Aktualne oddaje

    Festivalni veče...
    Na posnetku si lahko ogledate Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku, ki je bil 18. 9. 2026. The post Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku (18. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Praznik jabolk i...
    Na posnetku si lahko ogledate praznik jabolk v Selnici ob Dravi in 50-letnica Turističnega društva Selnica ob Dravi, ki sta bila 26. 9. 2026. The post Praznik jabolk in 50-letnica TD Selnica ob Dravi (26. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    27. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 1. 10. 2026. The post 27. redna seja občinskega sveta Občine Muta (1. 10. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Slovesnost ob 50...
    Na posnetku si lahko ogledate slovesnost ob 5o-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi, ki je bila 26. 9. 2026. The post Slovesnost ob 50-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi appeared first on Lokalec.si.

Zaradi negotovosti glede pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja in s tem povezanega začetka obratovanja nove lakirnice v Hočah so v Magni začeli z organizacijskimi pripravami na selitev proizvodnje, ki je bila predvidena za Hoče, nazaj v Gradec, so potrdili v Magni. Še vedno upajo na rešitev, ki bi omogočila hiter začetek dela v Hočah.

magnaDodatnih pojasnil za zdaj v Magni ne dajejo, kot je znano, pa se pridobitev uporabnega dovoljenja odmika zaradi ugovorov novomeške okoljevarstvene organizacije Rovo, ki po zavrnitvi njihove pritožbe na izdano okoljevarstveno dovoljenje napoveduje upravni spor.

V petek so iz Magne sporočili, da jih zavrnitev pritožbe Rova zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje s strani ministrstva za okolje in prostor ne preseneča, saj so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje, po najboljših močeh pa tudi pričakovanja različnih nevladnih organizacij.

Ob tem so poudarili, da okoljevarstveno dovoljenje še vedno ni pravnomočno, zato še vedno ne morejo začeti s proizvodnjo, ki jo načrtujejo za ta teden. Ta je po njihovem pomembna za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo do svojih poslovnih partnerjev.

“Tovarna in ekipa v njej sta pripravljeni za začetek obratovanja,” so še sporočili iz avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke, ki je v novi lakirnici v Hočah že zaposlila okoli 200 ljudi, ti pa so prav v četrtek opozorili na svojo negotovost zaradi zapletov z začetkom obratovanja tovarne.

Združenje Rovo je predsednika vlade Marjana Šarca, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, okoljskega ministra Jureta Lebna in hoškega župana Marka Soršaka v odprtem pismu v nedeljo pozvalo, da z dopolnitvijo zakona o Magni slednji omogoči, da v najkrajšem času zažene proizvodnjo v novi hoški lakirnici.

Vanj bi po njihovem predlogu dodali člen, po katerem bi ne glede na 69. člen zakona o vodah investitor v konkretnem primeru lahko gradil objekte za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Na gospodarskem ministrstvu aktualnih razmer za zdaj podrobneje ne komentirajo, so pa za povedali, da z zaskrbljenostjo spremljajo trenutno dogajanje. V naslednjih dneh naj bi se vladni predstavniki vendarle sestali z Rovom, a čakajo na vrnitev okoljskega ministra Jureta Lebna, ki je trenutno na Finskem.

Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da si minister vsekakor prizadeva za dialog ter za nujen gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, a nikakor ne za ceno varovanja okolja. Pripravljen je “konstruktivno sodelovati na skupnem sestanku in tvorno prispevati pri iskanju novih rešitev”, ki jih namerava gospodarsko ministrstvo vključiti v zakon o Magni, so še zapisali.

Medtem se v regiji nadaljujejo pozivi k sklenitvi ustreznega dogovora. Danes je k temu pozval tudi rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je dejal, da k razvojnemu potencialu in stabilnosti gospodarskega prostora veliko prispevajo veliki industrijski sistemi, ki na svojo dejavnost vežejo mnogo srednjih in malih podjetij.

“S tega vidika menim, da je vstop Magne v slovenski prostor in še posebej v podravsko regijo srednjeročno in dolgoročno zelo pomemben korak na poti k hitrejšemu gospodarskemu razvoju regije ter prav tako primer uspešne tuje investicije v naš prostor,” je dejal Kačič in dodal, da je nujno nadaljevanje konstruktivnega dialoga vseh deležnikov.

Tudi v podravskem sindikatu SKEI z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke v zvezi z urejanjem potrebnih pogojev za zagon proizvodnje. Kot socialni partner si ne želijo razmer, ki bi predstavljale veliko tveganje za dosedanje investicije in že zaposlene v Magni.

“Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo in kljub veliki stopnji družbene odgovornosti sedaj vključenih akterjev se postavlja vprašanje, ali vpletena okoljska organizacija v tej vnemi ne pretirava z zahtevo,” je dejal predsednik sindikata Martin Dular.
Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje glede Magninelakirnice v Hočah. Dovoljenje je tako postalo dokončno, ne pa pravnomočno.

magnaZagon proizvodnje v novo zgrajeni Magninilakirnici v Hočah, ki naj bi se po prvotnih načrtih začel prihodnji teden s poskusno proizvodnjo, se odmika. Pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Magna za to potrebuje, a ga izpodbija nevladna organizacija Rovo, je namreč še naprej v zraku.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, s katero je pritožbo novomeške nevladne organizacije Rovo zoper okoljevarstveno dovoljenje zavrnilo. Ministrstvo je z njo zavrnilo tudi zahtevo organizacije Rovo za izrek ničnosti okoljevarstvenega dovoljenja, so sporočili z ministrstva.

“S to odločitvijo je dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno,” so izpostavili na ministrstvu in dodali, da Magna Steyr po določbah zakona o varstvu okolja lahko začne obratovati šele po njegovi pravnomočnosti. To se sicer zgodi v roku 30 dni od vročitve odločbe ministrstva, a le, če nobena od strank v tem roku ne vloži tožbe na upravno sodišče.

A to se bo po napovedih predstavnika okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zgodilo, saj je to napovedoval že vnaprej. Kot je v četrtek povedal za STA, pri tem vztraja zato, ker je zakonodajo treba spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih.

Marinček je pred časom predlagal, naj država, če meni, da slednje v tem primeru ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Čeprav nekateri trdijo, da se zakonov ne da spreminjati tako hitro, je Marinček ocenil, da bi vlada in DZ to lahko storila v roku enega meseca.

“Če bi spremenili člen o posebnem zakonu o Magni tako, da bi zapisali, da lahko investitor ne glede na zakon o vodah gradi na razvojnem območju, bi to zagato rešili,” je danes pojasnil za STA. Ta zakon je po njegovih besedah “povozil” že nekaj drugih zakonov, naj to naredi še za zakon o vodah in investicija se bo lahko odvila v skladu z zakonodajo.

Ker je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v četrtek napovedal, da bodo o Magni govorili z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki sta iz kvote SMC, ga je Marinček pozval, naj na srečanje povabijo še njega. Na njem bi jima še enkrat razložil, kako lahko zakonito rešijo nastalo situacijo, je navedel.

Ministrstvo poudarja, da Magna za obratovanje potrebuje pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, Marinček pa je predlagal, naj izda začasno dovoljenje na podlagi izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, s čimer bi Magnapo njegovem lahko obratovala dvakrat po pol leta, ne glede na morebitno tožbo na upravnem sodišču. S tem bi lahko rešili tudi negotovost trenutno okoli 200 zaposlenih, ki jih skrbi, da bodo ostali brez dela.

Da je odločitev okoljskega ministrstva pomemben mejnik v upravnih postopkih za odprtje in zagon proizvodnje v tovarni, pa je danes za STA povedal hoški župan Marko Soršak, a je hkrati dodal, da pogoji za pričetek proizvodnje še niso izpolnjeni.

Kot je povedal, si v občini Hoče-Slivnica prizadevajo, da bi so začetka poslovanja prišlo čim prej, kar bo odprlo tudi vrata za nadaljevanje te največje začetne oz. greenfield investicije v državi, ki ima ambicijo postaviti sodobno tovarno za proizvodnjo celotnih avtomobilov.

V zvezi z dogajanjem v Magni pa so se danes oglasili še v študentski organizaciji mariborske univerze, kjer menijo, da morajo imeti študenti po zaključku študija čim več zaposlitvenih priložnosti, zlasti v visokotehnoloških podjetjih, kar globalni velikan Magna nedvomno je. Vpletene so pozvali, da znova sedejo za mizo in poiščejo rešitev.
Vir: STA

Na negotovost glede zagona proizvodnje v novo zgrajeni Magnini lakirnici v Hočah so danes opozorili tudi predstavniki trenutno že okoli 200 zaposlenih. Pravijo, da so v podjetje prišli zato, da bi delali. Zdaj pa da ne vedno, ali bo do tega zaradi zapletov z okoljevarstvenim dovoljenjem sploh prišlo. 

Jure Šafner, ki je v Hoče prišel iz graške tovarne in dela kot planer, je opozoril, da bi v hoški lakirnici morali že prihodnji teden začeti s poskusno proizvodnjo, v javnosti pa slišijo, da prihaja do težav zaradi pritožbe na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

“Za nas to pomeni negotovost. Nekdo na drugi strani Slovenije se je odločil igrati politične igre na naš račun. Vem, da so nekatera vprašanja še odprta in prav je, da se rešijo, vendar osebno pričakujem drugega otroka, odplačujem kredit, zdaj pa, namesto, da bi se veselil vseh teh stvari, čakam, kaj se bo zgodilo,” je dejal Šafner.

Delavci sprašujejo kaj se dogaja

Podobnega mnenja je bila tudi poslovna sekretarka v podjetju Nataša Vidovič, ki je veliko v stiku z zaposlenimi, ti pa večkrat sprašujejo, kaj se dogaja in ali se morajo res bati, da bi spet ostali brez službe. Tudi njo poleti čaka rojstvo, zdaj pa živi v strahu, če bo sploh še imela službo, ko se vrne s porodniške.

Na to, da je v podjetju veliko delavcev z različnimi ozadji in okolji, je opozoril tudi Urh Klevže, zadolžen za upravljanje z objektom, ki je prišel v Magno iz drugega podjetja, kjer je imel zelo stabilno službo. Ker je v novi zaposlitvi videl velik izziv, se je odločil za novo delovno mesto, zdaj pa se sprašuje, ali je ravnal prav ali ne. V podjetju se po njegovih besedah že širijo različne govorice, tudi da obstajajo že rezervni načrti, po katerih bi določene aktivnosti preselili nazaj v Gradec.

Zaposlene nagovoril tudi direktor tovarne

Ta teden je z zaposlenimi govoril tudi prvi mož hoške tovarne David Adam, ki jih je seznanil z dejstvi, da prihaja do določenih zapletov, negotovost da je upravičena, a jim je zagotovil, da delajo vse na tem, da bo projekt stekel in da bodo zaposleni lahko opravljali svoje delo.

Svoj današnji poziv so po njegovih besedah naslovili na celotno javnost, predvsem pa na vse nasprotnike Magninega projekta, ki bi morali razumeti, da so na drugi strani tudi ljudje, ki bi radi in si želijo delati pri delodajalcu, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Ob tem so tudi poudarili, da je podjetje izpolnilo vse zahteve in želje okoljevarstvenikov, zato ne razumejo, kaj naj še naredijo.

magna

Čeprav zaposleni niso konkretno navedli, komu je uperjen poziv, je jasno, da leti predvsem na novomeško okoljsko organizacijo Rovo in njenega predstavnika Gorazda Marinčka, ki je vložil ugovor zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje in v primeru zavrnitve že vnaprej napovedal tožbo na upravnem sodišču.

Slednji je dejal, da vztraja pri ugovoru , saj je slovensko zakonodajo potrebno spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih. Že pred časom je tudi predlagal, da država, če meni, da v tem primeru to ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Ob tem je dodal, da je deležen vse večjih pritiskov, danes naj bi jim kurirji z različnih delov države prinašali ponudbo v višini 100.000 evrov za večletno financiranje dejavnosti društva, če bi Rovo umaknil pritožbo.

magna

Ponudbe ne mislijo sprejeti, je pa jasno povedal, da gre za poskus korupcije, ki naj ga obravnavajo za to pristojni organi. Pri tem, kot je dodal, utemeljeno domneva, da naj bi ponudba do njih prišla po naročilu Magnine PR agencije, to pa je od vsega začetka agencija Pristop.

Glede očitkov, da je zaradi njihovih pritožb ogrožen celoten projekt in načrtovani zagon proizvodnje, je Marinček še dodal, da zakonodaja investitorju, če mu zmanjkuje časa za dopolnitev zakona, omogoča pridobitev dveh polletnih začasnih dovoljenj za obratovanje.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je v izjavi novinarjem po današnjem koalicijskem srečanju izrazil upanje, da ti dogodki ne bodo zaustavili zagona Magne. O tem z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom iz kvote SMC sicer še niso govorili, a imajo pogovor o tem predviden.

Zorčič je dejal, da bo treba resno razmisliti o tem, katere so tiste nevladne organizacije, ki zastopajo javni interes in katere ne. Po njegovem bi bilo smiselno področje prevetriti v smeri, da bodo to res kompetentne in odgovorne organizacije.

VIR: STA

Oglejte si tokratni Report v kateri smo spregovori o Waldorfski pedagogiki in dnevu odprtih vrat, pa o Zlati lisici in spoznali najboljše na zimskih Mednarodnih igrah šolarjev v ameriškem Lake Placidu.

Mestna občina Maribor je skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica znova ustavila postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža v podjetju Farmadent. Medtem ko na občini za zdaj glede odločitve in njenih razlogih še molčijo, so to na spletni strani Ljubljanske borze danes sporočili iz Salusa, edinega javno znanega ponudnika za odkup deleža.

FOTO: farmadent.si

FOTO: farmadent.si

Kot so sporočili iz Salusa, so prejeli sklep županov omenjenih treh občin, v katerem so odločili, da se postopek prodaje poslovnih deležev družbe Farmadent ustavi.

Prodajni postopek je še iz časov prejšnje mariborske občinske oblasti vodila prodajna komisija, njena vodja Mateja Cekić pa je še prejšnji teden ob predstavitvi novega v.d. direktorja mariborske mestne uprave Borisa Železnika dejala, da je ta še vedno aktualen.

Na mariborski občini danes za še niso želeli komentirati odločitve, niti tega, kakšna bo nadaljnja usoda prodajnega postopka ter ali je bila razpuščena tudi prodajna komisija. Več pojasnil so obljubili za naslednji teden.

Prejšnja mestna oblast je zaključek prodaje načrtovala že lani, saj je v proračun že vštela 4,8 milijona evrov, kolikor znaša knjigovodska vrednost njenega 83,35-odstotnega deleža. Prodajo sicer najbolj dobičkonosnega mariborskegajavnega podjetja občinam nalaga zakon o lekarniški dejavnosti, ki prepoveduje vertikalno povezovanje.

Občine so prodajni postopek začele že leta 2017, a so ga tudi takrat predčasno zaključile, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si vzamejo več časa in postopek ponovijo.
Vir: STA

Na facebook profilu odbojkaric Nove KBM Branik smo lahko prebrali, da bankirke nadaljujejo zmagovito tudi v 2019, saj so v četrti tekmi vknjižile še četrto zmago.

Vir: Facebook Odbojkarski klub Nova KBM Branik

Vir: Facebook Odbojkarski klub Nova KBM Branik

V 13.krogu državnega prvenstva so namreč premagale ekipo Formulo Formis iz Hoč in zavzele vrh domače lige. Pred bankirkami je prost vikend, ki ga bodo dobro izkoristile.
“V prvem setu smo z dobrim servisom opravile veliko dela. Nato popustile in napravile preveč napak ter posledično izgubljen drugi niz. Po izgubljenem setu smo se zbrale in mislim, da na koncu zasluženo zmagale,” je po dobljenm štajerskem derbiju povedala blokerka bankirk Marina Kaučič.

Nova KBM Branik : Formula Formis 3:1
(25:14, 23:25, 25:20, 25:17)

Nova KBM Branik: Mlakar 11, Kaučič 15, Dobaj (L), Bračko, Bezsonova 8, Najdič 4, Kočar (C), Kramberger, Sobočan 15, Pintar 11, Blagne, Lorber Fijok 5. Trener: Samo Miklavc

Formula Formis: Bavdaž 12, Milosavljević, Sešel (L), Ajnihar (C) 2, Ertl, Vovk 6, Košenina 9, Džaković 13, Pravdič (L), Štampar 2. Trener: Iztok Kšela

Kljub temu, da so odbojkarice iz Hoč napele vse moči in nudile soliden odpor je bila razlika v kakovosti kljub vsemu prevelika, da bi lahko pripravile presenečenje. S četrto zaporedno zmago in skupno enajsto v prvenstvu so tako bankirke upravičeno prevzele vodstvo na prvenstveni lestvici.

Vodstvo nove Magnine lakirnice v Hočah, ki za začetek svojega poskusnega obratovanja še vedno čaka na pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, je včeraj na obisk povabilo župane bližnjih občin. Predstavili so jim proizvodne prostore in tehnologijo, ki po njihovem zagotavlja najvišjo okoljsko varnost, zato upajo na pravočasen začetek obratovanja.

magnaKot je povedal vodja projekta Magna Nukleus v Hočah David Adam, je za njih pomembno, da se imajo tudi župani na lastne oči možnost seznaniti s tem, kar so naredili na tej lokaciji, hkrati pa se v podjetju spoznajo s tistimi, ki so zaupanje volivcev dobili na nedavnih lokalnih volitvah.

Glede čakanja na okoljevarstveno dovoljenje po njegovih besedah nimajo še nobenih novih informacij, prav tako niso imeli stikov s predstavniki nevladne organizacije Rovo, ki je na okoljsko ministrstvo edina vložila ugovor zoper že izdano dovoljenje s strani Arsa.

“Odprti smo za pogovore in upamo, da bo vse rešeno pravočasno,” je še dodal Adam, ki zato še vedno pričakuje poskusni zagon lakirnice v prvem četrtletju letošnjega leta.

Med župani, ki jim je dogajanje v zvezi z naložbo avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke najbolj jasno, je hoški Marko Soršak, ki je redno spremljal rast novih proizvodnih prostorov. Kot je dejal, opravljeno delo dokazuje, da so okoljski standardi celo višji od zahtev, predstave o zastareli proizvodnji pa povsem odveč.

“Upam, da bo zmagal razum, in bo okoljevarstveno dovoljenja februarja urejeno. Takrat bo tukaj namreč več kot 200 zaposlenih, od tega samo dva Avstrijca, vsi ostali pa bodo slovenski delavci,” je dejal Soršak.

Čeprav je bila občina Miklavž eden od treh stranskih udeležencev v postopku pridobivanja dovoljenja, se ta za vložitev ugovora ni odločila. Kot je danes povedal novi župan Egon Repnik, so jih že pred tem ogledom prepričali z argumenti in obširno dokumentacijo, ki so jo pregledali pristojni občinski organi.

Mariborski župan Saša Arsenovič je bil nad videnim navdušen. “Počutim se bolj kot v kakšnem muzeju ali bolnišničnem laboratoriju, kjer vse deluje zelo čisto. Stvari, ki so nam jih predstavili, so v najvišjih standardih,” je dejal in izrazil upanje, da je to dejansko šele začetek bistveno večje zgodbe ponovnega zagona avtomobilske industrije v regiji.
Vir: STA

V tokratni oddaji Report smo gostili dolgoletnega umetniškega vodjo pihalnega orkestra, godbe veteranov, ljubiteljske glasbene šole pri KUD Pošta Maribor Ervinom Hartmanom, gostili smo še predsednika Društva popotnikov Dragana Potočnika, ki pravi, da združujejo in povezujejo ljudi, ki potujejo po svetu. Razvijajo lastno produkcijo potopisnih in izobraževalnih predavanj ter na ta način približujejo druge civilizacije in kulturo širši javnosti. Spoznali smo še dejavnost Turističnega društva Destrnik, Urška Kur, tenerka ŠUL ekipe pa nam je podrobno predstavila turnir šolske ultimate lige v metanju frizbija, ki se bo odvjal v soboto, 2.2.2019 v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru.

Več v videu: 

V tokratnem Reportu smo gostili Tomaža Pivca, osebnega trenerja in Saro Kaučič, vodjo projekta Zeleno jezero. Prav tako pa smo v goste povabili Andreja Reberniška, direktorja KGZS Zavoda Ptuj in Slavka Podbrežnika Dobnika, ki sta priredila dogodek VENI VIDI VINO MLADO. Spremljali pa smo tudi plesno produkcijo Plesne šole Samba.

Več v videu:

Na ministrstvu za infrastrukturo so začudeni nad odločitvijo družbe Aerodrom Maribor, ki je odpovedalo najemno pogodbo za mariborsko letališče. Poudarili so, da se je sedanje vodstvo ministrstva aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za razvoj letališča, zato očitke o nepripravljenosti zavračajo. Zdaj bodo iskali nov model za razvoj.

Kot so spomnili na ministrstvu, je družba Aerodrom Maribor z njimi pogodbo podpisala leta 2017 z jasno določenimi pogoji sodelovanja, pri čemer so napovedovali učinkovito in uspešno delovanje in s tem odlično perspektivo letališča.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

“Manj kot dve leti po podpisu pogodbe so zahtevali državno pomoč, nekaj časa niti niso plačevali obveznosti iz najemne pogodbe, pogosto je bilo v javnosti slišati o njihovih finančnih težavah, kar je daleč od optimističnih napovedi in zavez, ki so jih dajali ob podpisu pogodbe,” so izpostavili.

Poudarili so, da se je sedanje vodstvo ministrstva za infrastrukturo aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za uspešno rast in razvoj letališča Maribor, zato zavračajo očitke o nepripravljenosti. “Glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti ne moremo sprejemati odgovornosti, prošnjo za dodelitev državne pomoči pa smo zavrnili, ker družba Aerodrom Maribor zanjo ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev,” so pojasnili na ministrstvu.

Dodali so, da je ministrstvo večkrat jasno izrazilo pripravljenost za iskanje ustreznih rešitev, “vendar je potrebno poiskati takšne, ki bodo najbolj ustrezne za čim širši krog deležnikov, ne zgolj za eno stran”. Ob tem so še opozorili, da je obstoječa najemna pogodba zavezujoča za obe strani in je ni mogoče spreminjati.

“Za kakršnekoli spremembe bo potrebno objaviti nov javni razpis, izbrati novega najemnika in z njim skleniti novo pogodbo, v kolikor bo ministrstvo za infrastrukturo tovrstno opcijo prepoznalo kot najustreznejšo obliko razvoja Letališča Edvarda Rusjana Maribor,” so pojasnili.

Na ministrstvu bodo zdaj nadaljevali z aktivnostmi pri iskanju najbolj ustreznega modela razvoja letališča. “Postopek za izbor najboljše možnosti za razvoj letališča ter obravnava vloge o zainteresiranosti za vlaganje zasebnih sredstev v javno infrastrukturo na Letališču Edvarda Rusjana Maribor je v teku, prav tako potekajo aktivnosti glede državnega prostorskega načrta za to območje,” so sporočili z ministrstva, kjer pričakujejo, da bo Aerodrom Maribor spoštoval šestmesečni odpovedni rok in v tem času izpolnjeval vse pogodbene obveznosti.

Aerodrom Maribor, preko katerega kitajski lastniki družbe SHS Aviation najemajo letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču, je v preteklih mesecih večkrat izpostavila, da sedanja najemna pogodba za Aerodrom Maribor in njegove lastnike pomeni izrazito ekonomsko nevzdržen model. Pojasnili so, da je bil njihov ključni motiv za najem razvoj letališča, ki bi omogočil medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti na tem območju.

Ob sklenitvi pogodbe je za takšen razvoj obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej pričeti z nadgradnjo letališča. A kot ugotavljajo najemniki, so se te okoliščine pomembno spremenile. “Postopki sprejema sprememb prostorskih pogojev ter postopki razpisa koncesijskega akta so podaljšali vse še sprejemljive časovne načrte, hkrati pa še vedno ni jasno, kdaj se bodo ti postopki zaključili,” so poudarili v SHS Aviation.
Vir: STA

Kot smo že poročali, je prejšnji petek Magna v Hočah testno zagnala lakirnico. Zdaj se vprašanja poraja okrog gradnje železniškega tira do tovarne. V Magni pravijo, da druga faza vzpostavitve proizvodnje celotnega avtomobila vključuje tudi gradnjo industrijskega tira, nasproti pa da jim mora priti tudi države s priključitvijo na javno železniško omrežje.

Iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo so nam sporočili, da je predmet projekta “Tirna povezava z industrijsko cono in letališče Edvarda Rusjana Maribor I. faza”, nova 230 metrov dolga železniška povezava s cepno kretnico na desnem tiru železniškega odseka Rače Hoče, ta pa bo omogočala povezavo do letališča. Hkrati pa bo omogočala tudi uvoz in izvoz vlakov iz železniške postaje Hoče v industrijsko območje Magna.

magna

“Direkcija RS za infrastrukturo je pristojna samo za gradnjo in obnovo tirov ter infrastrukture, ki so del javnega železniškega omrežja,” odgovarjajo na direkciji.

Železniško infrastrukturo, ki jo bodo zgradili v prvi fazi bo del javne železniške infrastrukture in bo omogočala neodvisno nadaljevanje gradnje tirne povezave do letališča Edvarda Rusjana in priključitev industrijskega območja Magna. “Gradbena dela za izvedbo I. faze se bodo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, zato pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna. Ocenjena vrednost investicije za I. fazo je 1,34 mio EUR z DDV in bo v celoti financirana iz proračunskih sredstev RS,” odgovarjajo na Direkciji.

Sicer so že objavili javno naročilo za izgradnjo I. faze projekta, sprejeli odločitev, sledi pa še podpis pogodbe z izbranim ponudnikom za izvedb del ter sam pričetek del.

Magna bo zgradila tir po svoji coni

Na omenjeno izgrajeno železniško povezavo bo tako mogoče priključiti industrijski tir, kakor so se v letu 2017 tudi dogovorili in uskladili s predstavniki podjetja Magna. Gre za cca. 1300 metrov industrijskega tira, ki ga bo zgradila Magna sama, kar so sicer že zagotovili, da bodo v primeru razširitve opravljali prevoze ne samo s tovornjaki, temveč tudi z vlaki.

Čeprav so dogovor dosegli z ministrom za infrastrukturo v prejšnji sestavi, Petrom Gašperšičem, zdajšnja ministrica Alenka Bratušek tej rešitvi naj ne bi bila naklonjena. Odgovore s strani ministrice še čakamo.

Tokrat v občinskem informatorju:
– Bo država sofinancirala gradnjo železniškega tira do Magne?
– V Rušah že 25. mednarodno strelsko tekmovanje
– Razhaja gripa (iz OI 953)
– Februarja na Pohorju tekmovanjne Little fox
– Na Alma Mater sprejeli žensko leta 2018
– Tradicionalno srečanje gospodarstvenikov na Muti
– Spoznali smo podjetje Apolon

Potem, ko je minuli petek Magna v Hočah testno zagnala lakirnico, je usoda gradnje železniškega tira do tovarne nejasna. V Magni so potrdili, da druga faza vzpostavitve proizvodnje celotnega avtomobila vključuje tudi gradnjo industrijskega tira, nasproti pa jim mora priti tudi država s priključitvijo na javno železniško omrežje. Več v videu.

Tokrat v občinskem informatorju:
– Vijoličasti znova na starih tirnicah
– Organizatorji Zlate lisice v polni pripravljenosti
– Število obolelih za gripo narašča
– Sprehod po proizvodnih halah Magne Hoče
– Na Pohorju prva nočna smuka v dolino
– Spoznajmo urbano hrano s Street food Skunk

Spremembe državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze na mariborskem letališču se, medtem ko slednje bolj ali manj miruje, časovno vse bolj odmikajo. Že sredi decembra se je iztekla enomesečna javna razgrnitev, v sklopu katere so na okoljskem ministrstvu prejeli več kot 140 pripomb, zato roka sprejetja ne upajo napovedati.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za nekatere medije pojasnili na ministrstvu, ki je pripravljavec dokumenta, so v času javne razgrnitve študije variant z utemeljitvijo rešitve, ki se v skladu s predpisi s področja javnih financ šteje za predinvesticijsko zasnovo, in okoljskega poročila v postopku celovite presoje vplivov na okolje, prejeli več kot 140 pripomb, predlogov in mnenj posameznikov, društev, civilnih pobud in občin.

Največ vprašanj in pripomb se nanaša na vplive načrtovanih ureditev na hrup, zrak, pitno vodo in kmetijska zemljišča. Nadaljevanje, potrditev in sprejem državnega prostorskega načrta (DPN) je po njihovih pojasnilih odvisno od usklajenih odločitev sodelujočih v postopku in potrditev predhodnih faz. Za pripravo vseh odgovorov na pripombe in vprašanja bo v nadaljevanju potrebno opraviti nekaj dodatnih preveritev, zato je rok sprejetja težko napovedati.

Ob tem velja spomniti, da je aktualni okoljski minister Jure Leben pred skoraj natanko letom dni, takrat še kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, po sestanku z aktualnimi kitajskimi najemniki letališke infrastrukture napovedal, da sprejem dokumenta načrtujejo že maja lani. V zvezi s takratnimi (pre)optimističnimi izjavami zdaj na njegovem okoljskem ministrstvu odgovarjajo, da je “zamik od želenega termina pri sprejemu dokumenta posledica posodobitve idejne zasnove letališča in izvedbe javnih naročil za strokovne podlage”.

Medtem družba Aerodrom Maribor oziroma preko družbe SHS Aviation njeni kitajski lastniki že skoraj dve leti mesečno plačujejo 95.000 evrov najemnine, od njihovih obljub ob oddaji ponudbe, da bodo v naslednjih letih zagotovili 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno, pa za zdaj ni nič.

Pri tem se sklicujejo na dolgotrajni postopek, ki jim onemogoča podaljšanje letališke steze in s tem vzpostavitev načrtovanih povezav s Kitajsko. Čeprav so za zdaj z izjemo krajše zamude lansko jesen redno poravnavali vse najemnine, so v drugi polovici lanskega leta infrastrukturno ministrstvo zaprosili za dodelitev državne pomoči za tekoče poslovanje, kar pa so tam zavrnili.

Kot so ta teden pojasnili na ministrstvu, je Aerodrom Maribor podal tudi vlogo za sporazumno prekinitev pogodbe, po kateri bi ta prenehala s trenutkom zagotovitve pravne podlage za dolgoročno upravljanje z letališko infrastrukturo.

Na ministrstvu so zavrnili tudi ta predlog, saj da je bil izbor najemnika izveden v skladu s postopki, zato pogodbe, ki je vezana na pogoje iz razpisne dokumentacije, ni mogoče spreminjati. Kot so pojasnili, pa je mogoče objaviti nov javni razpis, v katerem bi lahko določili drugačne pogoje za izbor novega najemnika.

Na ministrstvu za infrastrukturo zato zdaj nadaljujejo aktivnosti pri iskanju najbolj smiselne in učinkovite oblike upravljanja letališke infrastrukture, ki bo omogočila razvojne možnosti letališča. Kot so povedali že pred časom, preučujejo več možnosti, odločitve pa za zdaj še niso sprejeli.
Vir: STA

Oglejte si tokratni Report v kateri smo gostili smučarsko šolo TRIMKO Sport, Metko Ternjak Gomboc in člane Društva za reševanje prostoživečih in zavrženih živali “Grajske tačke” iz Ptuja.

Več v videu: 

Danes so v Magni Hoče prvič testno zagnali lakirnico. Uraden začetek proizvodnje naj bi stekel v marcu letos.Danes je v Magnini lakirnici v Hočah zaposlenih 140 ljudi. Do februarja načrtujejo, da bodo presegli število 200. Trenutno obratujejo na 3,5 hektarjih od predvidenih 12 hektarjev.

Trenutno v Hočah lakirajo karoserije za avtomobile znamk Jaguar, s katerimi naj bi v marcu tudi uradno začeli proizvodnjo. Na uro polakirajo 20 karoserij, za primerjavo v Magni Steyr Grazu v eni uri proizvedejo 34 avtomobilov. Kljub temu, da gre za manjši proizvodni obrat, računajo, da bodo do leta 2022 izpolnili zavezo po zaposlovanju 400 delavcev in širitvi tovarne, seveda pa tudi po polnem zagonu.

Sequence 08.00_08_38_20.Still017

David Adam, direktor lakirnice v Hočah je dejal, da z optimizmom zrejo v prihodnost, tudi glede vseh rokov in ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja. “Izpolnili smo vse zahteve, ki so bile podane v okoljevarstvenem dovoljenju in danes ste upam, da dobili dober vtis. to je nekako stanje tehnike, ki smo ga dosegli zdaj in seveda smo pozitivno usmerjeni in gledamo pozitivno v prihodnost in zagotovo bomo našli skupno rešitev glede tega,” je dejal Adam.

Proizvodnja bi naj stekla z marcem letos, vendar pa šele po pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenje, nato pa še po obratovalnem dovoljenju. Združenje ROVO je namreč ta teden vložilo pritožbo zoper okoljevarstveno dovoljenje Magne Steyr za obrat lakirnice v Hočah. ROVO je sicer eden izmed treh udeležencev (občina Miklavž na Dravskem polju in Zveza ekoloških gibanj Slovenije) v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. So pa iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije medtem sporočili, da ne bodo pritožili zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje.

V videu si poglejte notranjost lakirnice v Hočah:

Še lakirnica v Hočah skozi fotografije:

Sequence 08.00_21_25_19.Still027 Sequence 08.00_14_24_08.Still026 Sequence 08.00_21_34_08.Still028 Sequence 08.00_13_39_07.Still025 Sequence 08.00_14_00_16.Still024 Sequence 08.00_11_28_04.Still021 Sequence 08.00_12_41_12.Still022 Sequence 08.00_12_46_20.Still023 Sequence 08.00_11_00_24.Still019 Sequence 08.00_11_19_02.Still020 Sequence 08.00_10_38_13.Still018 Sequence 08.00_08_38_20.Still017 Sequence 08.00_08_33_08.Still016 Sequence 08.00_08_15_16.Still014 Sequence 08.00_08_30_19.Still015 Sequence 08.00_08_12_08.Still013 Sequence 08.00_08_03_17.Still012 Sequence 08.00_08_02_13.Still011 Sequence 08.00_07_03_07.Still009 Sequence 08.00_07_42_22.Still010 Sequence 08.00_06_50_18.Still008 Sequence 08.00_06_41_08.Still007 Sequence 08.00_05_00_02.Still006 Sequence 08.00_04_28_03.Still005 Sequence 08.00_04_02_01.Still004 Sequence 08.00_03_53_15.Still003 Sequence 08.00_03_28_12.Still002 Sequence 08.00_02_42_00.Still001

Zveza ekoloških gibanj (ZEG) se, kot eden od treh stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za novo Magnino lakirnico v Hočah, ne bo pritožila na odločitev Arsa. Postopek se bo vseeno vsaj nekoliko zavlekel, saj je pritožbo v četrtek vložilo Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Kot je danes sporočil prvi mož ZEG Karel Lipič, se je tako po pregledu dokumentacije odločila njihova strokovna skupina. V omenjeni okoljevarstveni organizaciji so v postopku javne obravnave osnutka okoljevarstvenega dovoljenja med drugim zahtevali dodatna merilna mesta za morebitna onesnaženja podzemnih voda in tal, ker je predviden povečan nadzor na ožjem vodovarstvenem območju, pa ocenjujejo, da so njihovi zahtevi po večji skrbnosti nad emisijami in varovanjem podtalnih voda in kakovosti tal zadostili.

Prav tako naj bi jim v Magni zagotovili, da bodo na Arso vložili zahtevo po spremembi emisijskih zahtev v ostrejše pogoje za izpuste prahu, niklja in drugih nevarnih snovi v ozračje, kar od njih pričakujejo v roku enega leta od začetka proizvodnje. Predstavniki investitorja so jim namreč v pogovorih zagotovili, da realno dosegajo bistveno nižje vrednosti emisij v ozračje.

V postopek je bila kot stranski udeleženec vključena tudi občina Miklavž na Dravskem polju, a je tudi novi župan Egon Repnik potrdil, da pritožbe niso vložili. Vseeno pa se načrtovani začetek poskusnega obratovanja nove lakirnice v Hočah vsaj nekoliko odmika, saj je v četrtek ugovor zoper izdano dovoljenje vložilo Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO), ki ga v javnosti največkrat predstavlja Gorazd Marinček.

Očitajo napačno uporabo predpisov

Omenjena nevladna organizacija Arsu v postopku izdaje očita napačno uporabo oziroma neuporabo procesnih in materialnih predpisov, nepopolno in napačno ugotavljanje dejanskega stanja ter kršitev pravil v postopku. Od okoljskega ministrstva kot pritožbenega organa pričakujejo, da bo dovoljenje v celoti odpravilo.

Kot je pojasnil Marinček, je bistvo očitkov v kršitvi 69. člena zakona o vodah, ki enoznačno in absolutno prepoveduje kakršnokoli rabo ali skladiščenje nevarnih snovi na vseh vodovarstvenih območjih.

V Magni so v četrtek povedali, da je možnost pritožbe del postopka, prepričani pa so, da so izpolnili vse zakonske in druge pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, za katerega vedo, da je bilo izdano v skladu z vsemi slovenskimi predpisi. Ob tem so dodali, da njihovi načrti zato ostajajo nespremenjeni, obrat in ekipa pa bosta kmalu pripravljena na začetek proizvodnje.

VIR: STA

Tokrat v OI:
1.V Mariboru nov sistem evidentiranja in prodaje avtobusnih vozovnic
2. UP-ornik v letu 2018 zbral za okrog 200 tisoč evrov pomoči
3. Gala večer karateistov v Selnici ob Dravi
4. Kako se otresti pridobljenih kilogramov med prazniki?
5. Plesna šola Samba pripravlja Božično novoletno produkcijo
6. POSLOVNI MARIBOR: Obiskali smo mariborsko podjetje Neonart

V zdravstvenih domovih po Sloveniji opažajo naraščanje števila obiskov pri zdravniku zaradi respiratornih okužb in prehladnih obolenj. “Iz tega razloga je povišan obisk v naših ambulantah, nekoliko se je povečala tudi čakalna doba za obravnavo pri osebnem zdravniku,” pravijo v mariborskem zdravstvenem domu. To je sicer običajno za ta letni čas.

 gripa

“Pojavnost gripe se je začela zviševati, vendar vrhunca sezone gripe še nismo dosegli,” je pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma za zdravstveno nego Aleksander Jus.

V bolnišnicah so zaradi gripe in drugih respiratornih obolenj že omejili obiske. Strokovnjaki svetujejo cepljenje, za kar še vedno ni prepozno. “Cepljenje je smiselno tudi zdaj, ko je gripa že med nami, saj se zaščita razvije v 14 dneh. Svetuje se še zlasti za bolnike z dejavniki tveganja za težek potek. To so vsi bolniki s kroničnimi boleznimi in njihovi družinski člani ter nosečnice,” pojasnjuje predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Nina Gorišek Miksić.

Akutne okužbe dihal običajno dosežejo vrh v januarju ali februarju. “Smo v začetnih tednih in pričakujemo, da bo število obolelih iz tedna v teden naraščalo. Predvidevamo, da bo sezona tako kot vsako leto šest do osem tednov,” je še povedala strokovnjakinja.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med ljudmi. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do deset odstotkov prebivalcev.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na osnovi podatkov iz vzorca populacije sklepajo, da število obolelih od decembra lani narašča, čeprav je bilo v zadnjem tednu leta 2018 nekoliko nižje, kar je posledica božično-novoletnih praznikov. “Zboleli so bili doma, na dopustu in niso potrebovali bolniškega staleža. Z absolutnim podatkom glede števila obolelih na NIJZ ne razpolagamo, saj večina obolelih za gripo oziroma gripi podobno boleznijo ne išče zdravniške pomoči,” je pojasnila Eva Leban s tega inštituta.

V zadnjem tednu decembra so dokazali prisotnost virusov influence v 16 odstotkih prejetih vzorcev. V 98 odstotkih gre za influenco tipa A, ki prevladuje povsod po Evropi. “Pričakujemo, da bo število obolelih z gripo in drugimi okužbami dihal naraščalo, kar je povsem običajno za ta letni čas,” je pojasnila.

Razen virusa influence krožijo tudi drugi virusi, ki povzročajo okužbe dihalnih poti, in sicer rinovirusi, koronavirusi, virusi parainfluence in adenovirusi.

Cepljenje proti sezonski gripi se je pri nas začelo 1. oktobra. “Večino cepljenj proti gripi smo opravili v novembru in decembru, sedaj prihajajo še posamezniki,” so povedali v ljubljanskem zdravstvenem domu.

V mariborskem zdravstvenem domu se je doslej cepilo 1220 oseb. “Ambulanta za cepljenje še vedno naroča bolnike. Glede na podatke iz preteklih let bo cepljenje še potekalo tudi v mesecu februarju,” je pojasnil Jus.

Še vedno dovolj cepiva proti gripi

Na NIJZ ocenjujejo, da imajo na zalogi dovolj cepiva. “Za sezono 2018/2019 smo nabavili 132.000 odmerkov cepiva proti gripi, od tega smo izdali 114.300 odmerkov. Trenutno je na razpolago še 17.700 odmerkov cepiva. Glede na to, da smo lansko leto v januarju in februarju izdali približno 8000 odmerkov cepiva, predvidevamo, da imamo na zalogi dovolj cepiva, sicer pa spremljamo situacijo,” so pojasnili.
Vir: STA

Če priznamo ali ne, v zadnjih dneh minulega leta smo z uživanjem preveč dobrot pa tudi alkohola preobremenili svoje telo. Kako se vrniti v delovni ritem? Kako razbremeniti telo? Za vas smo poiskali nasvete.

Več v videu: 

Tokrat v občinskem informatorju:
– Ministri stranke SMC na srečanju z novim županom MO Maribor
– 76. obletnica poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici
– 75. obletnica Zidanškove brigade
– Mladi mariborski športniki odpotovali na zimske Mednarodne igre šolarjev v Ameriko
– Policist Boris Železnik od danes na čelu mariborske mestne uprave
– Tradicionalno Štefanovo srečanje upokojencev in invalidov na Muti
– V Mariboru Trafika, ki ponuja tudi hrano in pijačo

Tokrat v Občinskem informatorju:
– V Mariboru dočakali novo leto brez ognjemeta
– Mladi mariborski hokejisti in smučarji na zimske mednarodne igre šolarjev v Ameriko
– V Kidričevem otroci skočili v novo leto
– V Bistrici ob Dravi praznovali krajevni praznik
– 31. novoletni koncert Godbe Ruše
– Florentine priredile božično novoletni koncert
– Koledniki zapeli krajanom Bistrice ob Dravi

 

Tokrat v Občinskem informatorju:

  • Brezdomcem študenti pripravili večerjo
  • Dedek Mraz pomahal v slovo
  • S humanitarnim koncertom za Brusove zbrali skoraj 2 tisoč evrov

  •  Iskrica želja v Dvorani Tabor
  •  Saša Arsenovič zaželel srečen vstop v novo leto
  • V Rušah predstavili roman Tisoč rož
  • Novoletna čestitka župana občine Sveta Trojica
  • V Selnici ob Dravi so ob druženju krasili smrekico
  • Tradicionalni božični koncert KD Pavza
  • Župan občine Starše zaželel lepe praznike
  • V Selnici ob Dravi blagoslovili konje

Od 1. januarja so na blagajnah trgovin v Sloveniji prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke. Potrošniki bodo na prodajnem mestu vrečko sicer še vedno lahko kupili, prav tako pa bodo še naprej na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Slovenija želi do konca leta 2019 zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa naj bi poraba padla pod 40 vrečk na posameznika. Prvi korak v smeri doseganja tega cilja je prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na njihovo debelino, na vseh prodajnih mestih blaga in izdelkov.

Vlada je spremembo uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke, sprejela julija lani. Ob zmanjšanju potrošnje teh vrečk želi vlada z ukrepom tudi preprečevati splošno povečanje proizvodnje embalaže in doseči zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Iz vseh ukrepov so v skladu z evropsko direktivo izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke, kot so denimo tiste z oddelkov za sadje in zelenjavo.

Minister za okolje in prostor Jure Leben želi sicer narediti še korak naprej in v dogovoru s trgovskimi verigami doseči, da kupci na blagajnah sploh ne bi mogli več dobiti plastičnih nosilnih vrečk. S tem namenom je predstavnike trgovcev že povabil na sestanek.

V EU posameznik letno porabi okoli 200 plastičnih nosilnih vrečk, povprečen čas uporabe take vrečke pa je zgolj 25 minut. Na področju EU je vsako leto v promet danih okoli 100 milijard plastičnih nosilnih vrečk letno, med odpadke pa odvržemo osem milijard takih vrečk vsako leto (v Sloveniji 30 milijonov), kažejo podatki ministrstva za okolje in prostor.
Vir: STA

Gradbeništvo v Sloveniji je v letu 2018 drugo leto zapored beležilo rast. Do konca oktobra se je vrednost opravljenih del povečala za več kot petino. Panožna zbornica pri GZS tudi za leto 2019 pričakuje rast, a ocenjuje, da ta ne bo več dvomestna.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

V 2018 še za petino več gradbenih del

Potem ko je bila vrednost opravljenih del v letu 2017 za okoli 18 odstotkov višja kot v letu prej, se je vrednost opravljenih del v prvih desetih mesecih lani glede na enako obdobje leto prej zvišala za 21,5 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.

“Rast je bila pričakovana, saj so bile izhodiščne vrednosti obsega del kljub visoki rasti v letu 2017 še vedno zelo nizke,” je dejal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.

Obseg del na gradbenih inženirskih objektih je bil v prvih desetih mesecih lani večji za 21,7 odstotka. Na področju infrastrukture dela potekajo tako na cestah kot na železnici.

“Na cestah se izvajajo intenzivna vzdrževalna dela, da bomo lahko nadoknadili zaostanke, saj je v zadnjih letih država obseg njihovega vzdrževanje spustila globoko pod gospodarni minimum. Intenzivnejša so tudi investicijsko vzdrževalna dela in nove investicije. Na železnicah se izvajajo obsežna obnovitvena dela, da bomo lahko v naslednjih letih še zagotavljali njihovo konkurenčnost cestnemu prometu,” je dejal Renar.

V gradbeni družbi Pomgrad, ki skupaj s partnerji sodeluje pri treh večjih infrastrukturnih projektih (nadgradnji železniške proge na odsekih Pesnica-Šentilj in Poljčane-Slovenska Bistrica ter gradnji podvoza na Ljubljanski ulici v Mariboru), leto 2018 ocenjujejo kot uspešno, pričakujejo, da bodo ustvarili 160 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. Usmerjajo se tudi v tujino, in sicer so med drugim gradili hotel na Plitvicah na Hrvaškem ter stanovanjske bloke na Švedskem.

“Velik korak v poslovanju smo naredili predvsem na področju internacionalizacije poslovanja, saj v tujini izvajamo nekaj pomembnih poslov. Tudi na domačem gradbenem trgu je zaključenih nekaj velikih gradbenih projektov, med katerimi je bila izjemno pomembna nova tovarna Magne v Hočah, ki smo jo uspešno zgradili v izjemno kratkem časovnem obdobju,” je povedal predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič.

Obseg del na stavbah je bil v prvem lanskem desetmesečju večji za 20,8 odstotka. “Raste tudi obseg gradnje stavb, tako stanovanjskih kot stanovanjskih, kjer v nasprotju z gradbenimi inženirskimi objekti prevladujejo zasebni vlagatelji,” je povedal Renar.

Zbornica za 2019 pričakuje enomestno rast; med izzivi pomanjkanje tehničnega kadra

V zbornici za leto 2019 pričakujejo nadaljevanje rasti, a ta po njihovi oceni ne bo več dvomestna, kot je bila zadnji dve leti. “Računamo, da bo rast podobna tako na gradbeno inženirskih objektih kot pri stavbah,” je povedal Renar.

Kljub temu, da smo sredi visoke gospodarske rasti in da imajo vsi gradbinci v Sloveniji dobro zasedene svoje zmogljivosti, pa se slovensko gradbeništvo sooča s številnimi izzivi in težavami, je opozoril Polanič.

“Eden izmed ključnih izzivov je zagotovo pomanjkanje ustreznega tehničnega kadra, s čimer se soočajo praktični vsi gradbinci v Sloveniji. Dodaten izziv predstavlja tudi nepredvidljivo nihanje števila projektov oziroma investicij, zaradi česar je v gradbeništvu izjemno težko načrtovati na daljši rok,” je povedal prvi mož Pomgrada.

Po njegovih besedah se bodo letos osredotočili bolj na infrastrukturne in industrijske projekte, pričakujejo tudi nekaj novih razpisov s področja cestne in železniške infrastrukture. “V novo leto sicer vstopamo dobro zasedeni, začeli pa bomo izvajati nekaj novih projektov, največji med njimi so nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, preplastitev avtoceste na odseku Šentrupert-Vransko ter prizidek Doma upokojencev Juršinci. Za podjetje je pomembno, da pridobivamo projekte, ki zaposlujejo celoten sistem Pomgrada,” je dejal Polanič.

Člani zbornice po Renarjevih besedah pričakujejo, da bo država v gradbenih pogodbah upoštevala “v svetu priznana pravila in se izogibala tveganim netransparentnim pogodbam za skupno ceno, ključ v roke ipd., ki so v nasprotju z v svetu uveljavljenimi definicijami gradbenih pogodb”.

V zbornici po Renarjevih besedah pričakujejo tudi, da “država s svojim načinom javnega naročanja ne bo več omogočala nelojalne konkurence s strani podjetij, ki niso zavezanci za spoštovanje kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, saj s takim načinom ruši vse pozitivne pridobitve socialnega dialoga za zaposlene v gradbeništvu in jih potiska v socialno bedo, podjetjem zavezancem pa preprečuje uspešen gospodarski razvoj”.
Vir: STA

Od danes ni več dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok. Za prekršek je predpisana globa od 400 do 1200 evrov in tudi odvzem pirotehničnih izdelkov.

Petarde. Vir: pixabay.com

Petarde. Vir: pixabay.com

Uporaba določenih pirotehničnih izdelkov prve kategorije je bila sicer dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, pa je ves čas prepovedana. Ob tem policisti in zdravstveni delavci opozarjajo zlasti na nevarnost uporabe pirotehnike, če je ta narejena doma.

Policisti so v tem času kar nekajkrat zasegli prepovedane pirotehnične izdelke. Jeseniški policisti so na podlagi prijave v torek popoldne zaradi objestne rabe pirotehnike v enem postopku obravnavali tri osebe. Zasegli so 48 kosov pirotehnike. S prekrškom bodo seznanili pristojno okrajno sodišče, so danes sporočili s PU Kranj.

Nujni medicinski pomoči v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru sta na najdaljšo noč v letu nekajkrat nudili pomoč zaradi poškodb s pirotehničnimi sredstvi.

Sicer pa je zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov v 10 primerih prišlo predvsem do poškodovanja zabojnikov za smeti in na objektih, so v torek sporočili s policije.

Vir: STA

 

Na predvečer božiča, ko kristjani pričakujejo rojstvo Jezusa Kristusa, bodo po cerkvah potekale polnočnice, še pred tem pa bodo verniki v družinskem krogu postavili jaslice in božično drevesce. V ljubljanski stolnici bo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski pa nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Evangeličanski škof Geza Filo bo božično bogoslužje opravil popoldne v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani.

V svetu bo ena od osrednjih božičnih maš potekala v vatikanski baziliki svetega Petra, ki jo bo ob 21.30 daroval papež Frančišek. Tradicionalna polnočnica pa bo tudi v Betlehemu, kamor so se v teh dneh zgrnile množice turistov.

Božič je eden izmed največjih krščanskih praznikov, saj kristjani verjamejo, da je z Jezusovim rojstvom na svet prišel odrešenik. Na njegovo rojstvo se pripravljajo v adventu, ki naj bi ga zaznamovala molitev, dobra dela in tiho pričakovanje v krogu družine.

Mnogi na sveti večer pred polnočnicami postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce. Središče jaslic je božja družina z Jožefom, Marijo in malim Jezusom, ki jih spremljajo različne živali tistega okolja. Del jaslic je pogosto tudi betlehemska zvezda, ki je po pripovedi iz Svetega pisma trem modrecem pokazala pot do mesta Jezusovega rojstva.

jaslice postojna

Škofje katoliške in evangeličanske cerkve vernikom pred božičem namenijo tudi posebne poslanice. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v letošnji poslanici vsem, ki praznujejo božič, zaželel, da bi ob prazniku začutili božjo ljubezen in veselje do življenja, posebej tisti, ki božič praznujejo kot družinski praznik. “Vzemite si čas drug za drugega: starši za otroke, otroci za starše in stare starše ter vsi za sorodnike,” je pozval. Po besedah Cvikla je božič vabilo, “da odpremo svoja srca Bogu in ljudem okoli sebe, še posebej ubogim, bolnim in osamljenim”.

Evangeličanski škof Geza Filo pa je v poslanici opozoril na vse večjo brezobzirnost okolja, v katerem živimo, in na to, da so v takem okolju mnogi izgubili upanje. Slednjim in vsem ostalim je zaželel, da bi v sporočilu božiča našli novo upanje in da bi se njihov strah spremenil v veselje. Zaželel si je tudi več sodelovanja in pozitivizma.

Katoličani in evangeličani božič obhajajo 25. decembra, pravoslavni pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.
Vri: STA

Za slovenske šolarje se začenjajo novoletne počitnice, v petek so namreč še zadnjič v tem letu sedli v šolske klopi. Na počitnicah bodo uživali kar deset dni, k pouku pa se bodo znova vrnili v četrtek, 3. januarja. Počitniške dni si bodo marsikje lahko popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi, tudi ob božično-novoletnih prireditvah.

Šole so sicer v petek s proslavo obeležile dan samostojnosti in enotnosti, ki ga kot državni praznik praznujemo 26. decembra.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Veliko lepih želja v prihajajočih praznikih in uspeha v prihodnjem letu je učencem, dijakom in ostalim v izobraževanju zaželel tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Pri tem jih je povabil k sodelovanju, ker si želi, da bi bil dialog med ministrstvom, starši, šolami in ravnatelji plodovit, predvsem pa v znamenju kakovostnejšega in prijaznejšega izobraževanja.

Med počitnicami so mladim na voljo številni dogodki po vsej Sloveniji. V Ljubljani v zavodu Mladi zmaji se bodo lahko udeležili zanimivih delavnic in družili v dnevnih centrih. Okusili se bodo lahko v “knedlovi kuharski čarovniji”, se sproščali na fitnesu ter “pobegnili” v božični escape room za Bežigradom. Od starega leta pa se bodo poslovili 28. decembra na “prednovoletnem žuru” v četrtnem centru Bežigrad.

Zveza prijateljev mladine Maribor od 24. do 31. decembra organizira likovne, glasbene, literarne in druge delavnice, ki potekajo v domu ustvarjalnosti mladih. Delavnice so brezplačne, potrebna pa je predhodna prijava. V petek, 28. decembra, organizira tudi obisk Vilinskega mesta v središču Maribora, kjer že ves december potekajo različne aktivnosti, predstave in koncerti.

Ves prihodnji teden so v večjih mestih pripravili številne praznične prireditve in obiske dedka Mraza.

Sicer pa bo za okoli 257.000 šolarjev deset dni počitnic tudi priložnost za preživetje več časa v družinskem krogu.

Šolarji so si letos sicer prvi oddih privoščili že konec oktobra v času tako imenovanih krompirjevih počitnic. Pred koncem šolskega leta pa jih čakajo še enotedenske zimske počitnice, ki bodo tudi letos v dveh delih v drugi polovici februarja, in prvomajske počitnice.
Vir: STA