Mariborski župan Saša Arsenovič, želi knjižnico graditi na Rotovžkem trgu in tako slediti nagrajenemu projektu pri kateremu je bil ves postopek pravilno izpeljan, kljub vsem kasnejšim analizam. Arsenovič je še prepričan, da je tak kulturni center mestotvoren.

Mariborski župan je prepričan, da bo projekt knjižnice pozitivna zgodba pri kateri bodo z novo zasnovo prihranili tudi nekaj denarja.

Tako naj bi sedanjo stavbo knjižnice na Rotovžu porušili in jo nadomestili z novo, pri tem naj bi v Lekarniški ulici nastal manjši trg. Arsenovič je prepričan, da bi na takšen način občini prihranili 3 do 4 milijone eurov.

Osrednji vhod v knjižnico naj po novem ne bi bil več iz Glavnega trga, ampak iz Gosposke ulice.

V okviru knjižnice, ki jo Arsenovič vidi kot kulturno srce Maribora, bi naj umestili še mestno razstavišče v Mestno hišo.

Cena celotnega projekta zaenkrat še ni znana, vendar Arsenovič po svoji grobi oceni meni, da bi projekt lahko realizirali za 15 milijonov eurov pri čemer pričakuje, da bo država zanj namenila polovico celotnega zneska. Toliko bi naj namreč sofinancirala že prvi projekt na Rotovškem trgu pri čemer je takrat država rezervirala kar 10 milijonov sredstev, kar pomeni, da bi tokrat projekt držav stal nekaj milijonov manj. Arsenovič pa ob tem opozarja, da ne smemo pozabiti, da zdaj tja ne umeščamo le knjižnice, ampak bo to hkrati postal multimedijski in medgeneracijski center.

Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.

Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.

Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.

Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.

Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.

Danes se je koaliciji župana Saše Arsenoviča pridružila še Lista Melite Petelin. 

melita petelin in saša arsenovičMedtem ko je večina od 11 vabljenih list že prejšnji teden podpisala koalicijski sporazum z mariborskimžupanom Sašo Arsenovičem, se jim je danes pridružila še Lista Melite Petelin. Pogojno pa se jim bo pridružila še Lista Lidije Divjak Mirnik – Lista za pravičnost in razvoj, ki ima v mestnem svetu poleg Divjak Mirnikove še Stojana Auerja.

Iz Liste Melite Petelin so sporočili, da so člani liste na današnjem srečanju z Arsenovičem ocenili, da je koalicijska pogodba ustrezna, vendarle pa so želeli od župana dobiti zagotovila in potrjeno časovnico za nekatere ključne in konkretne projekte. “Župan je podane predloge ocenil kot primerne in se zavezal k njihovi realizaciji,” so pojasnili. Petelinova, ki je tudi edina svetnica liste, je zato podpisala koalicijski sporazum.

Mariborsko koalicijo torej ob 11 članih Arsenovičeve liste in treh svetnikov SMC, katere županski kandidat je bil, sestavljajo še svetniki Liste kolesarjev in pešcev, SD, Levice, DeSUS, NSi, Liste Gasilcev Maribora, Liste mladih. Povezujemo, Stranke mladih – Zeleni Evrope in Liste Melite Petelin.
Vir: STA

Mestni odbor LPR – Liste Lidije Divjak Mirnik – Liste za pravičnost in razvoj je v petek, 1. marca, po dolgi in burni razpravi z veliko večino izglasoval podpis koalicijskega sporazuma o sodelovanju LPR pri vodenju in upravljanju Mestne občine Maribor skupaj še 11 drugimi političnimi strankami in listami, vendar pod določenim pogojem.

“V LPR želimo sočasno s podpisom udejaniti še poseben adendum (protokola) k koalicijskemu sporazumu. LPR namreč želi v koaliciji sodelovati in aktivno delovati kot enakopraven, vsebinsko in izvedbeno učinkovit koalicijski partner, ki v upravljanju in vodenju mesta ne bo sodeloval samo z dviganjem rok in potrjevanjem vnaprej pripravljenih gradiv s strani mestne uprave, temveč s polno odgovornostjo in zavzetostjo!,” je danes pisno sporočil Stojan Auer, predsednik LPR.

K temu pa je še dodal: “Tudi kot tvorec idej in izvajalec projektov in drugih nalog ter aktivnosti, ki bodo mestu, predvsem pa njegovim meščankam in meščanom, omogočile optimalne življenjske pogoje in nadaljnji razvoj na vseh pomembnih področjih delovanja občine.  Od sociale, šolstva, prometa, komunale, zdravstva, problematike mladih in starejših, drugih družbenih dejavnosti in ne nazadnje pri nujnem sodelovanju z okoliškimi občinami, v regiji, kot v širši mednarodni skupnosti.”

Lidija Divjak Mirnik in Stojan Auer, LPR

K temu dodajajo, da ne glede na to, da je mestna uprava že pri pripravi koalicijskega sporazuma o sodelovanju upoštevala večino predlogov, ki jih je podala LPR, pa so zadnji dogodki, povezani z uvrstitvijo za mesto tako pomembnih tem, kot sta obravnava dvoletnega proračuna 2019-2020 in ustanovitev mestnega holdinga, na sejo Mestnega sveta brez koalicijskega usklajevanja in sodelovanja, pri članicah in članih Mestnega odbora LPR povzročili nemalo upravičenega negodovanja, so še sporočili. “Takšnega delovanja, ki je v nasprotju z vsebino samega koalicijskega sporazuma, si v LPR enostavno ne želimo. Zato župana Saša Arsenoviča pozivamo k podpisu posebnega adenduma k koalicijskemu sporazumu, s katerim želimo doseči enakopravno sodelovanje pri obravnavi in izvajanju za mesto pomembnih tem in projektov,” so še sporočili.

Stodnevno obdobje privajanja in učenja političnih veščin in modrosti, ki jih bo potrebno pokazati ob tako raznoliki in številčni koaliciji, kot je sedaj sestavljena v Mestni občini Maribor, se namreč počasi izteka in potrebno bo pokazati zelo veliko spretnosti, tolerantnosti in kompromisov.  Samo tako se bo občina, ki jo je prevzel novi župan Saša Arsenovič, razvijala v smer, ki bo občankam in občanom Maribora prinesla kar največ koristi, zadovoljstva in veselja, da živijo v enem od najlepših slovenskih mest. Pri tem pa so še poudarili: “Vsak poskus avtokratskega vodenja mesta v danih pogojih bo mesto potisnil samo tja, kjer se je nahajalo v zadnjih desetih letih, na pot razvojnega capljanja in nezadovoljstva ljudi. Tega pa si v LPR nikakor ne želimo.”

Matjaž Štandeker eden najtesnejših sodelavcev in tudi prijateljev sedanjega župana Saše Arsenoviča, je po samo dveh mesecih sporazumno prekinil pogodbo o zaposlitvi na občini.

Matjaž Štandeker, nekdanji tesni sodelavec in prijatelj Saše Arsenoviča. Foto: M. Pigac

Matjaž Štandeker, nekdanji tesni sodelavec in prijatelj Saše Arsenoviča. Foto: M. Pigac

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor naj bi odhod Štandekerja bil sporazumen, saj bi naj ta našel nove poslovne priložnosti. “Z dnem 28. 2. 2019 je Matjaž Štandeker sporazumno prekinil pogodbo o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu v kabinetu župana Mestne občine Maribor, saj ga na njegovi poslovni poti čakajo novi izzivi,” so pisno sporočili iz MO Maribor. Kot večina Arsenovičevih novih zaposlitev je bil tudi Štandeker del njegovega volilnega štaba oziroma njegov podpornik.  Arsenovič je ob tem sporočil: “Cenim ves trud in delo, ki ga je Matjaž Štandeker, s katerim na osebni ravni ostajava tesna prijatelja, vložil že v samo kampanjo moje politične kandidature. Nadalje je svoj doprinos izkazal pri vzpostavitvi kabineta župana, predvsem kot vodja projekta Izboljšajmo Maribor, ki ga je z ekipo soustvarjal in postavil jasne temelje za njegovo nadaljevanje. Matjaž Štandeker ostaja tesno vpet v delovanje Liste Arsenovič za Maribor.”

Vsekakor takšne menjave za delovanje občine ne prinašajo nič dobrega, saj občina potrebuje stabilno delovanje. Kot lahko razberemo iz osnutka proračuna načrtuje Arsenovič v letu 2019 zaposliti kar 29 novih ljudi. Ali bodo ti ljudje izbrani na podlagi političnih zaslug iz preteklosti bo pokazal čas, vsekakor pa bo dobro, če bodo ostali na svojih delavnih mestih več kot 2 meseca.

 

Oder na Dravi, ki so ga lani postavili v zalivu pri Vodnem stolpu na mariborskem Lentu, bodo na občini poskušali legalizirati. Tudi po ocenah ministrstva za okolje in prostor je namreč črna gradnja. Ali ga bodo do poletja lahko znova postavili, ni jasno.

 festival lent

Oder so v Mariboru postavili lani spomladi in naj bi služil kot stalno prizorišče Festivala Lent. Medtem ko so na občini pod vodstvom prejšnjega župana Andreja Fištravca vztrajali na prepričanju, da za konstrukcijo ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor ocenil nasprotno in odredil odstranitev odra oziroma povrnitev zaliva v prvotno stanje.

Občina se je zoper odločitev inšpektorja pritožila na ministrstvo za okolje, a ji to ni prikimalo. Po poročanju časnika Večer so na okoljskem ministrstvu pritrdili inšpektorju. “Gre za nelegalno gradnjo, ki jo je treba odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje,” so ocenili.

Novi župan Saša Arsenovič pravi, da bodo zdaj poskušali zadevo narediti zakonito. “Glede na enormni vložek, ki ga je mestna občina plačala za to, smo sprejeli odločitev, da bomo skušali oder legalizirati. K temu smo že pristopili in upamo, da ga bomo letos lahko uporabili vsaj takšnega, kot trenutno je,” je povedal za STA.

Večji del odra, predvsem njegov leseni del s podestom in ograjami, so odstranili jeseni lani – takrat je bilo rečeno, da samo čez zimo. V zalivu pa ostajajo jekleni podporni stebri, na katerih je stal oder. Medtem ko so na občini trdili, da je to konstrukcija, ki ni vezana na kopno in zato ne potrebuje gradbenega dovoljenja, je inšpektor vztrajal, da je vse črna gradnja.

Omenjeni stebri so se pokazali za problematične tudi z vidika varstva okolja. Vanje se lahko namreč ujamejo živali in ob višji vodi poginejo.

Oder so lani postavili za okoli 300.000 evrov, stroški demontaže in skladiščenja pa so po neuradnih podatkih znašali še 42.000 evrov. Če ga bodo želeli poleti znova postaviti, bo treba spet odšteti nekaj deset tisoč evrov.

V predlogu letošnjega proračuna občine je načrtovanih samo 9500 evrov za pokrivanje stroškov skladiščenja odra.

Kaj to pomeni za letošnji Festival Lent, še ni jasno. Lani je s tem odrom po nekaj letih premora spet dobil zanj značilno osrednje prizorišče na reki. Ali ga bodo lahko imeli tudi v prihodnje, je po besedah župana Arsenoviča stvar temeljitega premisleka, v katerem bo sodeloval tudi organizator festivala Narodni dom Maribor in bo imel za cilj tudi ureditev ustreznega financiranja odra. Občina sama bi namreč težko krila takšen strošek.

Festival Lent bo letos potekal med 20. in 29. junijem. Med drugim bosta na programu Dubioza kolektiv in DJ Umek.
Vir: STA

Proračun Mestne občine Maribor je znova visoko zastavljen. Kot izhaja iz prvega osnutka, ki so ga ta teden objavili na spletni strani občine, se določa v višini 136 milijonov evrov. Mestni svetniki bodo prvo branje opravili na naslednji seji sredi marca.
seja mom

Za letos je predvidenih 117 milijonov prihodkov in 131 milijonov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s prodajo kapitalskih deležev v višini 1,6 milijona evrov in novim zadolževanjem v višini 10,2 milijona evrov. Iz lanskega leta naj bi prenesli 7,3 milijona evrov.

Po poročanju časnika Večer se prenova zahodne tribune stadiona Ljudski vrt zamika v leto 2020, saj je v letošnjem proračunu predvideno le 96.000 evrov za pripravo investicijske dokumentacije. Bo pa za dokončanje prostorov pod severno in južno tribuno namenjenih 2,8 milijona evrov.

Zamika se tudi gradnja Zdravstvene postaje Tezno. Letos je predvidenih le 160.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. Je pa letos v načrtu med drugim obnova Koroške ceste, Glavnega trga, Streliške ceste, Cafove ulice in nabrežja Drave.

Po napovedih bodo mestni svetniki letos ponovno odločali tudi o proračunu za prihodnje leto. Ta je v prvem predlogu določen v višini 136,6 milijona evrov.

Oba proračuna naj bi bila na dnevnem redu prihajajoče seje. Takrat bodo mestni svetniki najverjetneje odločali tudi o predlogu za ustanovitev javnega holdinga, v katerega bi združili gospodarske javne službe v občini. To so Energetika, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad in Snaga. “Z ustanovitvijo javnega holdinga bi se zagotovila najboljša strokovna podpora javnim podjetjem za učinkovito, racionalno in kakovostno izvajanje gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor in okolici,” so prepričani v mestni upravi.

Župan<strong> Saša Arsenovič</strong> je v torek s partnerji zapečatil koalicijski sporazum, s katerim ima načelno podporo 29 od skupno 45 članov mestnega sveta. Včeraj so na dopisni seji potrjujevali člane odborov in komisij mestnega sveta.

Lani je proračun Mestne občine Maribor po majskem rebalansu znašal 137,5 milijona evrov. Zaključni račun kaže realizacijo prihodkov v višini 100 milijonov evrov.
Vir: STA

V torek so koalicijski partnerji podpisali koalicijsko pogodbo, novinarjem in javnosti je bila vsebina pogodbe prikrita. Danes objavljamo kopijo podpisane pogodbe.

S strani mariborske občine so pojasnili, da koalicijske pogodbe, ki so jo podpisali Lista Arsenovič za Maribor, SMC – Stranka modernega centra, Lista kolesarjev in pešcev, Levica, Gasilci Maribora Neodvisna lista, DeSUS, Nova Slovenija – Krščanski demokrati, Lista mladih. Povezujemo, Stranka mladih – Zeleni Evrope niso želeli predstaviti na podpisu, “ker predstavnice Liste Melite Petelin in  predstavnika Liste za pravičnost in razvoj na podpisu ni bilo, ker se le tega nista mogla udeležiti.”

Pogodba je sicer opremljena tudi s posebnim členom, ki določa, da ne bodo javno nasprotovali koaliciji oziroma njeni politiki in sprejetih odločitvah. Gre za 14.  člen koalicijske pogodbe, ki pravi: “Koalicijski partnerji se bodo izogibali javnim nasprotovanjem dogovorjeni koalicijski politiki in njenim ukrepom.”  Zanimivo bo videti, kako se bo svetnik LPR Stojan Auer držal molčečnosti v javnosti, še bolj pa, da vstopa v koalicijo, ki brez zadržka trdi, da bo dvignila ceno položnic javnih storitev.  Naj spomnimo, da je bil prav Auer največji borec za ukinitev tako imenovanega davka na dež in venomer zatrjeval, da je potrebno za občane položnice znižati.

Prav tako pa so iz Metsne občine Maribor sporočili, da bodo obvestili medije, ko bosta koalicijsko pogodbo podpisala tudi predstavnik LPR in predstavnica Liste Melite Petelin.

Kopijo podpisane koalicijske pogodbe objavljamo v celoti tukaj.

Podrobnosti v izjavah po podpisu pogodbe:

Prenova Zahodne tribune Ljudskega vrta se znova zamika. Že oktobra leta 2017 so svetniki potrdili, da bodo kmalu začeli celovito prenovo stadiona. Dve leti kasneje, z novim vodstvom pa očitno prihaja do novih zamikov. V proračunu Mestne občine Maribor za leto 2019 je namreč predvidenih 96 tisočakov za pripravo investicijske dokumentacije, medtem ko Zahodna tribuna v osnutku proračuna ni omenjena. V načrtu je sicer izvedba finalizacije severnega in južnega podtribunja, v višini, 2.9 milijona evrov. Kdaj bo ta dotrajani simbol navijaštva v Mariboru doživel prepotrebno prenovo, kot si jo zasluži? Vprašali so se mnogi. V NK Maribor medtem že dihajo na škrge, saj so zahteve UEFE stroge, kar se tiče gostovanja tekem evropskega pokala. Po zahtevah Uefe mora imeti VIP-tribuna vsaj 500 sedišč, od tega jih mora biti vsaj 100 rezerviranih za gostujoče moštvo. Posebne zahteve so tudi za pomembne goste, saj mora biti urejeno tudi posebno parkirišče z zmogljivostjo 150 vozil. Poleg VIP-tribune bi boljše pogoje za delo dobili tudi predstavniki medijev, ki so nameščeni tik pod streho Zahodne tribune Ljudskega vrta.

Če bo torej NK Maribor igral kvalifikacije za tekme pod okriljem UEFE, naj bi veljal dogovor, da to leto še dovolijo, je pa vprašanje, kaj se bo zgodilo naslednje leto, ko verjetno niti vpliv športnega direktorja kluba Zlatka Zahoviča več ne bo dovolj. Ali se lahko zgodi najhujša nočna mora Mariborčanov, da bodo v letu 2020 tekme UEFE igrali v očitno bolj primernem stadionu Stožice?

Vir: NK Maribor, Maribor: Čihura.

Iz NK Maribora so medtem poslali sledeč odgovor:

Veseli nas, da potekajo po predvidenem načrtu dela pri ureditvi južnega in severnega podtribunja, žal pa pri prenovi stadiona ne moremo govoriti o optimalnih rešitvah za NK Maribor. Po odločitvi o preložitvi prenove zahodne tribune pogled v prihodnost Ljudskega vrta po organizacijski plati ni prijeten. Vsi se dobro zavedamo, v kakšnem stanju je objekt v obstoječi obliki, zato smo že večkrat opozarjali na pereč problem in pozivali k ustrezni rešitvi. Da bi zagotovili osnovne kriterije, smo z vmesnimi posegi in lastnimi finančnimi vložki podaljševali možnost igranja tekem za evropske pokale v Ljudskem vrtu. Preložitev del na zahodni tribuni pomeni, da je verjetno letošnje leto zadnje, ko bomo še lahko igrali kvalifikacijske tekme za uvrstitev v evropska tekmovanju na domačem stadionu. Je pa zelo vprašljivo, kaj bo ta odločitev pomenila za poletje 2020.”

Navijači: Arsenovič je prelomil obljubo

Zaskrbljeni so tudi navijači Maribora, ki so razočarani nad odločitvijo novoizvoljenega župana Mestne občine Maribor, Saša Arsenoviča, saj da je že v predvolilnem času obljubil, da bo stadion v njegovem mandatu prenovljen, zdaj je na to obljubo po njihovem očitno pozabil.

Največji simbol Maribora je stadion Ljudski vrt in če ne bomo moli igrati evropskih tekem tukaj, to ne bo pomenilo nič dobrega za mesto, za nogomet. Sam župan Arsenovič je že v predvolilnem času dejal, da si v mestu želi čimveč turistov in športnih prireditev. Kako bo to storil, če ne uredi niti osnove, prenovi stadiona? Na stadion namreč pride največ ljudi, največ navijačev

Tudi na spletnem družabnem omrežju je bilo nekaj objav na to temo, ena bolj zgovornih je objava Mariborčana, Matjaža Šalamuna – Šalce.

In še tale:

Tudi Matic Matjašič, Lista mladi.Povezujemo se je na Facebooku razpisal na to temo.


Pelko: Župan ni zmožen najti rešitve?

Zaskrbljeni so tudi nekateri mestni svetniki. Saša Pelko, iz Liste župana Andreja Fištravca, je tudi v prejšnjem mandatu bil neposredno vpet v realizacijo dolgo pričakovane prenove stadiona. “Mi smo ob zaključku preteklega mandata smo se dogovorili vse potrebno, da bi se lahko v tem letu začela prenova Ljudskega vrta oziroma Zahodne tribune. Zato je vsakršno prelaganje tega pomembnega projekta v Mariboru nedopustno in naredili bomo vse, da tudi kot opozicijska svetniška skupina poskusimo najti rešitev, ki je očitno župan Arsenovič ni bil zmožen,” je dejal Pelko

Mikl: V kreditih Zahodna tribuna ni zajeta

Tudi v največji opozicijski stranki, Listi Franca Kanglerja, Novi ljudski stranki so podobnega mnenja, odgovoril je Milan Mikl.

V prejšnjem mandatu smo se vsi zavzemali za čimprejšnjo obnovo. jaz sem bil eden izmed tistih, ki sem najprej opozoril, da ni potrebno, da hitimo, ravno takrat pri sprejemanju rebalansa proračuna, takrat so me kar ošvrknili, češ da zaviram zadevo in da bo potem ta projekt žal stal zaradi tega. potem se je izkazalo, da temu ni bilo tako. zdaj pa ta trenutek župan to naredil. mogoče projekti niso bili pravilno narejeni. mogoče so predragi. če je to razlog, ga jaz na nek način podpiram, ampak dejstvo pa je, da v kolikor ne bomo sedaj pristopili k investiciji obnove zahodne tribune, potem tudi naslednje leto ne bomo zaradi tega, ker že letos jemljemo 10 milijonov kredita, naslednje leto jemljemo 2,9 milijona kredita in v tem kreditu ni zajeta Zahodna tribuna. To pa je slabo in po tem se bojim, da bo še Zahodna tribuna le čakala dve leti ali pa še nekaj več. Po moje bi bilo najbolj smiselno, da se projekti prevetrijo, da se pogledajo, zracionalizirajo kolikor se da in da se preide k prenovi. To je župan tudi obljubljal v predvolilnem času in bi bilo dobro, da bi to tudi realiziral.”

Iskra: Ljudski Vrt je potrebne prenove

Pogovarjali smo se tudi z Alenko Iskra, ki pravi, da v stranki SD, ne spreminjajo stališča glede ureditve in prenove Ljudskega vrta. “Absolutno je potrebno izpeljati prenovo in ureditev stadiona. popolnoma pa je razumljivo, da novo vodstvo je absolutno predvidel in revidiral celoten projekt, ki je v teku in v kolikor mi je znano in mi je osebno znano, so bile ugotovljene kar nekatere zadeve, ki jih je potrebno še dopolniti, preveriti in popraviti. in iz ega vidika pač prihaja do zamikom, mislim pa da vse v korist potem kvalitetno izpeljanega končnega projekta,” je bila jasna Iskra.

Premier Marjan Šarec bo danes ob 16. uri javnosti sporočil svojo odločitev glede ponujenega odstopa ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. Doslej se o očitkih glede naročila makete drugega tira, ki letijo tudi na Lebna, Šarec še ni jasno izrekel, saj je menil, da gre predvsem za “stvar SMC iz prejšnjega mandata”.

sarecPremier je konec tedna ob robu vrha EU in Arabske lige dejal za TV Slovenija, da verjame presoji predsednika SMC Mira Cerarja, ki je dejal, da ministru iz njegove stranke zaupa. Dodal je, da gre predvsem za stvar SMC.

Sedaj pa se je Leben odločil, da Šarcu ponudi svoj odstop, saj ne želi, da bi ga pri izvajanju njegovega dela in poslanstva oviral dvom, ki se je umetno zasejal glede makete.

Prepričan je, da je projekt drugi tir kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu vodil dobro, zakonito, v skladu s pristojnostmi ter predvsem z veliko mero odgovornosti. “Ker verjamem v ekipno delo, sem zaupal tako nadrejenim kot podrejenim, da ravnajo po enakih etičnih načelih kot jaz sam. Upam, da bo policijska preiskava dokazala, da imamo v tej zgodbi čisto vest prav vsi,” je zapisal.

Projekt drugi tir v minulih dneh in tdnih javnost razburja predvsem zaradi makete, ki jo je prejšnja vlada predstavila marca lani. Leto dni pozneje so se namreč v medijih pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki nakazujejo, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej.
Vir: STA