Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

V Mestni hiši Rotovž so predstavniki 12 svetniških skupin Mestnega sveta Mestne občine Maribor, podpisali koalicijsko pogodbo. H koaliciji niso pristopili svetniki Liste Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS.

Danes so koalicijsko pogodbo skupaj z listo Arsenovič za Maribor podpisali predstavniki SMC, Liste kolesarjev in pešcev, Levice, Gasilcev Maribora Neodvisna lista, Desus-a, NSi-ja, Liste mladih in Stranke mladih Zeleni Evrope. Predstavnika Liste za pravičnost in razvoj in Melita Petelin pa sta po besedah župana Saše Arsenoviča bila zadržana.

Vsebina koalicijskega sporazuma še ni dostopna javnosti, saj sta bila dva podpisnika danes odsotna. Po besedah Arsenoviča so si za cilj zadali “vse, kar sledi boljšemu mestnemu servisu in boljšemu počutju naših meščanov”. Med drugim naj bi si s partnerji skupaj prizadevali za uresničitev vseh že začetih projektov v mestu.

Koalicija ima tako skupaj  kar 29 svetnikov. Po podpisu je Arsenovič poudaril, da gre za veliko in pisano koalicijo. “Koalicija je zelo pisana, ker je veliko manjših strank in list. Na to sem ponosen, ker je bilo vedno moje vodilo, da sodelujemo in povezujemo čim večje število deležnikov v političnem prostoru. Verjamem, da imamo tako dober program in tako jasne skupne cilje, da bomo uživali v delu skupaj do konca,” je dejal.

Po besedah ene od podpisnic koalicijskega sporazuma Alenke Iskra iz SD so si z današnjim podpisom zadali veliko nalog. “Pričakujem, da bomo lahko čim več zapisanih zavez tudi uresničili,” je dejala.

Ustrezne obljube na njim najbližjih področjih so dobili tudi v Listi kolesarjev in peščev. Kot je povedal njihov predsednik Josip Rotar so veseli predvsem obljube o vzpostavitvi posvetovalnega telesa za področje prometa in urejanja prostora, katerega mnenja bodo zavezujoča za župana. “Po izkušnji iz prejšnjega mandata, ko nismo bili v koaliciji, menimo, da bomo lahko zdaj bolje izkoristili naše potenciale,” je še dejal Rotar.

H koaliciji niso pristopili  svetniki Liste Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS. V 45-članskem mestnem svetu bodo 16 mest.

Park spominov Dobrava je bil zasnovan v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012 v smislu parka, ki je posvečen vsem žrtvam vojn brez delitev in brez vrednotnih sodb. Park se razvija v mednarodni park, zato je v lanskem letu tam spominsko ploščo dobila tudi tragedija iz Azerbajdžanskega mesta Khojaly.

Gre za tragične dogodke, stare 27 let. Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 se je konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom spremenil v vojaški spopad. Z izkoriščanjem politične nestabilnosti, ki je bila posledica razpada Sovjetske zveze in notranjih prepirov v Azerbajdžanu, je Armenija začela z vojaškimi operacijami zunanje vojaške pomoči v Gorskem Karabahu. Februarja 1992 je bil v mestu Khojaly proti azerbajdžanskemu prebivalstvu storjen pokol brez primere. Ta krvava tragedija, ki je postala znana kot genocid v Khojalyju, je vključevala iztrebljanje ali ujetje tisočev Azerbajdžanov; mesto je bilo porušeno do tal. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile izvedle okupacijo Khojalija – majhnega mesta v regiji Gorskega Karabaha v Azerbajdžanski republiki. V vojaškem napadu na mesto umrlo 613 oseb, od tega 106 žensk, 63 otrok in 70 starejših. 1.275 prebivalcev je bilo vzetih za talce, medtem ko je usoda 150 ljudi še danes neznana.
Spominsko ploščo v Parku spominov, ki spominja na temačen dogodek Azerbajdžanske zgodovine, je tako 25. februarja obiskal Azerbajdžanski veleposlanik Galib Israfilov. Veleposlanik je navdušen nad idejo Parka spominov, saj se je v času prve in druge svetovne vojne na območju Slovenije borilo in padlo veliko herojev in borcev različnih narodnosti, zato je pomembno, da se spomin nanje ohranja tudi za mlajše generacije. Prav tako je za mlajše generacije pomemben spomin na ostale temne plati zgodovine, ki niso nujno direktno povezane s Slovenijo.
“Tragedija v Hodžaliju je pomemben del naše narodne zavesti. Tragedija je vplivala na vse, saj se je Azerbajdžan na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po razpadu Sovjetske Zveze, bojeval z gospodarskimi težavami, nato pa je prišla še okupacija našega ozemlja, kar je za vedno zaznamovalo Azerbajdžance, ki so živeli v tistem času. Zato se vsak dan spomnimo na nedolžne civilne žrtve tragedije v Hodžaliju, ki je pravzaprav mesto izbrisala iz zemljevida. Naša največja želja je, da pride pravica na dan in da krivi za svoje zločine prevzamejo odgovornost. To je pravzaprav nujno, če želimo tudi v bodoče preprečiti takšne tragične dogodke. Pomembno je tudi za razumevanje miru in njegove dragocenosti dandanes. Zato upam, da Slovenci in Azerbajdžanci zavedajo pomembnosti spomina na takšne dogodke. Saj veste, kdor ne pozna lastne zgodovine, tvega, da se bo zgodovina ponovila,” je modro zaključil pogovor veleposlanik Israfilov.
Gre sicer za pomemben zgodovinski dogodek, ki bi moral biti vsem v opomin, vendar je kljub vsemu zanimivo, da na pokopališču Dobrava v Parku spominov stoji spominska plošča za dogodek, ki se ni zgodil na Slovenskem ozemlju ali v njegovi bližini.

Za postavitev spominske plošče pa je zasluženo tudi Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana.

Sicer pa je Slovenija s tem pokazala svojo veličino, saj si je praktično nemogoče predstavljati, da bi morda naša soseda Italija dovolila Sloveniji v Trstu postaviti spomenik partizanom.

Danes bodo v Mestni hiši Rotovž  predstavniki 12 svetniških skupin Mestnega sveta Mestne občine Maribor, podpisali koalicijski sporazume. Sporazuma ne bodo podpisali le Lista Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS.

dvorana maister mom, seja, prazna dvorana rudolfa maistraSicer so pred dvema mesecema predstavniki svetniških skupin že podpisali namero o sodelovanju, so dogovori očitno dosegli epilog. Koalicija mariborskega župana bo tako široka, saj ima v Mestnem svetu tako večino, kar 29 svetnikov. Izven koalicije ostaja le 11 svetnikov.

Danes bodo koalicijsko pogodbo podpisali:

  • Saša ARSENOVIČ, župan MO Maribor, Lista Arsenovič za Maribor;
  • Mag. Branislav RAJIĆ, SMC;
  • Josip ROTAR, Lista kolesarjev in peščev;
  • Mag. Stojan AUER, LPR;
  • Anton GAČNIK, SD;
  • Melita PETELIN, Lista Melite Petelin;
  • Tatjana FRANGEŽ, Levica;
  • Darko HERGAMAS, Gasilci Maribora Neodvisna lista;
  • Jelka KOLMANIČ, DeSUS;
  • Mag. Bernard MEMON, N.Si;
  • Matic MATJAŠIČ, Lista mladih. Povezujemo;
  • Igor JURIŠIČ, Stranka mladih Zeleni Evrope

Glede na to, da bo koalicijski sporazum podpisalo vseh 12 svetniških skupin, ki so podpisale tudi pismo o nameri, je očitno šlo za uspešna pogajanja.

Slavko Šterman iz Ruš je minulo soboto postal eden od štirih novoizvoljenih podpredsednikov stranke Stranka Alenke Bratušek (SAB). Ob izvolitvi je za naš medij dejal: “Položaj podpredsednika stranke je pomemben položaj, je odgovoren položaj, in temu bom posvetil vso svojo energijo.” V intervjuju pa nam je zaupal kaj ta funkcija pomeni zanj, kakšno odgovornost mu predstavlja, pa tudi ali se bo podal na majske volitve v Evropski parlament. 

Vir: Facebook Slavko Šterman

Vir: Facebook Slavko Šterman

Postali ste eden od štirih podpredsednikov SAB. Kaj pridobitev funkcije pomeni za vas?
Izvolitev na položaj podpredsednika stranke je velika čast, je potrditev dobrega in zavzetega dela v preteklosti na položaju predsednika lokalnega odbora stranke, člana sveta stranke in v odboru SAB za lokalno samoupravo. Pomeni pa tudi veliko zaupanje predsednice Alenke Bratušek, saj po statutu stranke predsednica izbira svoje ožje sodelavce. Osebno nikoli nisem stremel k nazivom, položajem in podobno samo zato, da bi se z njimi lahko kitil. Vsaka prevzeta vloga mi je pomenila izziv in odgovornost. Tudi v tej novi vlogi bom delal tako, da bi mi vsi, ki so mi čestitali in ploskali ob prevzemu funkcije, po končanem mandatu čestitali za dobro opravljeno delo. In da bodo od mojega dela kar največ imeli tudi volivci stranke SAB in drugi državljani.

Kakšne bodo vaše konkretne naloge in za kaj se boste zavzemali?
Podpredsedniki in podpredsednice so osebe, ki so v pomoč pri izvrševanju nalog predsednici stranke SAB. Sam vidim to svojo funkcijo kot posvetovalno na vseh področjih delovanja stranke. Naloge smo si in si bomo razdelili glede na regijsko prisotnost in na vsebinsko tematiko. Če pogledamo regijsko, sem doma v severovzhodni Sloveniji in bom poglobljeno spremljal dogajanja v tem delu Slovenije. Vsebinsko pa so mi najbližja področja lokalne samouprave, regionalne delitve, medčloveških odnosov in socialne teme. Prepričan sem, da je dobro delovanje lokalnih odborov in njihovo povezovanje z državljani temelj dobrega delovanja vsake stranke. Zato se bom v svoji vlogi podpredsednika prizadeval za povezovanje teh odborov na regijski in državni ravni. Stranka SAB bo tako postala še močnejša. Naj dodam, da smo v SAB tudi podporniki Participatornega proračuna. Prepričan sem, da je uvedba tega načina razporejanja dela proračuna ena od stopenj večjega vključevanja vseh državljanov v razvoj na nivoju lokalnih skupnosti in navzgor do države. Kot član strankinega odbora za lokalno samoupravo sem bil pobudnik za razpravo o Participatornem proračunu. Na osnovi te razprave in predstavitev ga je župan Občine Komen v prejšnjem mandatu in sedaj poslanec Marko Bandelli tudi uvedel kot prvi v Sloveniji. Te pomembne izkušnje bomo v SAB lahko delili z vsemi občinami po Sloveniji. Aktivno sem bil vključen tudi v razprave, kako zmanjšati stopnjo revščine v naši državi. To je še posebej akutno vprašanje pri upokojencih – tudi zato se v SAB zavzemamo za dvig pokojnin, da bodo mlajše generacije sploh še verjele v pokojninski sistem. Člani mariborskega odbora stranke SAB smo bili aktivno vključeni v vse akcije stranke, v katerih smo opozarjali na to, da so pokojnine prenizke in d je treba varčevanje pri upokojencih končati. Zavedam se, da preko zmožnosti države ne moremo, lahko pa naredimo manjše korake v izboljšanje stanja.

Kandidirali ste na državnozborskih volitvah in na lokalnih. Razmišljate tudi o kandidaturi majske volitve v Evropski parlament?
Politika je delo, in to izjemno zahtevno delo. Država je zapleten sistem in primerjava z družino in družinskim proračunom je izjemno poenostavljanje in dejansko neprimerno. Zato se v politično delovanje vključujem postopoma – postopoma se seznanjam z državno ureditvijo, z odnosi med različnimi organi države, saj je samo z dobrim poznavanjem ustroja družbe možno doseči spremembe. Razumevanje ukrepov mora biti dovolj široko in podkrepljeno, da z dejanji na enem področju ne osiromašiš drugega. Moraš se zavedati svoje odgovornosti. Kot sem že rekel, položaj podpredsednika stranke je pomemben položaj, je odgovoren položaj, in temu bom posvetil vso svojo energijo. Seveda bi s ponosom in veliko odgovornostjo sprejel tudi morebitno kandidaturo na evropskih volitvah. Ni pa to v tem trenutku moja prioriteta.

Okoli 200 delegatov kongresa SAB je dosedanji predsednici Alenki Bratušek danes soglasno podelilo še en mandat na čelu stranke. Bratuškova, ki je s svojimi zavezniki stranko ustanovila maja 2014, je bila tudi tokrat brez konkurence in edina kandidatka za predsednico. Izvolili so tudi štiri predsednike, med katerimi je tudi Rušan Slavko Šterman. 

Vir: Facebook SAB – Stranka Alenke Bratušek

Vir: Facebook SAB – Stranka Alenke Bratušek

Medtem ko je večina govorcev na kongresu izpostavila zlasti osebnost Bratuškove, njeno odločnost, samozavest in pogum, zlasti v času, ko je prevzela vodenje vlade v najhujši gospodarski krizi, pa je Bratuškova izpostavila pomen članstva stranke.

Zatrdila je, da SAB ni stranka ene osebe, kar priča tudi polna dvorana na kongresu. Obljubila jim je, da bo še naprej predsednica, ki bo vedno imela v mislih najprej državo, ljudi in njihove skupne cilje.

Na kongresu so izvolili tudi štiri podpredsednike. To so postali Maša Kociper, Tatjana Voj, Slavko Šterman in Iztok Purič.

Vir: Facebook Slavko Šterman

Vir: Facebook Slavko Šterman

Vir: STA

Na Facebook strani Občine Ruše so zapisali, da ne bodo nadaljevali sodnih postopkov prejšnjega vodstva, zato so umaknili obtožnico zoper Bojano Muršič, svetnico SD. Spomnimo, da je obtožnico zoper poslanko sprožilo prejšnje vodstvo občine v zadevi nakupa flisov. Ali nova oblast v Občini Ruše podpira netransparentno porabo sredstev? Ali gre pri tem za vračanje usluge županje Urške Repolusk, svetnici SD Bojani Muršič in s tem vzdrževanje trdne koalicije? Ali bo to postala praksa novega vodstva? Med poslanci namreč velja ničelna toleranca do kaznivih dejanj.

Bojana Muršič. Foto: STA

Bojana Muršič. Foto: STA

Spomnimo, da je zadeva pred leti sprožila niz dogodkov, ki so Muršičevo odnesli s položaja podpredsednice Državnega zbora in občinske svetnice. V javnem pismu je Muršičeva v letu 2016 zapisala, da obžaluje, da je v zvezi z naročilom in porabo sredstev Svetniške skupine Socialnih demokratov (SD) Ruše zavajala javnost, medije in stranko Socialnih demokratov, za kar se iskreno opravičuje.

Zdaj je nova oblast v Rušah obtožnico umaknila, saj da ne bodo trošili sredstev za odvetniške storitve. Ali s tem na ruški občini podpirajo netransparentno porabo sredstev?

Občina po pojasnitvi Muršičeve v januarja napovedala nadaljevanje pregona

Spomnimo še na članek v januarju, ko smo poročali, da bo Občina Ruše vendarle nadaljevala kazenski pregon. Muršičeva je takrat namreč Repoluskovi predstavila svojo plat zgodbe, županja pa se je po posvetu s pravnim svetovalcem odločila spor nadaljevati. Še to. Odvetnik Kac je dejal, da ne gre za vztrajanje županje pri obtožbi, pač pa za kaznivo dejanje poslanke, do katerega je potrebna ničelna toleranca. Ob tem se mu je zastavilo vprašanje, zakaj je tožilstvo pravzaprav sploh odstopilo od pregona?

Le dober mesec dni za tem, pa se je plošča očitno obrnila, saj da so sredstva, ki so bila predmet spora bila občini vrnjena, s tem pa da občina ni oškodovana.  “Tožilstvo tudi ni sprožilo predkazenskega postopka.  Občina Ruše se danes ne bo ukvarjala s tožbami prejšnjega vodstva in še naprej trošila sredstva za odvetniške storitve, še posebej zato, ker je pristojno sodišče že marca 2017 zaključilo z zadevo,” so zapisali na Občini Ruše.

Poslanec odstopil zaradi ukradenega sendviča

Da je med poslanci ničelna toleranca pri izvršitvi kakršnegakoli kaznivega dejanja, še tako “majhnega”, priča tudi odstop poslanca LMŠ Darija Krajčiča. Novica je v nekaj dneh preplavila svetovni splet. Njegovo dejanje so nekateri poslanci ostro obsodili, celo označili kot nedopustno, njegov odstop s položaja pa pozdravili. Tudi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je dejal, da je njegovo dejanje nedopustno. Vsi poslanci LMŠ dejanje Krajčiča obžalujemo. Vsak izmed nas bi v takšnem položaju odstopil,” je dodal Golubović.

Krajčičev odstop je sicer povezan s tatvino sendviča v trgovini, o kateri je spregovoril na torkovi seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Pojasnil je, da je izvajal družbeni eksperiment in da je sendvič pozneje tudi plačal. V njegovem primeru je šlo za dober evro in tatvino, ki jo je nemudoma priznal in odstopil s položaja.

V primeru Muršičeve je ta znesek bil višji. Da je dejanje priznala in nato odstopila s položaja podpredsednice državnega zbora in občinske svetnice, pa je bilo potrebno kar nekaj medijskega pritiska. Poslanskemu položaju pa se kljub vsemu ni odpovedala.

In glede na to, da Državni zbor vodi politiko ničelne tolerance, očitno župani manjših občin ne to ne gledajo tako, še več, tovrstne stvari celo odobravajo.

 

 

Morda vas zanima še:

Afera flisi: Občina Ruše vztraja pri kazenskem pregonu poslanke Muršičeve

Afera flisi: Muršičeva odstopila

Občina Muta s pomočjo nepovratnih sredstev iz dveh različnih razpisov prenavlja graščino Kienhofen v središču kraja. Obnova graščine vključno z energetsko sanacijo in gradnjo prizidka je ocenjena na 2,2 milijona evrov, v že obnovljeni del pa se je v tem tednu preselila občinska uprava.

V graščini, ki datira v 16. stoletje, imajo poleg občinske uprave prostore še knjižnica ter kovaško-livarski in gasilski muzej. Del prostorov je namenjenih tudi društveni dejavnosti. Občina je sredstva za obnovo stavbe pridobila na dveh razpisih, povezanih z obnovo degradiranih območij in z energetsko sanacijo javnih stavb. Gre za 1,2 milijona evrov. Energetske sanacije so se lotili v okviru javno-zasebnega partnerstva z dravograjskim podjetjem Stin, je pojasnil župan Občine Muta Mirko Vošner.

Občina v prenovljene prostore

Občina se je v tem tednu preselila v del prenovljenih prostorov graščine. Do poletja naj bi bili končani tudi preostali prostori, sejna soba, poročna dvorana in društveni prostori, v prihodnjih letih oziroma predvidoma do konca tega mandata pa še muzejski prostori in večnamenska dvorana v najvišjem nadstropju stavbe z urejenim dvigalom, tako je napovedal Vošner.

Novi podžupan Milan Stramec

Muški župan je na ponedeljkovi novinarski konferenci, prvi v tem letu, predstavil tudi novega podžupana, ki ga je imenoval s 1. februarjem. Milan Stramec, ki je bil kot samostojni svetnik izvoljen v nov mandat občinskega sveta, bo funkcijo podžupana opravljal neprofesionalno. Deloval bo na področju reševanja stanovanjske problematike in komunalne infrastukture ter na področju sodelovanja z občinskim svetom. Ali bo funkcijo lahko opravljal neprofesionalno, pa je pojasnil v video izjavi.

 

 

Najpomembnejše naložbe: vodooskrba in investicijski projekti

Med najpomembnejše ostale letošnje naložbe v občini spadajo dokončanje projekta vodooskrbe, v katerem občina sodeluje še s štirimi drugimi koroškimi občinami.

Ena izmed “pobožnih” želja, kot se je izrazil Vošner je tudi izgradnja doma starostnikov.

V fotogaleriji si poglejte kako napreduje obnova graščine Kienhofen.

graščina, kienhofen, muta, občina graščina, kienhofen, muta, občina graščina, kienhofen, muta, občina graščina, kienhofen, muta, občina graščina, kienhofen, muta, občina graščina, kienhofen, muta, občina graščina, kienhofen, muta, občina

 

Predsednik mariborske SDS Zvone Zinrajh je odstopil s tega položaja, je danes potrdil podpredsednik lokalnega odbora stranke Ivan Celcer. O razlogih ni želel govoriti. Zinrajh je v sredo na družbenem omrežju Facebook zapisal, da se je za odstop odločil iz osebnih razlogov. Ostal pa naj bi član stranke in mestni svetnik.

Zvonko Zinrajh, predsednik SDS in podpredsednik sveta MČ Pobrežje, pred leti državni sekretar ministrstva za notranje zadeve.

Zvonko Zinrajh, predsednik SDS in podpredsednik sveta MČ Pobrežje, pred leti državni sekretar ministrstva za notranje zadeve. Leto 2018. 

Na telefon Zinrajh danes ni dosegljiv. Po pisanju časnika Večer, ki se sklicuje na neuradne navedbe, pa naj bi odstopil zaradi nekdanjega župana Franca Kanglerja (NLS), k sodelovanju s katerim je mariborski odbor SDS med lanskimi lokalnimi volitvami prisilila centrala stranke v Ljubljani.

Zinrajh je vodenje lokalnega odbora SDS prevzel oktobra 2016, ko je odstopil Gregor Pivec. Pred lanskimi volitvami se ga je omenjalo kot možnega kandidata SDS za župana Maribora, a je nato stranka presenetila z odločitvijo, da podpre župansko kandidaturo Kanglerja.

Po poročanju Večera Zinrajh in lokalni odbor stranke nista želela podpreti Kanglerjeve kandidature za župana, ampak so ga podprli šele, ko je centrala stranke v Ljubljani zagrozila, da ne bo podprla liste za mestni svet in da bodo lokalni odbor, če bo še naprej neposlušen, po potrebi razpustili.

Kangler zavrača, da bi kakorkoli vplival na razmere znotraj SDS. “Z SDS nimam nič. Če ima nekdo slab rezultat na lokalnih volitvah, naj krivdo išče v svojih vrstah, pri svojih odločitvah, ne pa v meni ali naši stranki,” je povedal za Večer.

Zinrajh je v sredo prenesel pooblastila za vodenje lokalnega odbora na podpresednika Celcerja in izdal razpis za predsednika, izvršilni odbor ter nadzorno komisijo, torej vse organe lokalnega odbora stranke.
VIR: STA

Na mariborski občini so mestni svetniki in svetnice po burni razpravi vendarle večinsko potrdili člane nadzornega odbora, najvišjega organa Mestne občine Maribor. Predsedniško mesto bo opravljal Saša Prelič s Pravne fakultete Maribor.

Kljub temu, da so bile vsebinske točke umaknjene iz dnevnega reda 2. redne seje mestnega sveta mariborske občine, se je največ časa porabilo pri razpravi o potrditvi nadzornega odbora občine. Največ komentarjev proti članom nadzornega odbora so imeli v največji opozicijski stranki, Novi ljudski stranki – Listi Franca Kanglerja. Očitki so leteli predvsem na sestavo članov, ki da so po večini podporniki župana Saše Arsenoviča.

Po spremembi statuta Mestne občine Maribor, je član nadzorega odbora lahko vsak občan ali občanka, ki izpolni pogoje, je pojasnil tudi Matej Žmavc iz SD.

Da pa njihov namen ni bil nagajati, je bil jasen Franc Kangler, NLS-Lista Franca Kanglerja.

Da je nadzorni odbor najvišji organ občine in da je sestavljen strokovno, pa je prepričan tudi župan Saša Arsenovič.

Ožji izbor med 15 prijavljenimi na javni poziv opravi mestna komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je v tem primeru predlagala za člane Sašo Preliča, Gregorja Ficka, Borisa Cokojo, Draga Naberšnika, Božidarja Kastelica, Florjano Bohl in Dušana Lesjaka.

Na seji mestnega sveta je tej sestavi ostro nasprotoval nekdanji župan Franc Kangler, tudi zato, ker je prepričan, da so mesta po njegovem razdeljena med partnerje bodoče županove koalicije. “Povozili ste naše predloge za nadzornike. To ni demokratično, to ni pravično, to je pobalinsko,” je dejal Kangler. Da gre za deljenje političnega plena, je bil kritične tudi Saša Pelko, iz Liste župana Andreja Fištravca. “To daje vtis, da si nekdo želi ustreznega nadzora,” je bil jasen.

Predlagane kandidate so na včerajšnjem glasovanju mestni svetniki potrdili s 25 glasovi od skupno 45 glasov.

Niso razglabljali o vsebinskih točkah

Ker so obravnave letnega programa športa in odlokov o pogrebni službi na predlog župana umaknili z dnevnega reda, so se na seji sicer ukvarjali predvsem s kadrovskimi zadevami. Po besedah župana Arsenoviča medtem še vedno usklajujejo koalicijsko pogodbo s partnerji in da so prišli že zelo daleč. So še pa vedno v usklajevanju in da so vsebinsko usklajeni že dalj časa. Ocenil je, da bi podpise koalicijskih partnerjev lahko zbral še ta teden.

 

Po tem, ko je dnevni red prve redne seje mariborskega mestnega sveta že bil spisan, je župan Saša Arsenovič na današnji kavi z novinarji pojasnil, da so umaknili sprejem letnega programa športa za leto 2019 in prvo obravnavo odloka o pokopališkem redu. Kljub vsemu bodo sejo izpeljali, letni program športa pa bodo sprejemali na marčevski proračunski seji.

Glede na to, da je že minil mesec dni njegovega županovanja na čelu Mestne občine Maribor je predstavil projekte na katerih delajo, pa tudi kaj nas čaka v prihodnosti. Podrobnosti v video prispevku.

 

 

Policija je začela zbirati obvestila o preprodaji poslovne stavbe v Ulici Eve Lovše 19 v letih 2014 in 2016, pri katerih naj bi sodeloval tudi aktualni mariborski župan Saša Arsenovič, piše današnji Večer. To so potrdili tudi na generalni policijski upravi, policisti pa naj bi se primera lotili tudi na podlagi zapisov spletnega portala Požareport.

Saša Arsenovič

Saša Arsenovič

Omenjeni portal med drugim navaja, da naj bi bila pri nakupu stavbe tedanji podjetnik Arsenovič in njegov prijatelj Matjaž Štandeker, ki je decembra lani dobil zaposlitev v kabinetu župana, podkupila štiri bančnike Deželne banke Slovenije (DBS).

Slednja je poslovno stavbo v lasti družbe ACK kot hipotekarna upnica Arsenoviču prodala za 280.000 evrov, aktualni župan pa naj bi jo dve leti pozneje zavarovalnici Grawe prodal naprej za milijon evrov.

Po pisanju Požareporta naj bi Arsenovič tako nizko ceno pri nakupu dosegel, ker naj bi bil Štandeker razdelil 200.000 evrov podkupnine med štiri bankirje DBS. V banki ob tem pojasnjujejo, da je bila nepremičnina prodana po ceni, ki so jo potrdili uradni cenilci in pristojni odbor, ter da je bila cena glede na stanje realna, očitkov o domnevnih podkupninah pa niso želeli komentirati.

Mariborski župan v odzivu na pisanje, ki so ga za STA posredovali iz Mestne občine Maribor, pravi, da gre za lažne obtožbe izrazito politično motiviranega medija oz. poraženega tekmeca, ki zadnjega pol leta proti njemu izvaja sistematično gonjo – očitno zaradi njegove kandidature in uspeha na volitvah.

Prepričan je, da bo, tako kot v vseh drugih primerih, kjer je bilo na vseh ravneh dokazano, da gre za zlonamerne izmišljotine, enako tudi v tem primeru. Ob tem ne izključuje možnosti, da bo zadevo predal odvetnikom, da z zavarovanjem njegovega dobrega imena pred tovrstno umazano gonjo uporabijo razpoložljiva pravna sredstva.

“Preiskovanje policije seveda pozdravljam, saj imam čisto vest. Obtožbe so brezpredmetne, zato se z njimi ne obremenjujem in jim ne nameravam posvečati pozornosti oz. dovoliti, da se uresniči cilj obrekovalcev – to je preusmeritev moje pozornosti iz stoodstotnega opravljanja županskega dela,” je še dodal Arsenovič.

Medtem je Štandekerjev odvetnik Daniel Planinšec za Večer že povedal, da je njegov klient, ki očitke o podkupovanju prav tako odločno zavrača, že vložil kazensko zasebno tožbo proti Bojanu Požarju zaradi razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve, zoper njegov portal pa vložil dve odškodninski tožbi.
Vir: STA

V času volilne kampanje je namreč Urška Repolusk, takrat še kandidatka za županjo in zdajšnja županja Občine Ruše, občane pozivala naj ji dajo priložnost, da poveže barve v občinskem svetu, ter da skupaj oblikujejo boljše življenje v občini. Danes je na povezovanje barv že pozabila.

Samoiniciativni umik razprave o proračunu kaže, da je tudi županja ugotovila, da je odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2019 slabo pripravljen. Da je proračun slabo pripravljen se strinjajo tudi nekateri koalicijski svetniki, opozicijski pa prav vsi. Predvsem županji očitajo, da je proračun pripravila brez predhodnega usklajevanja z opozicijskimi svetniškimi skupinami, kot je obljubljala v predvolilnem času s sloganom “povezane barve”. Kaže, da je pri tem šlo zgolj za predvolilni spin, ki je po izvolitvi postal zgolj že večkrat slišano predvolilno leporečenje. Opozicijski svetniki ji namreč očitajo, da z njimi sploh ne komunicira.

Zaplet pri imenovanju članov odborov in komisij
Prav tako je na 2. redni seji prišlo do zapleta pri imenovanju odborov in komisij pri čemer je bilo pozabljeno “povezanje barv”. Predstavnik največje opozicijske stranke oziroma liste, ki ima v občinskem svetu največ sedežev, je v imenu celotne liste protestno umaknil vse njihove predloge zaradi nestrinjanja s kadrovanjem odborov in komisij. Prepričani so, da v tem primeru gre za nespoštovanje volilnih rezultatov.

Koalicija je nato le sklicala 15 minutni odmor, da so se člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko sestali in na novo imenovali člane v odbore ter komisije. Sicer je koalicijski svetnik Martin Lesjak, listi ZA-združena akcija očital, da ima dvojna merila, saj so se v prejšnjem mandatu, ko so bili na oblasti, posluževali enake razporeditve članov v odborih in komisijah. Knez je na očitke odgovoril, da ne držijo, saj so se kvote vedno spoštovale, četudi so bili člani po odborih morda drugače razporejeni. V zdajšnjem primeru kadrovanja pa gre po besedah Darka Kneza za “povoženo demokracijo”.

Nezadovoljni s kadrovanjem v odbore in komisije so bili tudi drugi opozicijski svetniki, ki se prav tako počutijo “odrinjene” iz strani koalicije, saj tudi njihovi predlogi niso bili upoštevani.

Buren odziv nekdanjega župana
Zanimivo je tudi to, da je županja umik predloga o proračunu za leto 2019, komentirala kar na Facebook strani občine in tako izbrala informiranje pri katerem je v večini starejša populacija, nevešča rokovanja z računalniki in socialnimi omrežji, prikrajšana. Na zapise občine oziroma županje, kjer lahko zasledimo zasuk, saj lahko preberemo zapis, da bo županja upoštevala prispele predloge svetnikov, ki jih je pri pripravi prvega osnutka, popolnoma preslišala. Na ta zapis se je burno odzval nekdanji župan Uroš Razpet. “Saj ne bi rad pametoval ampak glede na to da zupanja se niti ni pozvala svetnikov in svetniskih skupin k predlogom ne razumem ravno o karerih prispelih predlogih tece beseda. Kot najvecja svetniska skupina (in s tem predstavniki najvec Rusanov) se sploh nismo bili pozvani k nikakrsnim predlogom pa zupanja ze zeli predlagati proracun? NEZASLISANO!!! Pa se to….dolgov seveda ni…zadolzili se nismo v 4 letih cisto nic, upam da bo zupanja uspela ohraniti tako dobro kondicijo obcine tudi v bodoce. Se pa seveda obveznosti do dolocenih projektov, ki so v teku. Morda nekoliko zahtevna tema za javno uradnico? Na zalost je pri vsaki menavi tako. Zupanja verjetno misli, da se je cas (in obcina) zacela z njo, vemdar na sreco ni tako. Nekaj znanja o proracunu ne bi skodilo preden se govori o taksnih nonsensih…ponudeno pomoc pa zupanja vztrajno zavraca ? No, pa vso sreco kljub temu!” 

Vir: Facebook stran Občine Ruše

Vir: Facebook stran Občine Ruše

 

V UKC Maribor je potekalo celodnevno srečanje Posvet o paliativni oskrbi – Gradimo mostove k ljudem. Namen dogodka je bil spodbuditi prepoznavanje potreb po paliativni oskrbi, prepoznavanje elementov mreže, ki že delujejo, utrjevanje medsebojnih povezav in podporo pri nadaljnjem strokovnem delu.

Posvet je organiziralo Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe z namenom povezovanja strokovne in laične javnosti in prepoznavanjem potreb po ustrezni ureditvi paliativne oskrbe v državi in povezovanja med deležniki. Posveta se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, ki je dejal, da je potrebno začeti tudi debato o evtanaziji, krepitvi paliativne in da ljudi, ki so neozdravljivo bolni, ne potiskamo v institucije, temveč jim omogočimo, da ostanejo do konca svojega življenja doma, kar je nekako nakazalo, da politika podaja “žogico” zdravstvenim strokovnjakom, da jasno izrazijo svoja stališča in pripravijo smernice pri čemer je čutiti, da pri tej temi politika in stroka nimata enakih pogledov. Več v izjavi direktorja UKC Maribor, dr. Vojka Flisa.

Po besedah direktorja Flisa so prav za to takšna srečanja izjemno pomembna, ker je potrebno širšo družbo opozoriti, da imamo najprej neko dolžnost do teh ljudi, ki potrebujejo takšno oskrbo in šele potem razpravljati o problemu evtanazije. In to so razlogi, zakaj je potrebna širša razprava o paliativni oskrbi, ki ne vključuje zgolj stroko. Največji problem paliativne in dolgotrajne oskrbe so finance, prav tako za mobilne ekipe paliativne oskrbe, ki bi naj bile porazdeljene po regijah. “Zdaj, kar se tega tiče, nimamo nikakršnih zakonskih virov,” doda Flis. “Na človeški ravni se spotaknemo in tu je potrebno narediti korak naprej in ne na institucionalni ravni s sprejemanjem dodatnih zakonov, ki jih nato nikoli ne spravimo v življenje,” zaključi Flis. Obisk mag. Dejana Židana pa direktor UKC Maribor razume kot nek signal, da se je družba o teh problemih pripravljena pogovarjati drugače kot so se o teh zadevah pogovarjali doslej.
Predstojnica Oddelka za onkologijo v UKC Maribor, dr. Maja Ravnik je prepričana, da paliativni oskrbi manjka predvsem organizacija na družbenem nivoju. Več v videu.

Državna koordinatorica za paliativno oskrbo dr. Mateja Lopuh je povedala, da za učinkovito delovanje poleg strokovnega znanja za katerega se zavezuje Združenje in državna koordinacija, da ga bo delilo in gojilo in vzgajalo med slovenskimi zdravniki in medicinskim osebjem, nujno potrebujejo določena finančna sredstva. Mobilne enote potrebujejo zagonska sredstva tudi v opremi. Več o tem pa v priloženem videu.

Zaenkrat mobilna enota paliativne oskrbe deluje zgolj v okviru jeseniške bolnišnice, ki jo vodi prav Lopuhova. Enota zagotavlja 24-urno pripravljenost vseh sedem dni v tednu. Po besedah Lopuhove bolniki in svojci najbolj cenijo stalno številko, kamor vedno lahko pokličejo, saj svojci ob zadostni podpori zmorejo veliko. “To je ena redka lastnost v Sloveniji, na katero moramo biti ponosni, jo spodbujati. Nikakor jih ne smemo pustiti samih, ampak še več naporov vložiti v to, da bodo to oskrbo zmogli,” je zaključila Lopuhova.
Za delovanje ene mobilne enote, ki naj bi po državnem programu pokrila območje s 100.000 prebivalci, bi potrebovali okoli 350.000 evrov letno ter opremo, kot so vozilo, prostori in medicinski aparati.

Na današnji, 2. redni seji občinskega sveta Občine Ruše bo potekalo prvo branje proračuna, ki malemu gospodarstvu v Rušah ni naklonjeno, prav tako pa bi naj bil s strani predlagateljice županje Urške Repolusk, slabo pripravljen.

Repoluskova na ponovoletnem sprejemu zamolčala slabo novico za male gospodarstvenike!
Prejšnji teden je županja Občine Ruše Urška Repolusk, na ponovoletnem sprejemu med drugim gostila gospodarstvenike iz Ruš in jim napovedala dobro sodelovanje v bodoče, kar smo lahko razbrali tudi iz drugih medijev. Medtem, ko se je z njimi rokovala in pozirala pred fotoaparati medijev pa jim zagotovo ni povedala, da jim bo v predlogu proračuna za leto 2019 zmanjšala sredstva za pomoč za razvoj gospodarstva in podjetništva.
Eden izmed gospodarstvenikov iz Ruš je med drugim dejal: “Ruške male gospodarstvenike je ponovoletni sprejem županje stal 50.000 EUR. Če misli, da nas je kupila s kanapejčki in nasmehom se presneto moti“. Ob tem se je nanašal na dejstvo, da se je v predlogu proračuna postavka za spodbujanje malega gospodarstva in podjetništva iz 68.774,25 EUR zmanjšala na samo 20.000 EUR. V prejšnjih letih so lahko na podlagi te postavke mala podjetja uspešno črpala sredstva za nadaljnji razvoj, na novo nastala podjetja pa sredstva za svoj zagon in nakup opreme.

Postavka v predlogu občinskega proračuna - spodbujanje razvoja malega gospodarstva.

Postavka v predlogu občinskega proračuna – spodbujanje razvoja malega gospodarstva.

Županja ne varčuje pri sebi 
Zanimivo pa je, da županja pri sebi ne bi varčevala. Postavka ŽUPANJA se je iz 47.951,78 EUR povečala na kar 88.635,00 EUR, kar pomeni, da bo županja ob sprejetju proračuna porabila kar 40.683,22 EUR več na leto kot nekdanji župan Uroš Razpet. Kar pomeni, da bo v svojem mandatu potrošila cca. 160.000 EUR več sredstev na postavki ŽUPANJA, ki bi jih lahko porabila za sofinanciranje kulturnih društev, športnih društev, ceste, ipd. Samo za zanimivost občina Ruše je naprimer v zadnjih 8 letih skupaj nakazala Gasilski zvezi Ruše 137.000 EUR, Strelskemu društvu I. Pohorskega bataljona 97.500 EUR , Športni zvezi Ruše 74.400 EUR in Društvu upokojencev Ruše 44.000 EUR.

Postavka v predlogu občinskega proračuna - županja.

Postavka v predlogu občinskega proračuna – županja.

 

Postavka v predlogu občinskega proračuna - nakup avtomobila.

Postavka v predlogu občinskega proračuna – nakup avtomobila.

Prav tako si bo uprava pod vodstvom županje Urške Repolusk privoščila nov avto za 25.000 EUR, pa tudi dve novi zaposlitvi. Ali gre pri zaposlitvah za vračanje političnih uslug, pa bomo videli čez čas.

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes na sedežu občine gostil župane okoliških občin, ki so se odzvali njegovemu povabilu. Kot je povedal po dogodku, je bilo delovno srečanje predvsem spoznavne narave, večinoma pa so na njem govorili o povezovanju in sodelovanju med občinami, zlasti na področju turizma.

sestanek arsenovič z županiArsenovič je povedal, da je Maribor kljub dejstvu, da v Sloveniji nimamo pokrajin, vseeno center ene od regij in hkrati drugo največje in s tem za ostale občine precej vplivno mesto. Z njimi je treba sodelovati na tak način, da bodo imeli skupne in jasne cilje tako v odnosu do države kot pri črpanju evropskega denarja, je dodal.

Po njegovih besedah je bil sestanek s kolegi župani konstruktiven, zadali pa so si tudi domačo nalogo, in sicer da vsakdo od njih posreduje cilje in naloge, ki se tičejo pogovorov z državo. Tako bodo lahko skupaj nastopili pri uresničevanju projektov, predvsem infrastrukturnih, ki imajo velik vpliv tako na gospodarstvo kot na turizem.

“Strinjali smo se tudi, da bi potrebovali skupno blagovno znamko na področju turizma, ki bi jo skupaj tržili tudi na mednarodnem trgu. Manjše občine namreč nimajo niti ljudi, kaj šele denarja, da bi za to poskrbele same. Razmišljamo v smeri oblikovanja nekakšne skupne agencije, ki bi služila vsem in štajersko regijo dvigovala tudi na mednarodni ravni,”
je dejal.

Pri tem ni imel v mislih zavoda za turizem, ki že obstaja, a le v soustanoviteljstvu nekaj občin, pač pa agencijo, ki bi delovala na pogodbeni osnovi, iz katere bi bilo jasno, kdo kaj prispeva in kaj za to dobi. Takšno agencijo bi lahko po njegovem financirala država, še bolje pa bi bilo, če bi pot do mehkih vsebin našli skozi črpanje evropskih sredstev.

Zadovoljni s sestankom so bili tudi drugi župani, ki so se množično odzvali vabilu. Kot je povedal župan Lenarta Janez Kramberger, so to tudi pričakovali, saj je Maribor vendarle prestolnica regije, kjer so vse najpomembnejše regionalne inštitucije.

“Mi si želimo sodelovanja in danes nam je bilo povedano, da bomo naredili konkretne korake naprej,” je dejal Kramberger, ki se zaveda, da je sodelovanje potrebno tako takrat, ko je to dobro za občino, kot tudi, ko je treba kaj prispevati.

Po besedah novega župana Svete Trojice Davida Klobase je tovrstno povezovanje pomembno za razvoj celotne regije, tudi njenih najmanjših občin, predvsem na področju turizma. Glede na vtise s prvega srečanja po njegovem kaže na to, da bo sodelovanje v prihodnje dobro.

Županja Kungote Tamara Šnofl pa je dodala, da je ključno povezovanje, ki se kaže kot nek novi trend v slovenski lokalni politiki, predvsem na severovzhodnem delu države. Le tako bodo bolj uspešno nastopili v odnosu do države in bodo nekatere stvari prej premaknili na bolje.

“Želim si, da bi to v naši občini dalo pozitivne učinke na področju komunalne infrastrukture, ko gre za večje projekte, absolutno pa se bomo še naprej trudili pri razvoju turizma, ki je prioriteta naše občine v prihodnosti,” je dodala Šnoflova.

Šentiljski župan Štefan Žvab je prepričan, da so danes postavili temelje sodelovanja in da bo regija v prihodnje zaživela formalno ali neformalno. “To bo dobro za vse nas. Si sami ne moremo privoščiti zaposlovanja dveh ali treh ljudi na tem področju, imamo pa produkte, ki potrebujejo večjo prepoznavnost,” je dodal Žvab.
Vir: STA

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes gostil ministra za kulturo Dejana Prešička, s katerim sta med drugim govorila o problematiki s področja kulture in mladine. Glavni del pogovora je potekal na temo prenove Mariborske knjižnice, kot je po sestanku povedal župan, pa je minister izrazil podporo njihovim prizadevanjem za omenjeni projekt.

prešiček in arsenovičArsenovič je še dodal, da so se danes že dogovorili za nov sestanek, do takrat pa so si zadali nekaj nalog, ki jih morajo opraviti vsak na svoji strani. Pri tem bo po njegovih besedah potrebno upoštevati vso zakonodajo in pravila, v tem okviru pa bodo sestavili finančno konstrukcijo, v katero bosta svoje po njegovem prepričanju prispevala tako mesto kot država, del denarja pa naj bi črpali tudi iz evropskih skladov.

Za zdaj je o finančni konstrukciji nove različice projekta še težko govoriti, Arsenovič pa upa, da ne bodo presegli 15 milijonov evrov. Pri tem gre, kot je dodal, za celovito rešitev Rotovškega trga. Ta ima namreč po njegovih besedah izjemno velik potencial in povezovalno vlogo med Slomškovim in Glavnim trgom. Novo gradbeno dovoljenje bi po županovih besedah lahko dobili do konca leta, kakšna bo finančna konstrukcija in način financiranja, pa bo bolj jasno v naslednjih mesecih.

arsenovič knjižnica

Minister Prešiček, ki je v kratkem času v Maribor prišel že četrtič, je dejal, da ga veseli odločitev mariborske občine za sedanjo rešitev, ob tem pa dodal, da je ministrstvo že večkrat povedalo, da bo z vsemi sredstvi, ki so na voljo, pomagalo, da do uresničitve projekta pride.

prešiček, knjižnica izjava

“Upam, da bo zakon o nujnih investicijah na področju kulture sprejet. To bi pomenilo, da bi lahko prav za take projekte črpali sredstva od leta 2020 do 2026,” je dejal minister in dodal, da bodo skušali pomagati tudi pri iskanju načina za zagotovitev evropskega denarja. Tudi sam meni, da bi bilo potrebno finančno konstrukcijo pripraviti čim prej, da bi bili do pridobitve gradbenega dovoljenja na to že pripravljeni.

Arsenovič se je sicer v ponedeljek sestal tudi s predstavniki sveta in vodstvom Mariborske knjižnice. Tako županstvo kot predstavniki knjižnice so si bili enotni glede lokacije mestne knjižnice, ki bo tako še naprej ostala na Rotovškem trgu.

Novi mariborski župan je že ob nastopu mandata dal jasno vedeti, da je izvedba projekta Mariborske knjižnice ena od njegovih prioritetnih nalog. Zato je že v prvem mesecu županovanja sklical vse deležnike in ključne akterje za razrešitev desetletne sage ene najpomembnejših kulturnih institucij v mestu.

Udeleženci ponedeljkovega sestanka so se strinjali, da je treba obstoječi projekt analizirati in ponovno ovrednotiti. Skupaj z Atelier arhitekti ga bodo zato že prihodnji mesec prevetrili ter ga optimizirali z izključitvijo predvidene druge etaže kleti pod Rotovškim trgom.
Vir: STA

Novo vodstvo mariborske občine zaenkrat ostaja pri načrtu izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu. Pogovori na to temo so v teku in ni znano, kdaj bi lahko prišlo do končne odločitve. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da je medtem poteklo gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta.

arsenovič, 1. sejam mom

Župan Saša Arsenovič, ki je zasedel položaj konec prejšnjega meseca, naj bi se ta teden sestal z arhitekti, ki so pred leti izdelali idejno rešitev za obnovo knjižnice na Rotovškem trgu, nato pa naj bi sledil sestanek z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom na temo morebitne pomoči države pri tej investiciji.

“V vmesnem času tvorno razmišljamo, v katero smer iti. Zaenkrat smo še na Rotovškem trgu in verjamem, da bo tam knjižnica tudi zgrajena,” je po sestanku s poslanci DZ iz regije ta teden v Mariboru povedal Arsenovič.

Vlada je pred leti že obljubila pomoč za izgradnjo nove knjižnice; nazadnje na pobudo SMC 2,7 milijona evrov, a so bila različna mnenja z ekipo takratnega župana Andreja Fištravca glede lokacije in vrednosti projekta, zato so te obljube padle v vodo. “Verjamem, da bo vlada Marjana Šarca tako kot vlada Mira Cerarja našla denar za tako pomemben projekt in pomagala pri začetnih delih,” je še vedno optimističen poslanec SMC Branislav Rajić.

Idejni načrt za izgradnjo nove knjižnice na Rotovškem trgu je bil izdelan pred desetimi leti, a ni bil uresničen, saj so imeli na občini težave s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in denarja za gradnjo. Takrat so projekt ocenjevali na okoli 22 milijonov evrov.

Eno od pridobljenih gradbenih dovoljenj je medtem že poteklo, zato bo projekt najverjetneje treba revidirati. “Glede na dejstvo, da je gradbeno dovoljenje za prvo fazo izgradnje poteklo v letu 2018, je nemogoče pričeti z gradnjo druge faze, kljub veljavnosti gradbenega dovoljenja zanjo,” so pojasnili na občini.

Prejšnje občinsko vodstvo je želelo knjižnico preseliti drugam, nazadnje v nedokončan stanovanjsko-poslovni kompleks Centrum na Trgu Leona Štuklja, saj je bilo prepričano, da bo takšna rešitev cenejša od obnove knjižničnih prostorov na Rotovškem trgu. A tudi s to idejo ni prišlo daleč.

Tako knjižnica še vedno životari v pretesnih in dotrajanih prostorih. “Stanje se iz tedna v teden slabša, okvare instalacij so vse pogostejše. Pogoji za delo so neznosni, za uporabnike pa prav tako,” ponavlja direktorica Dragica Turjak.
Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je včeraj imenoval za podžupana svoja tesna sodelavca Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga. Prvi bo pokrival področje komunale, prometa in športa, drugi pa arhitekture in prostora, so sporočili iz občine.

Sestanek s predstavniki mestne uprave in javnih podjetij in zavodov. Vir: FB MO Maribor

Sestanek s predstavniki mestne uprave in javnih podjetij in zavodov. Vir: FB MO Maribor

Arhitekt Gregor Reichenberg in prometni inženir Samo Peter Medved, ki je prej deloval v projektivnem podjetju Lineal, sta ena najvidnejših članov ekipe Arsenoviča, vse odkar je ta napovedal kandidaturo za župana. Že od začetka njihovih skupnih javnih nastopov se ju je omenjalo kot kandidata za podžupansko mesto.

“Področje prometa, prometne infrastrukture in komunale v Mariboru ne sodi med področja, na katera bi lahko bili v mestu zelo ponosni. Zato sem se odzval povabilu župana, da prevzamem področje, ki mi predstavlja izziv in za katerega sem prepričan, da lahko privede do razvojnega preboja mesta,” je ob imenovanju povedal Medved.

“Temeljna lastnost arhitekture je, da gradi in ustvarja. Zavedati se moramo dejstva, da imamo mesto na izposojo, zanamcem pa ga moramo predati nadgrajenega s komponento duha časa, v katerem bivamo,” pa je dodal Reichenberg.

Na področju urbanizma, arhitekture in prometa je novi mariborski župan napovedal številne ukrepe. V zadnjih dneh najbolj odmeva njegova napoved o gradnji štirih novih mostov čez Dravo, ki jo je predstavil v Studiu City na TV Slovenija.

Medved bo funkcijo podžupana opravljal poklicno, Reichenberg pa nepoklicno. Oba sta bila na nedavnih volitvah izvoljena za mestna svetnika na Arsenovičevi (neodvisni) listi, medtem ko je Arsenovič sam nastopil kot županski kandidat SMC. Vsi trije doslej še niso bili dejavni v politiki.

Mesto tretjega podžupana je še prazno in zaenkrat ni znano, kdo naj bi ga zasedel. Za direktorja mestne uprave pa je Arsenovič imenoval Borisa Železnika, ki prihaja iz policijskih vrst. Vodja kabineta župana je pričakovano vodja njegovega volilnega štaba Jelka Vrečko.
Vir: STA

Z vodjem sveta delavcev v Dravskih elektrarnah Maribor, Vladimirjem Šego, smo se pogovarjali o  položaju DEM, izčrpavanju in o tem, ali bi bila logična poteza, da se sedež Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) preseli iz Ljubljane nazaj v Maribor.

S pogumnim zapisom na Facebooku, je Vlado Šega razprl mnoge razprave o Dravskih elektrarnah Maribor in o centralizaciji. Da denar odteka v Ljubljano, da se za vzhodno regijo ne poskrbi dovolj.

Na Facebooku je zapisal tako:

Ni za odpirat šampanjce, je pa zanimiv mejnik. Letos bomo prebili poldrugo milijardo, ki je odtekla iz Dravskih elektrarn po širni Sloveniji, tja od nastanka holdinga do skoraj. Seveda po tem, ko nam bo krovna družba HSE pobrala še ves lanski dobiček. Da ga ne bi, se ni za bati – brez skrbi, ga bo, in to do zadnjega centa. Precejšen del teh cvenkov je šel za izravnavo stroškovnih cen preostalih proizvajalcev v skupini, kar je normalno in opravičljivo. Nekaj jih je šlo za packarije okoli TEŠ 6, kar je normalno (za našo deželico) ni pa opravičljivo. Precej pa kar tako, za nespametne odločitve. Kar ni ne normalno in ne opravičljivo. Pa se za to nihče kaj dosti ne sekira. Ne nadzorniki, ne SDH, še manj vlada in nasploh vsi tisti v raznih organih, ki so lepo plačani za to, da bi se sekirali zaradi takih reči.
Kaj pa DEM, ki vse te zgodbe plačuje. Družba, ki je ob svojem porečju včasih znala dat kak evro za gasilce, kulturo in šport. Družba, ki je podelila kakšno štipendijo, koga zaposlila … Družba, ki je nekoč bila meka znanja in napredka elektro gospodarstva ter je danes le še navaden obrat, bleda senca, katera še svojih čistilk, računovodkinj, pravnikov… ne sme več imeti. Na vsak naš zaslužen evro gre v Ljubljano poldrugi. In tam se odloča o vsem in res prav vsem. Kar tako brez znanja. Argument moči je že davno povozil moč argumentov.

O čem je tekla beseda, pa si poglejte v intervjuju:

Podrobnosti z odgovori vseh deležnikov v zgodbi objavimo kmalu.

Iskanje rešitve za Mariborsko knjižnico se je zavleklo v tolikšni meri, da je gradbeno dovoljenje za gradnjo na Rotovškem trgu poteklo v letu 2018. Kako naprej ni znano, se pa trenutna oblast nagiba k rešitvi na Rotovškem trgu.

Mariborski župan Saša Arsenovič računa na pomoč vlade, so pa tudi ministri iz stranke SMC zagotovili pomoč. Mariborska knjižnica je bila ena izmed perečih tem predvolilnih soočenj, za rešitev le-te pa so se zavzemali vse stranke.  Tudi župan Arsenovič se je na predvolilnih soočenjih in po izvolitvi zavezal, da bo ena prvih nalog dokončanje projektov, ki bi že morali biti dokončani. Med te zagotovo spada tudi zagotovitev dostojnih prostorov za mariborsko knjižnico.

Sam projekt izgradnje nove knjižnice ali morebitne selitve je sicer star že več kot 10 let, do rešitve pa še vedno ni prišlo. Nova mestna oblast se nagiba k prvotnim načrtom, torej izgradnji knjižnice na Rotovškem trgu, pravi župan Saša Arsenovič.

Največ podpore je v mestnem svetu, še pod nekdanjo mestno oblastjo, dobil načrt izgradnje knjižnice pod Rotovškim trgom, vendar se je znova zapletlo. Sredstva so bila zagotovljena, vendar ostala neizkoriščena, kako naprej pojasnjuje Branislav Rajič, poslanec iz vrst SMC.

Čeprav bo gradnja na Rotovškem trgu verjetno ne bo mogoča, tako so pojasnili na mariborski občini: “Glede na dejstvo, da je gradbeno dovoljenje za I. fazo izgradnje poteklo v letu 2018, je nemogoče pričeti z gradnjo II. faze, kljub veljavnosti gradbenega dovoljenja (projekti bi se morali prilagoditi, kar je v nasprotju z natečajno rešitvijo). Posledično gradbeno dovoljenje ni veljavno.”

Več informacij v zvezi z gradnjo knjižnice in njeno prihodnostjo pa bo znano ta četrtek, ko je napovedan sestanek vodstva knjižnice z vodstvom občine.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pred dnevi v oddaji Studio City napovedal gradnjo novih mostov v mestu. Iz občine so nam medtem poslali odziv na naša novinarska vprašanja ali lahko ta ideja postane realnost z besedami, da je župan mandat nastopil s ciljem urejanja prometa v starem mestnem jedru. S to problematiko pa da je povezan tudi Stari most.

most maribor 1Predvidena je preučitev različnih scenarijev za potrebe ureditve prometa v mestu, v katere sodi tudi rešitev z novim mostom preko Drave, ki bi nadomestil Stari most in ljudem zagotovil ustrezno mobilnost v mestu, nove energije in razvojne možnosti tudi desnega brega Drave. To rešitev je potrebno strokovno preučiti in prostorsko umestiti ter s temi aktivnostmi pričeti takoj,” so zapisali na MO Maribor.

V preteklosti je že bilo govora o gradnji brvi na Lentu, ki bi povezala levi in desni breg Drave, za kar je že bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in sredstva Evropske unije v višini 80 odstotkov. Na mariborski občini zagotavljajo, da si bodo prizadevali projekt realizirati v primeru enakih pogojev financiranja.

Nov most med Mlinsko in Pobrežjem

Prav tako vodstvo MO Maribor predvideva krožno kolesarsko in peš pot 2 ob Dravi, ki vključuje povezavo leve in desne strani Drave preko Mariborskega otoka, za kar je potrebna dodatna premostitev. “Vsekakor ta ideja ni nova, vendar jo je potrebno okoljsko in strokovno preveriti in prostorsko umestiti,” odgovarjajo na mariborski občini.

Četrti most je dolgoročna rešitev, za katero prav tako že obstajajo tehnične osnove in jo predstavlja nov most v podaljšku Mlinske ulice do Pobrežja pri Europarku, ki bi predstavljala dolgoročno alternativo Titovem mostu. Realizacija za slednji projekt je zagotovo daljša.

most maribor

Kot še dodajajo, bodo vse rešitve, razen brvi na Lentu, čimprej ustrezno strokovno pripravili in prostorsko umestili. Pri tem pa da bo vključena tudi javnost. O investicijski vrednosti še ne morejo govoriti, da pa bodo v doglednem času pripravili pregled možnosti financiranja teh rešitev, računajo pa tudi na razvojna sredstva Evropske unije.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes gostil poslanke in poslance Državnega zbora, ki prihajajo s tega območja, gre za tako imenovani Klub 7. Govorili so o možnostih sodelovanja za dosego skupnih ciljev v prid regiji. Med drugim si bodo skupaj prizadevali za ustavitev izčrpavanja Dravskih elektrarnah Maribor in ukinitev vinjet na hitri cesti skozi Maribor.

Poslanci, ki so se udeležili današnjega delovnega srečanja: Lidija Divjak Mirnik, Jurij Lep, Dejan Kaloh, Bojana Muršič, Branislav Rajić, Andrej Rajh, Franc Trček in Gregor Židan.

Moramo najti pot do denarja, ki se izteka iz Drave v druge dele Slovenije, vsaj v delu, tudi nazaj v regijo,” je dejal mariborski župan Arsenovič. Med drugim so se s poslanci iz te regije dogovorili za redna delovna srečanja, tako da bodo tvorno sodelovali v času celotnega mandata.

Med drugim so govorili tudi o zdaj že slavnem Zakonu o Pohorju, čeprav o konkretnih rešitvah in časovnici, kdaj bi zakon lahko uvidel “luč dneva”, ni bilo govora.

Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, ki bo med drugim predsedovala tako imenovanemu Klubu 7, klub poslancev iz regije, je dejala, da se bodo zavzemali, da bo Zakon spisan in sprejet.

Preprečiti iztekanje denarja iz regije

Zavezali so se, da si bodo prizadevali za ponovno vzpostavitev nadzornega odbora DEM s ciljem, da del dobička ostane v regiji. Obenem pa pozivajo Slovenski državni holding (SDH) in vlado, da se sedež Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) preseli nazaj v Maribor, saj da ne pristajajo v izčrpavanje regije. Več o tem pa Franc Trček, poslanec Levice.

Ponovno v boj proti vinjetnemu sistemu na hitri cesti H2

Čeprav so se prejšnji poskusi izkazali za neuspešne, bodo tudi tokrat poskušali prepričati Dars v ukinitev vinjet za osebna vozila na hitri cesti skozi Maribor. Po besedah poslanca SMC Branislava Rajića imajo zdaj dodaten argument zaprtje Ljubljanske ceste, kjer se gradi podvoz pod železnico.

 

Tokrat v občinskem informatorju:
– Ministri stranke SMC na srečanju z novim županom MO Maribor
– 76. obletnica poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici
– 75. obletnica Zidanškove brigade
– Mladi mariborski športniki odpotovali na zimske Mednarodne igre šolarjev v Ameriko
– Policist Boris Železnik od danes na čelu mariborske mestne uprave
– Tradicionalno Štefanovo srečanje upokojencev in invalidov na Muti
– V Mariboru Trafika, ki ponuja tudi hrano in pijačo

Vodenje mariborske mestne uprave je danes prevzel dosedanji vodja policijske postaje Ptuj Boris Železnik. Kot vršilec dolžnosti direktorja je zamenjal dosedanjo v. d. direktorice Matejo Cekić, ki bo odslej opravljala delo na občinskem uradu za komunalo, promet in prostor, so sporočili z občine.

Novi direktor MU MO Maribor Boris Železnik (na sliki levo).

Novi v.d direktorja MU MO Maribor Boris Železnik (na sliki levo).

Kot so pojasnili, je Železnik nastopil položaj za šest mesecev, v tem obdobju pa bo izveden javni natečaj za izbiro direktorja mestne uprave s polnim mandatom.

Imenovanje ni presenečenje, saj je Železnik spremljal novoizvoljenega župana Sašo Arsenoviča na primopredaji poslov od prejšnjega župana Andreja Fištravca. Kot so danes sporočili z občine, je Železnik leta 1990 zaključil Mornariško vojaško akademijo v Splitu in ima priznano izobrazbo, ki v Sloveniji ustreza VII. stopnji izobrazbe. Od leta 1993 do letos je bil zaposlen na policiji, kjer je zasedal različne vodstvene položaje, od leta 2011 do letos pa je vodil policijsko postajo Ptuj.

“V prihodnjih dneh se bo novi vršilec dolžnosti seznanil s celotnim poslovanjem in trenutno situacijo na Mestni občini Maribor, sestavo proračuna in tekočimi obveznostmi, ki ga čakajo, nato pa bo podal izjavo o viziji in načrtih za prihodnje obdobje,” so navedli.

Na položaju je zamenjal Matejo Cekić, ki je postala v. d. direktorice aprila lani, ko je odstopil še eden v vrsti direktorjev mestne uprave v Fištravčevem mandatu Simon Štrancar. Pred odhodom ji je Fištravčeva ekipa uredila višjo plačo. Po poročanju časnika Večer so jo konec novembra, ko ji je poteklo vedejevstvo, za en dan premestili na delovno mesto sekretar v uradu za komunalo, promet in prostor, nato pa je bila ponovno imenovana na v. d. direktorja mestne uprave. S tem je ob zaključku vedejevstva na plačni lestvici štiri razrede višje, kot če bi se vrnila na svojo izvirno delovno mesto v uradu za finance in proračun.
Vir: STA

Tema današnjega sestanka med vodstvom MO Maribor in ministri stranke SMC je bila “gradnja mostov” med Mariborom in Ljubljano. Govorili so tudi o širjenju letališča, Magni, pa tudi o mariborski knjižnici. Župan MO Maribor Saša Arsenovič tako nadaljuje začrtane in obljubljene korake k cilju najboljšega servisa za vse občanke in občane Maribora. Z
današnjim srečanjem so se med mariborsko občino in vlado začeli graditi mostovi povezovanja in sodelovanja.

cerar in coNa srečanju so bili s strani Stranke modernega centra prisotni Miro Cerar, minister za zunanje zadeve in predsednik SMC, Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Aleš Prijon, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, Simon Zajc, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, Peter Gašperšič, nekdanji minister za infrastrukturo, Andrej Klemenc, generalni sekretar SMC in Ksenija Flegar, vodja lokalne mreže SMC. Vodstvo MO Maribor je ministrom predstavilo in izpostavilo odprte zadeve na posameznih ministrstvih in tematike, do katerih se bi v prihodnosti pristopalo s še posebno pozornostjo.

Kot načrtuje novoizvoljeni župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, da se bodo mnogi že načeti projekti, pa tudi tisti, ki so še v načrtu, pripravljali in dokončevali v sodelovanju z vlado, so to namero potrdili tudi v vodstvu stranke SMC. V video izjavi predsednik stranke SMC in minister za zunanje zadeve, Miro Cerar.

To, da ima Maribor takšnega župana, je, kot je dejal Cerar, poglavitnega pomena, da lahko mesto sodeluje z vlado. V video izjavi župan Arsenovič o tem, o katerih projektih konkretno so govorili.

Novoizvoljeni župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je z včerajšnjo potrditvijo na ustanovni seji mestnega sveta prevzel vodenje drugega največjega mesta v Sloveniji. Pri potrjevanju mandatov mestnih svetnikov z njegove liste se je zaradi pritožb nekoliko zapletlo, a na koncu je bilo potrjenih vseh skupno 45 mest v mariborskem mestnem svetu.

arsenovič, 1. sejam mom“Od sedaj naprej bomo skupaj delali za vse,” je Arsenovič po zaprisegi pozval mestne svetnike. “Od nas je odvisno, ali bo mestni servis boljši, ali bomo naredili razvojni preboj in zagotovili dobro počutje vseh v tem mestu. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo to narediti,” je dodal.

Sejo je vodila najstarejša mestna svetnica Zdenka Križanič, ki prihaja z liste dosedanjega župana Andreja Fištravca. Kolege je na začetku spomnila, da morajo delovati “v interesu vseh v tem mestu”. “Ti so vam izvolili pravico, da odločate v njihovem imenu,” je poudarila.

Potem ko je novoizvoljeni mestni svet brez težav potrdil poročilo mestne volilne komisije o volitvah, se je zapletlo pri potrjevanju svetniških mandatov. Po neuspešnih pritožbah neizvoljenega kandidata za mestni svet Bojana Požarja zoper Arsenovičevo listo kandidatov za mestni svet na upravnem in ustavnem sodišču sta se zdaj na mestni svet s pritožbo obrnila Milena Finfter in Jožef Škof.

Pritožbo prve, ki na volitvah ni kandidirala, so soglasno zavrgli, pri pritožbi drugega, ki je bil kandidat za mestnega svetnika na Listi Franca Kanglerja – NLS, pa soglasja ni bilo. Proti potrditvi domnevno spornih enajstih mestnih svetnikov z Arsenovičeve liste je glasovalo vseh deset mestnih svetnikov omenjene liste. Kljub temu je bilo podpore dovolj, da je bilo potrjenih tudi teh enajst mandatov.

V Kanglerjevem taboru so prepričani, da bi o spornih mandatih moralo glasovati samo preostalih 34 svetnikov. A na koncu je obveljalo, da lahko glasujejo vsi razen posameznega spornega svetnika. O teh so namreč glasovali posamezno, medtem ko so ostale potrdili skupaj v paketu.

Škof, ki bi v primeru nepotrditve Arsenovičevih mestnih svetnikov postal sam mestni svetnik, se lahko pritoži še na upravno sodišče. Kangler, ki je v drugem krogu volitev izgubil boj za županski stolček, je izrazil prepričanje, da bo omenjeno sodišče ugodilo pritožbi.

Med novimi mestnimi svetniki so številni novi obrazi. Največ sedežev je zasedla Arsenovičeva lista, na kateri so sami politični novinci. Med njimi sta arhitekt Gregor Reichenberg in prometni inženir Samo Peter Medved, ki sta kandidata za podžupana. O zasedbi podžupanskega mesta za družbene dejavnosti pa se Arsenovič, kot je povedal v današnji izjavi za medije, še pogaja.

Sedež manj ima lista nekdanjega župana Kanglerja, na kateri sta poleg dosedanjih mestnih svetnikov med drugim še nekdanja novinarka Breda Čepe Vizjak in nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb.

Po tri sedeže imajo SDS, SMC, Lista kolesarjev in pešcev ter Fištravčeva lista, po dva pa SD, Levica in Lista za pravičnost in razvoj (LPR). Medtem ko slednjo že tradicionalno zastopata Stojan Auer in Lidija Divjak Mirnik, so med ostalimi nekdanja direktorica Term Maribor Alenka Iskra, poslanec DZ Branislav Rajić in vodja mariborske SDS Zvonko Zinrajh.

Gasilci Maribora, DeSUS, Lista Melite Petelin, NSi, Lista mladih. Povezujemo ter Stranka mladih – Zeleni Evrope imajo v skupno 45-članskem mestnem svetu po en sedež.

Novoizvoljeni mestni svet je kljub nekaterim pomislekom danes potrdil tudi sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri so trije predstavniki Arsenovičeve liste, dva iz Kanglerjeve svetniške skupine ter po en predstavnik SDS in SMC. Predstavnik Fištravčeve liste Saša Pelko se je sicer pritožil zaradi po njegovih besedah neustrezne razdelitve teh mandatov med svetniškimi skupinami.

Vir: STA