Vedno več mest po svetu se odreka ali omejuje tradicionalne novoletne ognjemete in raje spodbuja bolj okolju prijazne različice silvestrovanja. Svetlobne predstave so trenutno na osrednjih dogodkih še dopolnitve ognjemetov, a bi lahko počasi spremenile sedanjo predstavo o bučnem vstopu v novo leto po metropolah.
Slika je simbolična
Že od antike naj bi bilo za novo leto svetlo in bučno. Nekoč so namreč v temačnem obdobju leta s hrupom in ognjem preganjali zle duhove iz vseh vogalov svojih hiš, piše na portalu Live Science.
Astronom in antropolog z newyorške univerze Colgate Anthony Aveni je pojasnil, da so se tako spopadali tudi z nevarnostmi, ki so se skrivale v temi. V kulturah po vsem svetu so ljudje ponoči bobnali, pokali in tolkli po vogalih, da bi prestrašili strašljive pojave.
Pirotehnika se je v ta namen pojavljala od njenega odkritja v sedmem stoletju na Kitajskem. Pot proti zahodu je smodnik in z njim pirotehnika našel šele v 13. stoletju. Že skoraj od začetka izuma so sicer kitajski vstop v novo leto zaznamovali ognjemeti, tradicija na Zahodu pa naj bi se razvila neodvisno od Kitajske.
Že leta pa se pojavljajo pozivi k odpravi ognjemetov in druge pirotehnike, ki ima predvsem zvočni učinek. Tako v zdravstvu opozarjajo pred nesrečami in hudimi posledicami poškodb, društva za zaščito živali opozarjajo na trpljenje živali zaradi glasnega pokanja, okoljevarstveniki pa tudi na vpliv, ki ga ima pirotehnika na podnebje.
Čeprav so se nekatera mesta že pred leti omejila uporabo pirotehnike, pa je v zadnjem času ob porastu pozivov k ukrepom za zaščito okolja opaziti tudi širjenje alternativ novoletnega ognjemeta oziroma da se ga okrni na račun svetlobnih projekcij in drugih predstav.
V pirotehniki je mešanica kemikalij, med katerimi so številne škodljive za ljudi in okolje. Barvite predstave zagotavljajo različne kovine, kot so barij ali aluminij, ki imajo lahko negativne posledice na zdravje ljudi in živali. Nekatere snovi so topne v vodi in lahko onesnažijo reke in jezera, ob eksploziji pa se pojavi tudi dim s finimi delci, ki poslabšajo kakovost zraka, opozarja spletni portal Science Focus.
Obstajajo sicer nekatere okolju prijaznejše različice ognjemeta, a vseeno pustijo svoj odtis. Te so običajno zasnovane tako, da imajo manjši vpliv na onesnaženje atmosfere. Poganja jih gorivo na osnovi dušika, zaradi česar je manj dima, za spektakularno igro barv pa potrebujejo manjšo količino kovin.
Še bolj okolju prijazne pa so različne svetlobne projekcije, a jih mesta še vedno najpogosteje uporabljajo le kot dodatek ognjemetu. Med bolj znamenitimi v Evropi je svetlobna in zvočna projekcija na pariškem Slavoloku zmage, ki pa ga ob polnočni predstavi pospremi tudi ognjemet.
Po svetu se ob skoku v novo leto številne stavbe zavijejo v barvite predstave. Lani so tako na znamenitem nebotičniku Taipei 101 na Tajvanu zmanjšali količino pirotehnike na račun projekcijskega sistema LED, ko so na višjih nadstropjih pripravili pravo animirano predstavo z lučmi. Kot so pojasnili organizatorji, so želeli na ta način zmanjšati vpliv na okolje.
Tudi Kitajska, kjer je bučno preganjanje zlih duhov ob lunarnem novem letu zakoreninjeno v kulturi, se bo morala počasi privaditi na spremembe. Država ima namreč resne težave s čistim zrakom, vlada v Pekingu pa je že lani prepovedala oziroma omejila ognjemete v 444 mestih, med drugim v Pekingu.
Raven nevarnih delcev PM 2,5 je na primer leta 2018 v Pekingu na večer kitajskega novega leta v nekaj urah zaradi pirotehnike poskočila s 75 na 647 na kubični meter, poročal kitajski časnik South China Morning Post.
Brez ognjemeta bo letos ostal tudi Hongkong, a tam so se za odpravo pirotehnike oblasti odločile zaradi varnostnih razlogov spričo protivladnih protestov in ne zaradi varovanja okolja, poročajo tuje tiskovne agencije.
V Avstraliji se je ob obsežnih gozdnih požarih, ki divjajo po državi, že pred meseci pojavila peticija o ukinitvi ognjemeta v Sydneyju, kjer običajno pompozen skok v novo leto ob znameniti operi spremlja na sto tisoče ljudi v živo in tudi preko spleta.
Okoli 260.000 ljudi, ki so podpisali peticijo, je zahtevalo, da bi sredstva, ki jih bodo namenili za ognjemet v Sydneyju, porabili za pomoč prostovoljnim gasilcem, ki gasijo požare, in kmetom, ki so jih požari prizadeli.
Mesto bo letos za ognjemet namenilo 6,5 milijona dolarjev (4,1 milijona evrov). V peticiji podpisniki opozarjajo še, da se bo kakovost zraka, ki je zaradi požarov že tako in tako slaba, še poslabšala.
Sydneyjske oblasti so sporočile, da cenijo skrb ljudi, vendar pa bi imela odpoved ognjemeta zgolj manjšo korist za prizadete skupnosti. Zato bodo ognjemet, ki v mestno blagajno prinese precej prihodkov, kljub peticiji izvedli. So pa medtem zaradi nevarnosti požarov ognjemet odpovedali v prestolnici Canberri.
Brez osrednjega ognjemeta pa bo po poročanju lokalnih medijev bermudska prestolnica Hamilton. Kot napovedujejo, bodo vstop v novo leto popestrili z ognjeno predstavo, tridimenzionalno projekcijo in razširjeno resničnostjo (AR).
Čeprav številna mesta še vedno vztrajajo pri osrednjih ognjemetih, pa vseeno skušajo omejevati porabo pirotehnike med meščani. Mnoga nemška mesta imajo na primer zelo stroge omejitve glede pirotehnike, okoljevarstvena organizacija DUH pa je jeseni skoraj sto mest pozvala, naj prepovejo uporabo pirotehnike, saj je v teh krajih običajno onesnaženost zraka previsoka.
Številne mestne oblasti so se na pobudo odzvale, med drugim je letos prepovedana uporaba pirotehnike na določenih javnih površinah v Hamburgu, Münchnu in Kölnu, poročajo nemški mediji.
Tudi v Sloveniji se pojavljajo pobude za ukinitev pirotehnike. Slovenija ima sicer po navedbah vlade eno strožjih zakonodaj na področju pirotehnike v EU, a številni prepovedana sredstva, kot so petarde, kupujejo v tujini.
Sicer pa več mest že leta ne organizira osrednjega ognjemeta, med njimi na primer Maribor in Celje, v Kranju pa bodo ob polnoči namesto ognjemeta v zraku frčali biološko razgradljivi konfeti.
Vir: STA
