Spremembe državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze na mariborskem letališču se, medtem ko slednje bolj ali manj miruje, časovno vse bolj odmikajo. Že sredi decembra se je iztekla enomesečna javna razgrnitev, v sklopu katere so na okoljskem ministrstvu prejeli več kot 140 pripomb, zato roka sprejetja ne upajo napovedati.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Kot so za nekatere medije pojasnili na ministrstvu, ki je pripravljavec dokumenta, so v času javne razgrnitve študije variant z utemeljitvijo rešitve, ki se v skladu s predpisi s področja javnih financ šteje za predinvesticijsko zasnovo, in okoljskega poročila v postopku celovite presoje vplivov na okolje, prejeli več kot 140 pripomb, predlogov in mnenj posameznikov, društev, civilnih pobud in občin.
Največ vprašanj in pripomb se nanaša na vplive načrtovanih ureditev na hrup, zrak, pitno vodo in kmetijska zemljišča. Nadaljevanje, potrditev in sprejem državnega prostorskega načrta (DPN) je po njihovih pojasnilih odvisno od usklajenih odločitev sodelujočih v postopku in potrditev predhodnih faz. Za pripravo vseh odgovorov na pripombe in vprašanja bo v nadaljevanju potrebno opraviti nekaj dodatnih preveritev, zato je rok sprejetja težko napovedati.
Ob tem velja spomniti, da je aktualni okoljski minister Jure Leben pred skoraj natanko letom dni, takrat še kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, po sestanku z aktualnimi kitajskimi najemniki letališke infrastrukture napovedal, da sprejem dokumenta načrtujejo že maja lani. V zvezi s takratnimi (pre)optimističnimi izjavami zdaj na njegovem okoljskem ministrstvu odgovarjajo, da je “zamik od želenega termina pri sprejemu dokumenta posledica posodobitve idejne zasnove letališča in izvedbe javnih naročil za strokovne podlage”.
Medtem družba Aerodrom Maribor oziroma preko družbe SHS Aviation njeni kitajski lastniki že skoraj dve leti mesečno plačujejo 95.000 evrov najemnine, od njihovih obljub ob oddaji ponudbe, da bodo v naslednjih letih zagotovili 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno, pa za zdaj ni nič.
Pri tem se sklicujejo na dolgotrajni postopek, ki jim onemogoča podaljšanje letališke steze in s tem vzpostavitev načrtovanih povezav s Kitajsko. Čeprav so za zdaj z izjemo krajše zamude lansko jesen redno poravnavali vse najemnine, so v drugi polovici lanskega leta infrastrukturno ministrstvo zaprosili za dodelitev državne pomoči za tekoče poslovanje, kar pa so tam zavrnili.
Kot so ta teden pojasnili na ministrstvu, je Aerodrom Maribor podal tudi vlogo za sporazumno prekinitev pogodbe, po kateri bi ta prenehala s trenutkom zagotovitve pravne podlage za dolgoročno upravljanje z letališko infrastrukturo.
Na ministrstvu so zavrnili tudi ta predlog, saj da je bil izbor najemnika izveden v skladu s postopki, zato pogodbe, ki je vezana na pogoje iz razpisne dokumentacije, ni mogoče spreminjati. Kot so pojasnili, pa je mogoče objaviti nov javni razpis, v katerem bi lahko določili drugačne pogoje za izbor novega najemnika.
Na ministrstvu za infrastrukturo zato zdaj nadaljujejo aktivnosti pri iskanju najbolj smiselne in učinkovite oblike upravljanja letališke infrastrukture, ki bo omogočila razvojne možnosti letališča. Kot so povedali že pred časom, preučujejo več možnosti, odločitve pa za zdaj še niso sprejeli.
Vir: STA
