Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je s štirimi urologi, ki so decembra lani dali odpoved, načeloma doseglo dogovor, da ostanejo. “Pričakujemo, da bodo urologi, ki so podali odpoved o zaposlitvi, to preklicali“, so potrdili v mariborski bolnišnici.

ukc mb (36)

 

V prihodnjih t.i. mediacijskih, delovnih sestankih (ki jih je kot ukrep predlagala strokovna direktorica UKC-ja Darja Arko) naj bi s pogovori na to temo nadaljevali. Podrobnosti zaenkrat niso znane. Tako še vedno ni jasno, s čim so urologe uspeli prepričati, da ostanejo in kakšna bo usoda predstojnika oddelka za urologijo Dejana Bratuše, s katerim so prišli v konflikt, kar naj bi bil poglavitni razlog, da so napovedali odpoved. Po poročanju drugih medijev, pa naj bi tudi v.d. direktor UKC-ja Janez Lavre potrdil, da je, navkljub še precej nejasnostim, ključno, “da so umaknili odpovedi“.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o pozitivnih rezultatih preiskav pri labodu grbcu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. To je osmi labod, pri katerem so ugotovili prisotnost aviarne influence podtipa H5N8, so sporočili iz uprave.

 ptičja gripa, ptice, ptič, race

“Ker se je bolezen pojavila v občini, ki ni v bližini prejšnjih pojavov, ponovno opozarjamo imetnike perutnine, naj zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami,” so izpostavili.

Nacionalni veterinarski inštitut je doslej potrdil primer ptičje gripe prototipa H5N8 pri labodih, ki so jih našli na Pragerskem, ob Ptujskem jezeru v občini Markovci in v Mariboru.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o pozitivnih rezultatih preiskav pri labodu grbcu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. To je osmi labod, pri katerem so ugotovili prisotnost aviarne influence podtipa H5N8, so sporočili iz uprave.

Vir: duzs.hr

Vir: duzs.hr

“Ker se je bolezen pojavila v občini, ki ni v bližini prejšnjih pojavov, ponovno opozarjamo imetnike perutnine, naj zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami,” so izpostavili.

Nacionalni veterinarski inštitut je doslej potrdil primer ptičje gripe prototipa H5N8 pri labodih, ki so jih našli na Pragerskem, ob Ptujskem jezeru v občini Markovci in v Mariboru.

Vir: STA

Mariborski policisti so v prtljagi 36-letnega Maročana našli skoraj 20 kilogramov hašiša. Prepovedano drogo so odkrili ob pregledu potnikov avtobusa na mejnem prehodu Šentilj. 36-letnika so priprli.

Foto: PU Maribor

Foto: PU Maribor

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so v ponedeljek, 16. januarja ponoči, med kontrolo odkrili nekaj manj kot 20 kilogramov prepovedane droge konoplje (smole) oz. hašiša. Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor, je danes pojasnil, da so policisti drogo našli med prtljago potnikov avtobusa s slovaškimi registrskimi oznakami, ki je vozil na redni liniji Benetke-Dunaj. Državljan Maroka je potoval z neveljavnimi dokumenti, policisti pa so v nadaljevanju postopka v njegovi osebni prtljagi našli in zasegli osem zavojev s snovjo, za katero so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da gre za konopljino smolo (hašiš).

Foto: PU Maribor

Foto: PU Maribor

Zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je 36-letnik izvršil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen Kazenskega zakonika), so mu policisti odvzeli prostost. Nadaljnji postopek so prevzeli kriminalisti PU Maribor, ki so z analizo zaseženih zavojev ugotovili, da je v njih skoraj 20 kg konoplje (smole), bolj poznane kot hašiš.

Glede na trenutne cene na črnem trgu bi lahko moški s prodajo droge v Sloveniji pridobil okoli 400.000 evrov protipravne premoženjske koristi, v ostalih državah Evropske unije pa še bistveno več.

Veliki KŠ Sani intervju se je tokrat ustavil pri strokovnemu vodji Košarkarske šole Sani. Matjaž Čuješ je v preteklosti že sodeloval z velikimi košarkarskimi imeni, tako v klubih kot v reprezentančnih selekcijah, kot so Beno Udrih, Samo Udrih, Saša Vujačić, Erazem Lorbek, Domen Lorbek, Uroš Slokar, Mirza Begić, Jaka Blažič, Sani Bečirović, Dragan Miletić, Primož Brolih, Marko Verginella, in drugi. Tako je samo vprašanje časa, kdaj bo KŠ Sani izstrelila novo veliko ime.

Kako napreduje Košarkarska šola Sani in kdaj bo na Štajerskem znova “nastal” nov vrhunski igralec? Vse to iz prve roke.

V Sanijevi šoli imajo namreč vsako leto boljše pogoje. Lastna dvorana, individualni treningi za igralce, individualni trenerji za košarko in atletiko, fizioterapevti, oprema za igralce in še bi lahko naštevali. In kar je najpomembneje, podpora vodstva na čelu s Sanijem Bečirovićem. Vendar je prostora za napredek še ogromno, razlaga Matjaž Čuješ v velikem intervjuju KŠ Sani.

Kako ste zadovoljni s prvim delom sezone?
»Prvi del sezone bom razdelil na dva dela. Prvi del so selekcijske ekipe, drugi so šolske ekipe oziroma vrtec. S selekcijskimi ekipami sem izredno zadovoljen. Tudi število otrok je primerno. Trenerji res dobro delajo, otroci napredujejo, kar se vidi tudi na tekmah. Kar se tiče šolskih ekip sem nekoliko manj zadovoljen. Ni takega odziva otrok, kot smo beležili prejšnja leta. Zagotovo je eden izmed vzrokov tudi ta, da košarka izgublja malo na popularnosti v Sloveniji. Ni pravih zvezd, domačih igralcev, klubov in zvezdnikov, h katerim bi se otroci obračali. Upam, da se bo že s tem letom obrnila zadeva nam v prid

Če ostanemo še malo pri selekcijskih ekipah. Kje je najbolj viden napredek?
»Po analizi, ki sem jo pripravil skupaj s trenerji, so napredki najbolj vidni v individualni tehniki otrok. Je pa res, da smo tudi načrtno dali poudarek temu. To so osnove košarke. Brez individualne tehnike igralci ne morejo igrati košarke. Tu se je pokazalo, da če vztrajaš in dobro delaš in če imajo otroci voljo in željo, je napredek viden na vsakem koraku

FOTO: Oliver Kolenič

FOTO: Oliver Kolenič

Kaj pa talenti? Imate kaj talentov?
»Talent je to, kar pravijo mnogi. Tudi po mojem mnenju je talent 20%. Vse ostalo je trdo delo in neomejeno število ponovitev.«

Nov Sani Bečiorivć. Ga lahko pričakujemo v kratkem?
»Jaz sem prepričan v to. V zgodovini Slovenije je znano, da je predvsem iz štajerskega področja prišlo veliko fantov, ki so talentirani za igre z žogo. Košarka je bila vedno za nogometom drugi šport, ampak vedno so bili talenti. Če bi nekdo spremljal razvoj in če bi videl igralce na njihovi poti, kot sem jih sam, ti so Udrih, Vujačić, Bečirović in podobni. Ti igralci so ves svoj prosti čas namenili in podredili treningom ter košarki. Enaka zgodba je z Luko Dončićem. Če se je kdo pogovarjal z njegovim očetom, mu je ta povedal, da je Luka že kot mali spal z žogo. Tople vode enostavno ni. Toplo vodo so odkrili že pred nami. Ogromno treninga, odrekanja, nekaj malega talenta ter nekaj sreče in potem nastanejo vrhunski igralci.«

Je dandanes ravno problem, da igralci »ne spijo« z žogo?
»Ja, to je problem na vseh področjih današnje družbe. To pomeni, da so pametni telefoni, računalniki in igrice so otroke odnesli vstran iz športa in igrišč. Dejansko večina še vedno misli, da če odtrenira uro in pol treninga, je to dovolj, da postane vrhunski igralec. Mislim, da vsi vemo, da temu ni tako. V naši košarkarski šoli z veliko truda, strok in Sanija Bečirovića, ki nam je letos v veliko pomoč, delamo na tem. Otrokom smo dopovedali in jim skušamo še dopovedovati, da brez ogromnega števila ponovitev ter številnih treningov ne bo nič od njihove vrhunske košarke.«

V čem je košarkarska šola različna od drugih šol?
»Predvsem v tem, da smo se vrnili k osnovam. Dali smo poudarek tistim tehnikam in prvinam, za katere vemo, da so že v preteklosti dale dobre rezultate pri igralcih. Na koncu koncev je Sani tukaj, ki lahko iz svojih izkušenj pove kako in kaj. Seveda uvajamo tudi nekatere novitete, saj se zavedamo, da se tudi košarka spreminja in napreduje. Seveda ne moremo tudi mi mimo atletskih prvin, ki so zmeraj močnejše. Poudarjam, ključna stvar pri mlajših je enormno število ponovitev košarkarskih elementov, ki ti ostanejo. Ko dodaš nato moč in hitrost, je to tisto, kar igralci potrebujejo. Potem je tukaj še lastna dvorana, ki jo imamo v Mariboru in odlični pogoji za delo, ki jih nudimo vsem otrokom.«

FOTO: Oliver Kolenič

FOTO: Oliver Kolenič

Kje vse ste prisotni?
»Prisotni smo na širšem delu Štajerske. Začenjamo z otroci starimi med 4-6 let. Prisotni smo po številnih osnovnih šolah. Potem pa so tukaj selekcije v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju in Rušah.«

V Bistrici je zelo zanimiva selekcija U17. Kako jo vidite?
»V Bistrici je res zanimiva ekipa kadetov U17. Po drugi strani je to tudi naša najstarejša ekipa v Košarkarski šoli Sani in hkrati vodilna. Zanimiva je tudi zato, ker je prišlo do dobre selekcije. Je nekaj visokih fantov, veliko talenta, dobro trenirajo, … Njihov trener Matej Bakšič je res vrhunski. Delal je že s Klemnom Prepeličem pa Juretom Pelkom, … Rodila se je generacija vrhunskih fantov. Normalno, klubi pogledujejo po njih. Mi bomo skupaj z njimi, njihovimi starši in s Sanijem odločili, kdaj bo tisti trenutek, da gredo naprej. Zaenkrat jim nudimo vse, kar potrebujejo za kvaliteten napredek. Igrajo tudi člansko ligo v Bistrici, kar se dandanes redko dogaja. Čeprav ko se spomnimo nazaj je tudi Sani s 14 oziroma 15 leti igral člansko ligo. Ponavljamo to zgodbo in moram priznati, da sem zelo zadovoljen, ker daje ta zgodba vrhunske rezultate

Kaj je letos v košarkarski šoli drugače kot v preteklosti?
»Letos je drugače to, da smo naredili strožjo selekcijo igralcev, ki igrajo na selekcijskem nivoju. Naredili smo tudi selekcijo pri trenerjih. Pojačali smo individualne treninge za bolj perspektivne igralce. Najbolj perspektivni trenirajo tudi sedemkrat na teden. Dodali smo atletskega trenerja in fizioterapevta. Za fante skrbimo na vseh področjih. Veliko tudi hodimo po turnirjih, tako v Sloveniji kot v tujini. Ravno zaradi tega, da otroci vidijo, kako je igrati na tujem in se lahko primerjajo z drugimi

FOTO: Oliver Kolenič

FOTO: Oliver Kolenič

Omenili ste mednarodne turnirje. Za vami je turnir v Čakovcu ter številni drugi turnirji. Med drugim vsako leto organizirate tudi mednarodni turnir »Postani Sani«.
»Želja je, da bi vsaka selekcija odigrala vsaj en mednarodni turnir v tujini na sezono. Glede na to, da imamo več selekcij, je to kar nekaj turnirjev. Večkrat na močnejše turnirje sicer pošljemo eno skupno selekcijo npr. iz Ptuja, Bistrice, Ruš ali Maribora. Nazadnje smo to naredili v Čakovcu, kjer smo združili otroke iz Maribora in Bistrice, rojene leta 2005 in mlajše. Osvojili so drugo mesto. V finalu so po težkem boju izgubili od Cedevite. Moram priznati, da so me res lepo presenetili. Šli smo tja brez pričakovanj, fantje teh letnikov so bili prvič na kakršnemkoli turnirju in sem zelo vesel, da so pokazali talent, ekipni duh in tako dobre predstave. Vse čestitke. Fantje vidijo, da z dobrim delom in trudom lahko nekaj dosežejo, kar je zelo pomembno. V Čakovcu je bila tudi ekipa U15. Ekipa je bila močno oslabljena, vendar so se fantje res srčno borili. Na koncu so izgubili dve tekmi po izenačenih končnicah, eno celo po podaljšku. Tudi njim čestitam. Teh turnirjev planiramo letos še vsaj pet oziroma šest. Da vsi okusijo to, kar se dogaja po tujini

Verjetno je velika pridobitev letos tudi trener Rajko Kršić?
»Moram povedati, da sem zelo vesel in presrečen, da je Rajko prišel v našo sredino. Rajka poznam 30 let. Vsi, ki so kadarkoli slišali za mariborsko košarko, vedo, da je strašno predan delu z mladimi. Po mojem mnenju je eden izmed najboljših za delo z otroci. Mi smo s to potezo zadeli v polno. Mariborskem delu se je povečalo število otrok, zraven tega pa Rajko dobro dela in samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi tukaj na vidiku odlični rezultati. So pa že prvi dobri sadovi dela opazni, kar me res veseli.«

Kakšni so cilji do konca sezone?
»Imamo cilj, da bodo otroci napredovali, da bodo naredili še en korak naprej, da bodo tekmovali in igrali najboljše kar znajo. Ekipnih ciljev nimamo, saj vemo, da je naš cilj narediti igralce. Je pa res, da bolj bodo trenirali, bolj bodo zmagovali. Edini in osnovni cilj KŠ Sani je, da naredimo pravo podlago in da bomo uspeli ustvarjati dobre igralce, narediti dobre ekipe, da bomo prepoznavni po celi regiji in da bodo talenti prihajali k nam namesto v tuje kraje. Da bodo vedeli, da bodo tukaj dobili vse za njihov napredek. Verjamem, da otroci v domačem okolju lahko napredujejo še bolj kot na tujem. Otrokom želimo omogočiti, da se pri nas razvijajo v vrhunske igralce.«

VIR: Košarskarska šola Sani

Na onkološkem oddelku UKC Maribor so ta teden ponovno začeli v zdravljenje z obsevanji vključevati tudi nove bolnike, je da potrdil predstavnik uprave Janez Lencl. Začasno si pomagajo z zdravniki Onkološkega inštituta, kmalu pa naj bi po besedah strokovne direktorice Darje Arko pridobili zdravnika iz Hrvaške, kasneje še iz Srbije.

 prikaz ct na fantomu, ukc mb

Z zdravnikoma s Hrvaške in iz Srbije so se za zaposlitev v UKC Maribor začeli dogovarjati že lani, še preden je vodstvo bolnišnice presenetil daljši bolniški stalež edine redno zaposlene specialistke radioterapije. Pogovori naj bi bili v zaključni fazi.

“Zdravniki iz tujine morajo izpeljati določene administrativne postopke, da se jim prizna licenca oziroma da se jih vpiše v naš register. Kolega iz Zagreba je že poslal nekaj dokumentacije, čakamo le še na izjavo njihove zdravniške zbornice o medsebojnem priznavanju kvalifikacij,” je na ponedeljkovi novinarski konferenci na temo urologije povedala strokovna direktorica UKC Maribor Darja Arko. Za zdravnico iz Srbije naj bi postopki trajali nekoliko več časa.

Dokler ti postopki ne bodo končani, naj bi jim pomagali kolegi z Onkološkega inštituta v Ljubljani. “Imamo zagotovljeno sodelovanje specialistov z Onkološkega inštituta, s katerimi bomo sklenili podjemne pogodbe, zato da zagotovimo prisotnost enega specialista dnevno pri nas, kar je pogoj, da lahko nadaljujemo z delom in dobimo podaljšanje dovoljenja za delo s pacienti. Imamo tudi tri starejše specializante, ki torej imajo že nekaj izkušenj in so sposobni opravljati samostojno delo pod nadzorom. Ti trije bodo prihajali vsak enkrat tedensko k nam, da bodo pokrivali predvsem ambulantno dejavnost,” je pojasnila Arkova.

Na mariborskem oddelku za onkologijo, ki so ga odprli pred letom dni, je enota za radioterapijo začela z delom 7. novembra lani, že takrat v omejenem obsegu in v sodelovanju z Onkološkim inštitutom. Takrat pridobljeno dovoljenje pristojne republiške uprave za delo s pacienti zaenkrat velja do konca januarja.

Ključna za delovanje te dejavnosti je stalna prisotnost redno zaposlenega zdravnika v UKC Maribor. Ker je doslej edina redno zaposlena specialistka radioterapije decembra napovedala bolniški stalež, ki bo trajal predvidoma leto in pol, so pred božičem prenehali sprejemati na obsevanja nove bolnike.

Po neuradnih navedbah se UKC Maribor dogovarja še za zaposlitev enega od zdravnikov z Onkološkega inštituta, ki odhaja v pokoj, sicer pa računa predvsem na specializante, ko bodo ti končali specializacijo. Trenutno imajo pet specializantov, ki pa bodo zaključili izobraževanje šele leta 2019. Specializacije bodo zaključene nekoliko kasneje, kot so sprva načrtovali, predvsem zaradi porodnih dopustov.

V UKC Maribor poudarjajo, da so Zdravniško zbornico Slovenije že od leta 2010, ko je bil oddelek za onkologijo šele v fazi izgradnje, prosili za več odobrenih specializantov. V zdravniški zbornici odgovarjajo, da so sledili pričakovanjem in javljenim potrebam, a da ni bilo dovolj zanimanja za ta mesta.

“Razpisanih je bilo 12 mest za potrebe Onkologije z radioterapijo, od tega se na pet razpisanih mest ni javil nihče in so ostala nezasedena. Za trenutno stanje kadrovskega primanjkljaja onkologov radioterapevtov v UKC Maribor je treba iskati razloge v prepoznem načrtovanju kadrov s strani ustanove in premajhnem interesu mladih zdravnikov za to specialnost v omenjeni ustanovi. Tudi na zadnjem razpisu 2016 ostajata dve mesti za radioterapijo v UKC Maribor nezasedeni,” so navedli.

Specializacija onkologije z radioterapijo traja pet let brez morebitnih prekinitev, kot so na primer porodniške, daljše bolniške in doktorski študij.

Vir: STA

Včeraj so delavci komunalnega podjetja Nigrad pridobili dve novi tovorni vozili znamke Mercedes. Kot so nam pojasnili na Nigradu, sta bili vozili nujno potrebni za težke in ekstremne razmere v zimskem času, predvsem za namene zimske službe na težje dostopnih območjih, kot sta Sv. Duh na Ostrem vrhu in Kapla.

 

tovorno vozilo, tovornjak, Nigrad

Oba nova tovornjaka imata štirikolesni pogon, avtomatski menjalnik in premoreta 430 konjev. Ker imata vozili kratko medosno razdaljo, jih bodo lahko uporabili tudi za delo v ozkih ulicah. Sicer pa pravijo, da je najpomembnejša pridobitev, da bodo lahko odslej sami izvajali zimsko službo na težje dostopnih terenih. “Do sedaj smo se morali posluževati v ta namen kooperantov, zdaj pa bomo lahko vsa ta dela opravili sami,” je pojasnil vodja Nigradovega avtoparka Mišo Pušnik. Pri nakupu so upoštevali tudi prednosti vozila, ki bodo voznike razbremenile težkih fizičnih bremen. “Vozili imata avtomatski menjalnik z možnostmi ročnega pritikanja kar je pomembno pri zimski službi, vedno pa nam je cilj, da voznika kar se da razbremenimo in mu delo čimbolj olajšamo”, je dodal Pušnik. Vozili bosta služili tudi pri selitvah težjih strojev in prikolic, za kar so bili do sedaj z opremo podhranjeni.

Mišo Pušnik, vodja Nigradovega avtoparka

Mišo Pušnik, vodja Nigradovega avtoparka

 

Investicija za izboljšanje zimske službe

Kot nam je pojasnil direktor Nigrada Marko Žula, so za obe vozili odšteli 280.000,00 EUR. “Moramo vedeti, da tu ne gre za navadna vozila, ampak vozila, ki so bila posebej prirejena, tudi za zimsko službo z odgonskim pogonom za trosilec posipnega materiala.” Pravi, da so vozili nujno potrebovali, saj so zadnji nakup za te namene izvršili leta 2007. “Zdaj v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega novega vozila na področju vzdrževanja javnih prometnih površin,” je dejal Žula. Nigrad pa je od leta 2015 naprej prisoten tudi na državnih cestah. “Posebno cesta na Sv. Duh se je izkazala kot izjemno zahteven teren, ki zahteva takšna vozila, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa in, ki lahko natovorijo več posipnega materiala. S tem smo do sedaj imeli probleme, ker smo imeli manjša vozila s takšnim pogonom, ta pa so morala vmes tovorit oz. natovarjat posipni material še enkrat,” je še pojasnil Žula.

Marko Žula, dir. Nigrad

Marko Žula, dir. Nigrad

Dvig kakovosti storitev

V tem letu so sicer na Nigradu dvignili ceno komunalnega prispevka, a nameravajo temu ustrezno dvigniti tudi standard vzdrževanja kanalizacije. Tako želijo občanom zagotoviti tudi višji standard izvajanja del. “Zato bo na tem področju nabavljeno specializirano vozilo, dodatno vozilo pa mislimo nabaviti tudi na področju vzdrževanja javne razsvetljave, to pomeni novo košaro,” je pojasnil Žula.

 

Za zdaj neznani storilci so ravnatelju mariborske Osnovne šole Martina Konšaka Damirju Orehovcu te dni prerezali gume na dveh avtomobilih, ob tem pa so se v okolici omenjene šole na več mestih znašli žaljivi plakati na njegov račun. Dogodke je prijavil policiji, domneva pa, da so povezani s tem, da so na šolo sprejeli štiri alžirske begunce.

damir orehovec

“Družina se je naselila v našem okolišu in po zakonodaji moramo otroke sprejeti v šolo, kar se mi zdi tudi normalno. Očitno nekaterim to ni všeč, zato so se na neokusen način spravili name in v okolici šole so nalepili žaljive plakate in poškodovali dva avtomobila,” je pojasnil Orehovec, ki ne želi ugibati, kdo bi lahko stal za temi dejanji, saj da je to stvar policije.

Orehovec je sicer tudi mestni svetnik SMC, stranka pa mu je danes že stopila ob stran ter na Twitterju zapisala, da so zgroženi nad napadom na ravnatelja. Kot so ob tem zapisali, imajo vsi otroci družin z mednarodno zaščito pravico do šolanja v Sloveniji, zato je napad na ravnatelja nezakonit, popolnoma nesprejemljiv in ga najodločneje obsojajo.

“Zgroženi smo, da lahko nekdo tako ravna, ko gre za osnovnošolske otroke družine, ki je v Sloveniji dobila zatočišče,” so še zapisali v največji vladni stranki.

Vsekakor sedanje stanje v Mariboru, ko nekateri mediji javno izpostavljajo celo naslove zasebnih bivališč, kjer živijo begunci, ki jim je Slovenija priznala mednarodno zaščito, tudi po besedah Orehovca ni dobro. Mariborska občina je nedavno v zvezi s tem od notranjega ministrstva terjala pojasnila o tem, zakaj o takšnih naselitvah niso bili obveščeni.

Na ministrstvu odgovarjajo, da ustava kot najvišji pravni akt določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si prosto izbira prebivališče, to pa velja tudi za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj so v svojih pravicah popolnoma izenačene z vsemi slovenskimi državljani, z izjemo volilne pravice.

Orehovca so se te dni lotili tudi nekateri nasprotniki naseljevanja beguncev. Društvo Hervardi, ki ga vodi Andrej Šiško, je na svoji spletni strani zapisalo, da ravnatelj v Mariboru izvaja “genocid” po naročilu “kolovodje izdajalcev slovenskega naroda Friderika Cerarja”. Med drugim je omenjeno društvo zmotilo, da ravnatelj ni nikogar obvestil o novih sošolcih učencev OŠ Martina Konšaka – otrocih migrantov. Zahtevali so odstop in razrešitev ravnatelja in takojšnjo zaustavitev “načrtnega priseljevanja migrantov v Maribor.

“Odgovorni za načrtno zaostrovanje razmer v mestu Maribor morajo odgovarjati takoj, še preden pride do nekontroliranega izbruha nezadovoljstva Mariborčanov,” je še zapisano v sporočilu na spletni strani društva, pod katerim je podpisan Šiško, eden od nekdanjih vodij navijaške skupine Viole in županski kandidat, ki so ga zaradi poskusa umora z enega od predvolilnih soočenj leta 2008 odpeljali na prestajanje zaporne kazni.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o novih primerih ptičje gripe pri dveh labodih grbcih. Enega od labodov so našli mrtvega v Pragerskem, drugega pa ob Ptujskem jezeru v občini Markovci. Doslej so prisotnost aviarne influence H5N8 ugotovili pri sedmih labodih.

Vir: duzs.hr

Vir: duzs.hr

Na upravi so zapisali, da so poleg tega v vzorcih race mlakarice, ki je poginila v občini Šentjur, ugotovili prisotnost virusa influence tipa A, vendar pa ni šlo za podtip H5 ali H7.

Perutninarje so znova pozvali, da upoštevajo sklepe državnega središča za nadzor bolezni ter zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oz. tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami.

Veterinarji uprave za varno hrano ob pojavu aviarne influence podtipa H5N8 v Sloveniji izdajajo odločbe o ukrepih, sprejetih na državnem središču za nadzor bolezni, in sicer za imetnike perutnine v posamezni upravni enoti z javnim naznanilom. Gre za upravne enote na območjih območnih uradov uprave Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto.

Virus ptičje gripe H5N8 je zelo nevaren perutnini in nekoliko manj prostoživečim pticam, zato je treba na omenjenih območjih perutnino in ptice zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Tako naj bi se zmanjšala možnost prenosa tega virusa s prostoživečih ptic na perutnino v reji, posledično pa tudi gospodarsko škodo.

 

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da se ljudje z virusom aviarne influence H5N8 ne moremo okužiti in zboleti, saj na površini naših telesnih celic nimamo receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa vanje in s tem okužbo. Ne glede na to pa je treba upoštevati previdnostne ukrepe.

Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne in ustne sluznice, izpostavljajo na inštitutu.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo prihodnji teden na izredni seji razpravljali o projektih, ki jih bo občina prijavila na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Takrat bodo morali odločili, ali bo v ta nabor šla tudi obnova osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu.

mariborska knjižnica

Knjižnica Rotovž je sicer te dni zaprta zaradi redne inventure gradiva in ponovnega premeščanja zaradi prostorske stiske. Kot je pojasnila direktorica Dragica Turjak, morajo pregledati okoli 130.000 enot gradiva. “Delo bo v primerjavi z drugimi enotami zahtevnejše zaradi utesnjenosti postavitve in razmeščenosti po različnih prostorih,” je povedala.

Gre za zakonsko obveznost knjižnice na vsaka tri leta, ki so jo že dlje časa načrtovali. Bodo pa zaprtje izkoristili tudi za izvedbo nujnih vzdrževalnih del in prenovo izposojevalnega pulta. Še vedno pa se nadejajo, da bodo po več desetletij čakanja vendarle prišli do novih prostorov.

Na kakšen način se bo to zgodilo, bo mestni svet po napovedih razpravljal 26. januarja. Knjižnica se je namreč znašla v središču razprav o načinu porabe sredstev CTN oziroma trajnostne urbane strategije, od koder mariborska občina pričakuje 17,8 milijona evrov. Medtem ko mestna uprava na čelu z županom Andrejem Fištravcem meni, da je knjižnica predrag in neustrezen projekt za financiranje s tega naslova, opozicija, vodstvo knjižnice in del javnosti vztraja, da je to edini način, da se sploh pride do rešitve za knjižnico.

“V knjižnici za zdaj verjamemo v projekt, ki je pripravljen, načrtovan od leta 2008 in ima gradbeno dovoljenje od leta 2014,” je ponovila Turjakova.

Mestna uprava in župan pa menijo, da lahko z manjšimi stroški umestijo osrednjo enoto Mariborske knjižnice v druge prostore, s sredstvi CTN pa izpeljejo druge projekte, ki jih Maribor prav tako potrebuje. “Zavedati se namreč moramo dejstva, da evropskih sredstev v takšni višini in za takšne projekte, kot so prenova urbanih območjih, obnova stanovanj in projekti mobilnosti, še nekaj časa ne bo na voljo. Prav tako se moramo zavedati, da je odprto vprašanje reševanja prostorske problematike centralne enote Mariborske knjižnice in ne novogradnja,” so  povedali.

Namesto že pred leti načrtovane novogradnje na Rotovškem trgu, ocenjene na več kot 20 milijonov evrov, na občini predlagajo, da se knjižnico preseli v nekdanjo stavbo centra za socialno delo na Taboru in nekdanjo SDK na Trgu Leona Štuklja. Prva stavba je v občinski lasti, zato so že izdelali osnovno dokumentacijo za selitev, ki bi občino stala 1,3 milijona evrov.

Za stavbo na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države, pa pogovori še potekajo. Občina se dogovarja za brezplačen prenos stavbe v občinsko last v zameno za prenos zgradbe, kjer ima sedež policija, v državno last. “Trenutno smo v fazi, kjer je vsaka stran naročila cenitev prostorov, ki so predmet menjave. Po opravljenih cenitvah sledijo nadaljnji pogovori, saj pri menjavah nepremičnin obstajajo minimalna cenovna odstopanja, da je menjava pravična za obe strani,” so povedali na občini.

Ker občini ta menjava ni uspela že lani, ko se je v SDK želela preseliti Umetnostna galerija Maribor, številni dvomijo, da bo tokrat uspešna. Odgovor ministrstva za javno upravo, kakšno je njihovo mnenje o predlagani menjavi, še čakamo.

Seja, na kateri bodo mestni svetniki odločali o projektih CTN, je bila sprva napovedana za ta četrtek. A so jo prestavili na naslednji četrtek. Prvi razpis v sklopu CTN pričakujejo v februarja in naj bi se nanašal na obnovo stanovanj stanovanjskega sklada.

Vir: STA

Dom Danice Vogrinec Maribor je bil skupaj s partnerji izbran za izvajanje aktivnosti Večgeneracijskega centra Štajerska, ki je eden od skupno 15 načrtovanih po vsej državi. “Pripravili smo široko paleto zanimivih programov, s katerimi se bomo borili proti socialni izključenosti ranljivih skupin družbe,” je povedal povedal direktor Marko Slavič.

 unnamed (4)

Partnerji v projektu so še Zveza prijateljev mladine Maribor, Ozara Maribor, Zavod Antona Martina Slomška, Andragoški zavod Maribor in Center za pomoč na domu Maribor. “Zelo smo ponosni na to partnerstvo, s katerim smo pokazali, da znamo tudi v tej regiji združiti moči in pozabiti na parcialne interese. Vsak je stopil čez svoj prag in skupaj smo dorekli aktivnosti, ki jih bomo skupaj izvajali za preprečevanje socialne izključenosti,” je na današnji novinarski konferenci pojasnil Slavič.

V projekt je vključenih tudi deset občin, kar je po besedah Slaviča daleč največja zastopanost občin v načrtovani mreži večgeneracijskih centrov po državi. To so občine Duplek, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram, Ruše, Starše in Šentilj, poleg njih pa v projektu sodeluje skupno 144 organizacij iz lokalnih skupnosti.

Uradni sedež Večgeneracijskega centra Štajerska bo v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, kjer bo tudi osrednja infotočka za vse aktivnosti. Posamezne aktivnosti se bodo izvajale še pri drugih partnerjih projekta in na terenu. Občine so v ta namen morale zagotoviti prostore, kjer podobne aktivnosti že izvajajo, pa jih bodo v okviru tega projekta povezali in strokovno nadgradili.

Ključni cilj je izvajanje preventivnih programov, namenjenih socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin in preprečevanju njihovega zdrsa v socialno izključenost. Aktivnosti so namenjene mladim, starejšim, brezposelnim, osebam s posebnimi potrebami, migrantom in beguncem, Romom, enostarševskim družinam, invalidom, žalujočim, osebam s šibko socialno mrežo in žrtvam kaznivih dejanj.

Zanje bodo izvajali tečaje in delavnice, organizirali športne dejavnosti, predstavitve različnih kultur in okrogle mize, nudili bodo učno pomoč in izobraževanja za strokovne delavce. “Poskušali bomo čim bolj odgovarjati na njihove potrebe, zato se bodo aktivnosti sproti prilagajale,” je pojasnila vodja projekta Polona Lah.

unnamed (7)

Tako bodo med drugim nudili varstvo za otroke za enostarševske družine, nudili prostor za neformalna druženja ter izvajali delavnice za dvig zdravstvene ali računalniške pismenosti. Na voljo bodo imeli tudi vozilo, s katerim bodo lahko povečali mobilnost uporabnikov.

Celotna vrednost projekta znaša 936.000 evrov, od tega bosta 575.000 evrov prispevala ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Ostalo bodo financirali partnerji projekta in sodelujoče občine. Za uporabnike bodo vse aktivnosti brezplačne, projekt, ki se bo izvajal do konca leta 2021, pa naj bi prinesel tudi dve zaposlitvi v Domu Danice Vogrinec Maribor, eno v Zvezi prijateljev mladine Maribor in polovico zaposlitve v Zavodu A. M. Slomška.

“Naš zavod si je v svojo vizijo že zdavnaj zapisal, da želi postati medgeneracijski center. Tako se že vsa leta ukvarjamo z vprašanjem, kako združiti vse generacije in jih povezati na enem mestu,” je povedala predstavnica Zavoda A. M. Slomška Alenka Šverc. Omenjeni zavod bi rad v okviru tega projekta med drugim uresničil svoje načrte za vzpostavitev medgeneracijskega orkestra, izvedbo tečajev Montessori pedagogike za starše ter uvedel hipoterapijo.

Vir: STA

Komisija za razvoj nevladnih organizacij v Mestni občini Maribor je na občino, župana Andreja Fištravca in mestni svet naslovila pobudo za uvedbo javne razprave o občinskem proračunu. Javnost bi ga tako imela možnost spoznati še pred obravnavo na mestnem svetu, s tem pa bi se tudi povečala transparentnost porabe javnega denarja.

Podobno pobudo je pred časom predstavila že Iniciativa mestni zbor. Predlagatelji tokratne pobude upajo, da bodo mariborski mestni svetniki o tem razpravljali že na svoji prvi redni seji. Ta je napovedana za 2. februar.

S tem želimo spodbuditi uvedbo mehanizma za zasledovanje javnega interesa in transparentno delovanje lokalne samouprave, kar lahko zagotovi transparentno določanje družbenih ciljev in prispeva k bolj racionalni rabi občinskih sredstev. Vključevanje javnosti v oblikovanje javnih politik zmanjšuje odtujenost prebivalcev od javne uprave,” je v sporočilu za javnost zapisal Borut Ambrožič, predsednik komisije, ustanovljene leta 2011 kot posvetovalno telo župana.

Enomesečna javna razprava

Sicer v Mariboru deluje 1613 nevladnih organizacij, v katerih je zaposlenih približno 800 ljudi. Izpostavili so, da je občinski proračun eden temeljnih dokumentov občine, ki predstavlja okvir za delovanje občine na področju javne porabe. Predlagajo uvedbo 30-dnevne javne razprave, ki bi omogočila zainteresirani javnosti seznanitev z osnutkom proračuna in podajo pripomb nanj.

V nevladni organizaciji Umanotera so opravili raziskavo, ki je pokazala, da približno polovica slovenskih občin že omogoča javno razpravo o predlogu občinskega proračuna. Med njimi pa je tudi pet mestnih občin.

V občinah, kjer imajo prebivalci možnost razpravljati o občinskih proračunih in jih občinske uprave pri tem aktivno podpirajo, raste zaupanje v demokracijo, poveča se subjektivno zadovoljstvo, transparentnost poslovanja občine ter učinkovitost porabe javnega denarja,” so poudarili v Umanoteri.

Lista kolesarjev in pešcev že zbira podpise

Postopek sprejemanja proračuna v občinah je predpisan s poslovniki občinskega sveta. Lista kolesarjev in pešcev, ki ima v mariborskem mestnem svetu enega člana, je zato že začela z zbiranjem podpisov za ustrezno spremembo poslovnika. “Za uvrstitev točke na dnevni red potrebujemo podpise najmanj četrtine mestnih svetnikov in potrditev statutarno-pravne komisije. Na vse svetniške skupine smo danes naslovili prošnjo za podporo predlogu,” je sporočil mestni svetnik Josip Rotar.

seja mestnih svetnikov mom

Na občini vidijo pobudo kot logično nadaljevanje participatornega proračuna, ki so ga lani začeli postopno uvajati. Kdaj bo prva obravnava letošnjega proračuna, sicer še ni znano. Kot je na zadnji seji mestnega sveta na začetku januarja povedal župan, je osnutek proračuna že spisan, a obstaja zelo velik razkorak med načrtovanimi prihodki in odhodki. Zato računajo na pomoč države, med drugim s tem da uresniči obljube o pomoči problemskemu območju Maribora z okolico in da se dogovora o poravnavi z Iskro za radarje ne šteje v zadolževanje občine.

VIR: STA

Živalim mariborskega zavetišča za živali je topleje. Ljudje dobrega srca so lani posvojili 119 psov in 102 muci. Mariborska občina je investirala v nakup toplotne črpalke, ki omogoča bolj racionalno obliko ogrevanja v zavetišču. Na nedavnem obisku pa jim je župan Andrej Fištravec podaril tudi 15 odejic.

Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor.

Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor.

Lani je skozi naše zavetišče šlo okoli 550 mačk in 300 psov. Čeprav imamo nekaj stalnih živali, ki so pri nas tudi več let, smo dokaj uspešni tudi pri iskanju novih lastnikov“, je povedal Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor. Obiskuje jih kar nekaj stalnih sprehajalcev, ki prihajajo tudi v vremensko bolj neprijaznih dneh, “občasno pripravljamo tečaje za nove,” je še dodal Primc. Trenutno zavetišče ni polno. V kapacitetah 12 boksov za mačke v karanteni, dodatnih osem in skupni prostor za mačke, ter prostorih za okoli 60 psov, je sedaj nastanjenih 27 psov in 22 mačk, ki pa (še) vedno potrebujejo hrano, pesek za mačke, igračke pa tudi koce.

zavetisce za zivali, azil maribor

Petnajst odejic in toplotna črpalka
Skrb za živali je ena od nalog, ki jih ima mariborska občina“, je povedal župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, ko je zavetišču predal 15 odejic, ki so jih našli v zalogi skladišč za primere zaščite in reševanja. Na obisku zavetišča sta ga po prostorih vodila Cveto Žalik, direktor mariborske Snage, ki je upravljalec zavetišča, in vodja zavetišča Primc.

zavetisce za zivali, azil maribor

Ogledal si je tudi nedavno dokončano vgradnjo toplotne črpalke, za katero je mariborska občina investirala okoli 42.000 evrov. Žalik, direktor Snage, je ob tem dodal, da sami, odkar upravljajo z zavetiščem, vanj vlagajo okoli 30.000 evrov letno. Čeprav se zavedajo, da nikoli ni dovolj denarja za ta namen, Žalik meni, da ima Maribor vendarle zagotovljen standard, ki si ga živali zaslužijo, mesto pa je nanj lahko ponosno.

Zaloga hrane in ostale opreme za oskrbo živali v mariborskem zavetišču.

Zaloga hrane in ostale opreme za oskrbo živali v mariborskem zavetišču.

Danes na Mariborskem Pohorju poteka poteka akcija “Šolar na smuči”. Pozdravit pa jih je prišel tudi ambasador te akcije slovenski smučar Jure Košir.

solar na smuci, mb pohorje 2017 (10)

 

Kot je pojasnil Andrej Verlič iz Marproma so se tudi letos priklučili k akciji z namenom, da “se otroci naučijo osnov smučanja ter osvojijo pravila varnosti na smučiščih.” 

Jure Košir, slovenski smučar

Ambasador akcije Jure Košir pa je povedal, da je ambasador akcije že drugo leto, ter, da podpira akcijo zato, ker želijo vključiti predvsem otroke, ki se še s smučanjem niso srečali. “Lepo je videti otroke, ki prvič vidijo smučarsko opremo in se po nekaj urah vsak osnovno odpeljejo,” je dodal.

solar na smuci, mb pohorje 2017 (9) solar na smuci, mb pohorje 2017 (17) solar na smuci, mb pohorje 2017 (18) solar na smuci, mb pohorje 2017 (6) solar na smuci, mb pohorje 2017 (15) solar na smuci, mb pohorje 2017 (22)

Po začetnih treningih v Mariboru, na umetni travi in v telovadnici Ljudskega vrta, vijoličasti nadaljujejo s pripravami na spomladanski del sezone v Moravskih toplicah. Trener, Darko Milanič, je s treningi zadovoljen: “Opazno je, da so fantje v premoru oddelali predvidene programe in zdaj so na vrsti naslednje aktivnosti po zastavljenem načrtu“, je povedal ob selitvi v pomursko “bazo”.

Darko Milanič, trener NK Maribora.

Darko Milanič, trener NK Maribora.

Priprave je začelo 27 igralcev, na seznamu za drugi del priprav pa jih je jih 29. Ekipi sta se pridružila še napadalec mladincev Luka Štor in Ranko Moravac. Drugi del priprav želijo izkoristiti “v pogojih, ki nam ne glede na mrzlo zimo omogočajo vadbo na travnati površini“, je povedal trener Milanič. Po nizu treningov na ogrevanem terenu pri hotelu Vivat pa bo tudi čas za prvi, pripravljalni tekmi: v sredo dvoboj z Nafto, v soboto pa z ZTE Zalaegerszegom.

1. zimski trening Ljudski vrt (2)

Okrepitve so mladi kolegi
Zimski prestopni rok ali tako imenovana nogometna tržnica je doslej pomenila (le) odhod Erika Janže, a zaenkrat “zunanjih” prihodov med vijoličaste ni pričakovati. “Celar, Štor, Ogrinec, Hodžić in Uskoković so top talenti, ne le v slovenskem prostoru. Zakaj ne bi namenili priložnosti našim mladim igralcem? Mariboru bo za takšno usmeritev lahko hvaležen celoten slovenski nogomet. Kupovati zaradi kupovanja ni naš namen. Mi kupujemo z delom. Ni razloga, da bi pripeljali 5, 6 igralcev, samo z namenom, da bi delali spremembe. Pri kadrovanju za prihodnje obdobje ne smemo pozabiti naših obetavnih igralcev Kramariča, Vukliševića na posoji v Krškem ali Hajrića in preostale v ekipi B, ki so ves čas v profesionalnem ritmu. Rešitve bomo poiskali znotraj kluba, imamo jih dovolj“, je povedal športni direktor kluba Zlatko Zahovič.
Vir: nkmaribor.com

Potem ko so štirje urologi UKC Maribor podali odpoved delovnega razmerja, so danes na novinarski konferenci v UKC Maribor pojasnili, da je šlo verjetno za težave v komunikaciji s predstojnikom oddelka Dejanom Bratušo. Sam pravi, da se ne čuti krivega, strokovna direktorica Darja Arko pa, da ga podpira.

Jaz prevzemam odgovornost, da podpiram sedanjega predstojnika”, je dejala Arkova. “Osebno krivega, da ljudje odhajajo od nas, se jaz ne čutim“, pa povedal Bratuša. V. d. direktor UKC Maribor Janez Lavre pa se današnje novinarske konference ni udeležil.

Glavni razlog, da urologi “protestno” zapuščajo UKC pa naj bi bil prav odnos vodstva. Njihovim pritožbam čez predstojnika oddelka naj ne bi prisluhnili, na delovnem mestu naj bi jih poniževali, ob najavi odpovedi pa so tudi prijavili mobing. “Od leta 2010 do lanskega poletja ni bilo pritožb na oddelku“, je danes dejala strokovna direktorica Darja Arko, s čimer je ovrgla navedbe, da težav urologov, ki naj bi bile dolgoletne, strokovno vodstvo naj ne bi slišalo. Zavrnila je tudi očitke o slabih ocenah njihovega dela, ki da so bile med “dobro in odlično, pri čemer je bila ocena dobro najnižja“. Prvo prijavo mobinga pa, da so zaznali šele, ko so kolegi podali odpoved.

ukc maribor

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka urologije

“Verjetno, če jaz grem, ostanejo.”
Predstojnik oddelka Dejan Bratuša se sicer ne čuti krivega za napovedan odhod, a priznava, da bi verjetno urologi ostali, če bi on odšel. Zagotavlja pa: “Tudi, če nas bodo štirje urologi zapustili, mi je uspelo razporediti delo“, kar pomeni, da pacienti kadrovskih težav naj ne bi občutili. Stanje naj bi bilo obvladljivo, četudi je trenutno zaposlenih 8 urologov, polovica teh pa je napovedala odhod. Nadomestili naj bi jih s tremi specialisti: dvema upokojenima zdravnikoma in enim mladim specializantom.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Magna prihaja v Slovenijo
– Delavska hranilnica preverja politični izpostavljenost
– Mariborski zdravstveni dom lani posloval pozitivno
– Tradicionalno srečanje podjetnikov na Muti
– Božično novoletna produkcija plesne šole Samba

ŠPORT
– Ekipa NK Maribora pričela s pripravami na pomlad

obcinski-informator

Edini slovenski udeleženost slovitega relija Dakar Simon Marčič je v Buenos Airesu uspešno prestal operacijo odprtega zloma golenice in se v torek vrača v Slovenijo. Kot pravi, ga bolj kot poškodba boli srce, saj ni mogel končati tekmovanja, zato je z mislimi že pri naslednjem Dakarju 2018.

Simon Marčič na Dakarju 2016; FOTO: S. Marčič

Simon Marčič na Dakarju 2016; FOTO: S. Marčič

Triintridesetletni Mariborčan, ki je tekmoval na motorju, jo je skupil z deseti etapi, ko sta se pri visoki hitrosti zaletela z zmagovalcem avtomobilistične preizkušnje Stephanom Peterhanslom.

Marčič je iz bolniške postelje v Argentini, kjer so mu v golenico namestili intramedularni žebelj z vijaki, opisal trenutek nesreče.

“Zgodilo se je okoli 80. kilometra v 10. etapi. Dobro sem bil na poti, ko sem se na približno 50. kilometru začel izgubljati skupaj s skupino drugih tekmovalcev z nižjimi številkami. Nekoliko sem bil tudi hendikepiran, saj se mi je pokvaril števec, delala mi je samo osnovna navigacija, zato sem nekaj časa sledil izkušenejšim tekmovalcem. Narobe. Ko sem le našel pot, me je nenadoma prehitel Peterhansel in šel naprej v neko dolino, kamor sem mu sledil. Izkazalo se je, da je napravil napako, saj se je na vrhu obrnil. Po hribu se je vračal 200 kilometrov na uro, jaz pa kakšnih sto. Ko sva se zagledala, sva oba začela zavirati in se umikati, a ni šlo ne levo ne desno. V tistem delčku sekunde sem razmišljal, ali naj se vržem na ali pod avto. Tik pred trkom mi je zdrselo sprednje kolo, pokopalo me je pod avto in udarec je bil zelo močan,” pripoveduje Marčič.

Pod Peugeotovim dirkalnikom je Marčič ostal ukleščen petnajst minut. Francoz je poklical helikoptersko pomoč in ostal pri slovenskem dirkaču do prihoda medicinske ekipe.

“Takoj sem vedel, da je noga zlomljena, saj sem imel podobno poškodbo že na desni nogi. Ko me je Peterhansel spravil izpod avta, sva odprla škorenj in bil je popolnoma krvav. Ni me bolela noga, saj si v takem trenutku poln adrenalina, me je pa preplavilo razočaranje, ki ga težko opišem z besedami. Dakar je celoletni projekt, zelo drag in zahteven, poleg tega pa mi je poškodba prekrižala načrte, ki sem jih imel z relijem Sealine v Katarju,” pravi Marčič.

Helikopter ga je nato odpeljal v bolnišnico Rawson v San Juanu, kjer so mu očistili rano in ga pripravili za pot v Buenos Aires. V Slovenijo bo predvidoma prišel v torek, 17. januarja, ob 20.45.

Vir: STA

V ekipi Ilke Štuhec so se odzvali na spor z Mojmirjem Fliskom, ki je kot zunanji sodelavec bil zadolžen za obdelavo in razvoj stranskega dela smuči. V ekipi so pojasnili svoje mnenje o celotnem zapletu in upajo, da bodo privedli to zadevo do njenega medijskega konca in da se bodo lahko ponovno posvetili Ilkinemu smučanju.

Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

“V javnosti so se pojavile informacije o sporu med vodstvom ekipe Ilke Štuhec in zunanjim sodelavcem, ki je sodeloval pri razvoju smuči slovenske smučarke. Ker je bilo v nekaterih medijih objavljenih nekaj netočnosti, smo se odločili pisno posredovati svoje stališče in mnenje o celotni situaciji, s čimer upamo, da bomo privedli to zadevo do njenega medijskega konca in da se bomo lahko ponovno posvetili Ilkinemu smučanju,” je izjavo za javnost v imenu ekipe Ilke Štuhec posredoval Tilen Lamut iz družbe za odnose z javnostmi Propriar.

“Potrebno je poudariti, da gospod Flisko ni bil del tekmovalne ekipe Ilke Štuhec, temveč zunanji sodelavec za obdelavo in razvoj stranskega dela smuči. Sodelovanje med Fliskom in ekipo Ilke Štuhec se je začelo leta 2015, do okrepljenega sodelovanja pa je prišlo v letu 2016. Po tem, ko je Ilka Štuhec pred letošnjo sezono za svojega opremljevalca smuči izbrala švicarsko družbo Stöckli, je Flisko samostojno predlagal sodelovanje z ekipo Ilke Štuhec brez plačila, kot edini pogoj za to pa je zahteval sestanek z opremljevalcem Stöcklijem – ta dogovor je bil tudi pisno dokumentiran. Ekipa Ilke Štuhec je Fliska povezala s predstavniki Stöcklija, s katerimi je bil dogovorjen sestanek, ki je bil tudi izveden v soboto, 7. januarja 2017, v Mariboru. Na sestanku je bilo rečeno, da naj bi se srečali naslednji dan, do česar ni prišlo. Pri Stöckliju smuči na podoben način obdelujejo že dlje časa in se zato niso odločili za sodelovanje,” je zapisano v sporočilu.

“Flisek je ob koncu tekem za Zlato lisico s strani ekipe Ilke Štuhec za obdelavo prejel štiri pare smuči, ki jih ni želel vrniti, dokler ne bi prejel plačila za patent. Ker s Stöcklijem ni dosegel dogovora, z ekipo Ilke Štuhec pa nikoli ni bilo govora o kakršnem koli plačilu oziroma odkupu patenta, ni ekipi preostalo drugega, kot da angažira odvetnika in preko pravnih sredstev pridobi nazaj svoje smuči, ki jih potrebuje za tekme – prva (čeprav tik pred zdajci odpovedana) je bila načrtovana že konec tedna,” so pojasnili iz ekipe Ilke Štuhec in dodali:“Darja Črnko Flisku nikoli ni ponujala plačila 3.000 EUR kot plačilo za njegovo delo ali morebiten odkup patenta. Navedeni znesek mu je ponudila potem, ko ji ni želel vrniti smuči, v znak hvaležnosti, ker je bil pripravljen pomagati, torej nagrado. Da do dogovora med Fliskom in družbo Stöckli ni prišlo, ni stvar Ilke ali članov njene ekipe, temveč razgovora med Fliskom in predstavniki švicarskega proizvajalca smuči. To nikakor ne opravičuje odtujitve smučarske opreme s strani Fliska in njegovega zahtevanega plačila, saj so bile obveznosti iz pisno sklenjenega dogovora s strani ekipe Ilke Štuhec v celoti izpolnjene.”

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Gripa in viroze so na pohodu
– Po 27ih letih temelj za park ob pekrskem potoku
– Mariborski srednješolci ‘majo talent
– Bine Volčič kuhal v Europarku
– Poškodbe in petarde UKC MBin PU Maribor
– DESTINACIJA polna presenečenj

obcinski-informator

Poslovni Maribor v dvanajsti oddaji prinaša nove zgodbe mariborskih uspešnih podjetij: Transport in logistika Peinkiher, Selmar in Senčila Ješovnik. Obiskali smo tudi družbeno trgovino Sotra,v rubriki nasvetov pa več o izvršbi na plače. Preverite v oddaji Poslovni Maribor.

poslovni maribor oddaja

Avstrijski organizatorji smuka za svetovni pokal so izgubili boj z vremenom. Zaradi slabih vremenskih razmer, sneženja in slabe vidljivosti, so v Zauchenseeju odpovedali smukaški trening ter s tem tudi za danes načrtovani specialni smuk. Na startu treninga in tekme so bile tri Slovenke Ilka Štuhec, Maruša Ferk in Vanja Brodnik.

Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

V avstrijskem Zauchenseeju so zaradi obilnega sneženja odpadla oba treninga. Odločili so se, da sporeda tekmovanja, v nedeljo je načrtovana kombinacija, ne bodo spreminjali, temveč bodo skušali pred napovedanim smukom izpeljati trening, da bodo zadostili pravilom in da bodo tekmovalke tako dobile priložnost spoznati se s progo. A je bila narava močnejša. Mednarodna smučarska zveza (Fis) bo naknadno sporočila odločitev o usodi četrtega smuka za točke svetovnega pokala alpskih smučark v tej sezoni. Na nedeljskem sporedu ostaja alpska kombinacija s superveleslalomom z začetkom ob 9.30 in slalomom z začetkom ob 12.15.

Prva tri smuka je dobila 26-letna slovenska senzacija, v rdečo majico vodilne smukačice oblečena Ilka Štuhec, ki je decembra pokorila vso konkurenco v Lake Louisu in Val s’Iseru za popolni izkupiček 300 točk. Mariborčanka ima pred prvo zasledovalko, drugouvrščeno Sofio Goggio, v posebnem seštevku discipline 138 točk prednosti. Četrtouvrščena Italijanka pa je uvrščena pred peto Štuhčevo v skupnem seštevku, razlika med njima je le osem točk. Za zdaj je tako odložena tudi napovedana vrnitev dveh ameriških zvezdnic alpskega smučanja v belo karavano. Na startu smuka sta bili po dolgem času Lindsey Vonn in Julia Mancuso. Smukaško preizkušnjo je izpustila vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala 21-letna Američanka Mikaela Shiffrin, slalomska in veleslalomska specialistka.

V Wengnu so v petek spravili pod streho obe vožnji druge, zadnje moške alpske kombinacije. Kljub temu, da so zamenjali vrstni red disciplin, najprej je bil slalom, nato smuk, je tekma potekala v neregularnih razmerah, zlasti tekmovalce na skrajšanem smuku, ki so kasneje prišli na vrsto, je motilo sneženje, ki je upočasnjevalo smuči. Na zmagovalnem odru so se tako znašli tekmovalci, ki pred tem še nikoli niso stali na stopničkah.

Danes bo na sporedu klasični smuk, z začetkom ob 12.30. Tudi ta tekma je pod velikim vprašajem.

Vir: STA

Mariborčan Stanislav Žnidarič nam je zaupal svojo zgodbo. Na Delavski hranilnici je hotel dvigniti preostanek pokojnine ter obenem sporočiti spremembo naslova bivališča, ampak: na okencu so mu izročili obrazce z vprašalnikom, s katerim so preverjali politično izpostavljenost. Če ga ne bi izpolnil, ne bi mogel dvigniti denarja, pravi Žnidarič.

Na banki pa odgovarjajo, da so obrazci ustaljen postopek. Podrobnosti v videu:

Okrog 60 vozil skupaj s kooperanti zimske službe Nigrad in 65 ljudi, je včeraj skrbelo, da je delo zimske službe potekalo tekoče. Obiskali smo jih na terenu in preverili kako vse skupaj poteka, prav tako pa spoznali tudi na kakšne težave – nemalokrat – naletijo.

Kako poteka delo in na katere težave naletijo smo od 21:00 dalje spremljali tudi mi. Več v videu:

Delavce zimske službe Nigrad sneg ni presenetil

Sneženje in led nista presenetila 65 delavcev zimske službe Nigrad, ki so včeraj od 12:00 naprej intenzivno čistili ceste in pločnike. Še 25 delavcev pa je bilo v stalni pripravljenosti, v primeru žleda.

Okrog 20:30 smo vstopili v Center za nadzor in upravljanje z javno mestno infrastrukturo, v t.i. glavno pisarno, kjer je glavni dežurni vodja spremljal potek izvajanja zimske službe. Kot je za BK TV pojasnil vodja zimske službe Nigrad Jože Planinc, se delo na terenu spremlja oz. vodi in nadzira iz pisarne. “Pred seboj na ekranu imamo vsa glavna križišča, in nam pokaže določeno sliko stanja na cestah, prav tako pa si lahko točno določi lokacijo ceste, ki jo po GPS – ju spremljamo in vsa vozila na terenu, ki so v tistem trenutku,” nam pove Planinc.

Jože Planinc, vodja zimske službe Nigrad

Jože Planinc, vodja zimske službe Nigrad

Po njegovih besedah so imeli v petek 13. januarja dosti dela. Sneg jih ni presenetil, je pa ob tem izposatvil, da je presenetil bolj voznike avtomobilov, ki kljub vsem napovedim, da bo snežilo, niso bili “zimsko pripravljeni”. “Nekateri vozijo prepočasi, nekateri prehitro, eni nimajo zimske opreme, in če malo spremljamo, predvsem vozila oz. kamioni ustavljajo promet, kar je pa predvsem težava za naše plužne enote, seveda pa tudi v mestnih ulicah, ki jih pokrivamo ter na obrobnih koncih ljudje parkirajo na takih mestih, da naši plugi praktično ne morejo mimo.” Ob tem je poudaril, naj “ljudje v trenutku kot je ta ostanejo doma, če niso primerno opremljeni oz. naj prilagodijo hitrost razmeram na vozišču.”

zimska služba Nigrad na terenu (8)

Od 12:00 pa do 21:30 so “porabili okrog 250 ton soli ter okrog 300 kubikov agregata,” je povedal Planinc. V upravljanju zimske službe Nigrad pa je sicer 750 km cest, ki so jih očistili, 465 km pločnikov in 28.267 parkirnih mest. Prav tako pa sem spada tudi ročno čiščenje 376 avtobusnih postajališč in 41 stopnišč.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Slovenke na Zlati lisici navdušile tisoče
– Tina Maze tudi zapela v slovo
– Pahor odkrito z mariborskimi dijaki
– Slavnostna akdemija ob padcu Pohorskega bataljona
– 74. obletnica pri Treh žebljih

– 73. obletnica Zidanškove brigade

Simon Marčič, edini Slovenec na vzdržljivostnem reliju Dakar, je bil po odprtem zlomu golenice in mečenice uspešno operiran v San Juanu. Sinoči so ga prepeljali v Buenos Aires, kjer ga čaka še en poseg.

Simon je trenutno na antibiotikih, da ne bi prišlo do infekcije. Drugih poškodb v njegovem zdravstvenem kartonu ne bo. “Glede na naravo trčenja pa tole: res sem vesela, da se je končalo “le” z odprtim zlomom. Simon se bo zagotovo pozdravil, močan je in velik borec. Podobno nesrečo je imel Toby Price, uspešno so ga operirali v Boliviji in je že doma v Avstraliji. Verjamem, da bodo enako dobro poskrbeli za Simona“, je v imenu ekipe Simona Marčiča sporočila Tina Torelli, predstavnica za odnose z javnostmi.

Simon Marčič; FOTO: S. Marčič

Simon Marčič; FOTO: S. Marčič

Še ena operacija
Nocoj ob 20h po argentinskem času bodo Simona z letalom prepeljali v Buenos Aires, kjer bo imel še eno operacijo. V San Juanu so ga sicer oskrbeli po najboljših močeh, a v Buenos Airesu mu bodo vstavili boljše vijake.

Morda vas zanima tudi: Marčič Dakar končal z odprtim zlomom golenice

Študenti doktorskega študijskega programa Strateški komunikacijski management so danes obiskali Agencijo za spremljanje in analizo medijev Press Clipping, studio regionalne televizije BK TV in informacijsko podjetje IT – TIM.

Bodoči doktorji strateškega komunikacijskega managementa so najprej obiskali podjetje Press Clipping, kjer jim je direktorica podjetja Tatjana Novak na kratko predstavila osnovne storitve podjetja. Vodja clipping oddelka Mihela Dušej in analitik Boštjan Jaušovec pa sta na praktičnih primerih predstavila uspešne zgodbe, ki so osnova za strateško komuniciranje z mediji.

Strokovni obisk doktorantov

Strokovni obisk doktorantov

Strokovni obisk so nadaljevali z ogledom studia regionalne televizije BK TV. Direktor televizije Boštjan Lesjak je doktorantom razložil delovanje televizije in obeh spletnih portalov (MB Report in Lokalec.si), govora pa je bilo tudi o produkciji, spotih in filmu. Rdeča nit pogovora je bilo vprašanje kako se v poplavi medijev držati nad vodo kot regionalni medij.

Strokovni obisk doktorantov

Strokovni obisk doktorantov

Študenti so strokovni obisk zaključili v informacijskem podjetju IT – TIM, kjer so jim predstavili svoje produkte in storitve.

Nekaj utrinkov pa v foto galeriji.

 

Uroš Razpet, podjetnik, arhitekt in župan Občine Ruše, je bil v Dialogu tako razigran, da si je “izposodil klapo”. S Špelo Žerjal pa sta se pogovarjala tudi o resnih, pohorskih zgodbah ter (pre)malo povezovanja. Preverite!

Video:

Zaradi obilnih snežnih padavin so se po opodlnevu razmere na cestah na območju PU Maribor izrazito poslabšale. Samo v zadnji uri so policisti obravnavali deset prometnih nesreč, čeprav se jih je dejansko zgodilo še več.

sneg

Zaradi varnosti so policisti zaprli Šentiljsko cesto v Mariboru na Košaškem klancu. “Cesta ni splužena in je zato prenevarna“, je zapisal Miran Šadl iz PU Maribor, zato bo cesta ostala zaprta dokler je vzdrževalec ne spluži.

Hrvaški varnostni organi pa zaradi sneženja na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje ne bodo več dovolili vstopa tovornim vozilom. “Zaradi tega in tudi zato, ker so vozniki tovornih vozil do sedaj povzročili že večje število zastojev, pozivamo voznike te kategorije vozil, da se v skladu s predpisi samoizločijo na predpisanih mestih“, je še zapisal Šadl.

Prihodnji ponedeljek, 16. januarja, bodo v Mariboru vzpostavili režim obveznega plačevanja parkirnine v mestu. Na občini kot enega izmed razlogov navajajo večje možnosti za prosto parkiranje za stanovalce. 

S ponedeljkom prihodnji teden bo torej obvezno plačevanje v coni 4, kjer je najbližje plačilno mesto parkirni avtomat na Ulici Kneza Koclja. Sprememba prometnega režima s plačevanjem parkirnine pa bo zajemala parkirišča ob vzhodni strani vozišča Ulice talcev, med Ulico Kneza Koclja in Loško ulico, ter parkirišča pod Titovim mostom, med Ulico Kneza Koclja in Loško ulico.

Sprememba prometnega režima bo zajela tudi cono 6. Parkirnino bomo morali plačevati na parkiriščih ob zahodni strani vozišča Prežihove ulice, med Gosposvetsko cesto in Belačevo ulico, parkirišča na delu Smetanove ulice, pred objekti Smetanova 27 -34, parkirišča ob južnem delu vozišča Gosposvetske ceste, ob objektu Gosposvetska cesta 11 – 19.

Cena parkiranja znaša 0,80 € za uro parkiranja. Iz občine so sporočili, da je pri družbi Nigrad omogočen nakup vrednostne kartice, ki omogoča brezgotovinsko nakupovanje storitve parkiranja.

Več parkirišč za stanovalce

Razlogov za širitev je več in sicer gre za uveljavljanje ukrepa, ki je bil sprejet v dokumentu Celostna prometna strategija in sicer zmanjševanje števila parkirnih mest, ki v mestnem središču omogoča dolgoročno brezplačno parkiranje. Zagotovili bomo tudi večje možnosti za prosto parkirno mesto za stanovalce in zagotavljanje večjih možnosti za prosto parkirno mesto za stanovalce in za obiskovalce tega območja,” so še zapisali na mariborski občini.

FOTO: Google Street View

FOTO: Google Street View

Pravijo, da bodo pri pripravi sprememb prisluhnili željam in potrebam stanovalcev, ki bodo odslej imeli večjo možnost parkiranja na prostih parkirnih mestih v bližini svojih stanovanj. “Prav tako smo upoštevali prošnje gostincev bližnjih gostinskih lokalov na Smetanovi ulici, da imajo zaradi tedenskega parkiranja manjši obisk,” dodajajo.

Mestni četrti seznanjeni s spremembami

Tako Mestna četrt Center kot Koroška vrata sta na spremembe prometnega režima glede plačljivih con podali pozitivno mnenje. Ureditev parkirnih prostorov v omenjenih mestnih četrteh je bila načrtovana že v letu 2016, a se ni izvedla zato, ker je bilo za ureditev parkirišča Pri parku porabljenih več sredstev od prvotno načrtovanih.