Aktualne oddaje

    Prireditev Zlata...
    Na posnetku si lahko ogledate prireditev Zlata sončnica, ki je bila 29. 11. 2025. The post Prireditev Zlata sončnica 2025 (29. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine. Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa […]

    The post VIDEO (INTERVJU) Mojca Horvat, Vokalna skupina Florentine: “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” appeared first on Lokalec.si.

    V svetu odraslih...

    V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice. V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu […]

    The post V svetu odraslih: Ko dom postane vprašanje, mladi brez strehe nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    22. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 11. 2025. The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.

Medtem ko so na državni družbi DRI zagotovili, da je dostop do mariborskega letališča nemoten in lahko letališče tudi nemoteno obratuje, ob tem še vedno ostaja odprto vprašanje služnosti, o čemer smo že pisali TUKAJ. Kljub temu, da pred parkirišči ob vhodu na potniški terminal še stojita dve tabli z oznako Zasebna lastnina, pa vozila še vedno parkirajo tam.

Kot smo že poročali v prejšnjih objavah Kitajci tako ostajajo lastniki dostopnih cest do letališča, medtem ko na DRI zagotavljajo, da je država služnost uredila, po drugi strani pa v Aerodromu Maribor trdijo, da dogovora ni bilo.

Pred dnevi se je razširila informacija o tem, da kitajski lastniki mariborskega letališča z opozorilnimi tablami preprečujejo dostop do letališča oziroma ga omejujejo. Na tablam so opozorila, da gre za zasebno lastnino, na katero naj bi bil vstop prepovedan. Zaposleni na letališču lahko tam sicer nemoteno parkirajo, so pa na DRI medtem zagotovili, da so eno izmed tabel že odstranili.

Kljub opozorilnim tablam delo na Aerodromu Mariboru poteka nemoteno, so pa na Ministrstvu za infrastrukturo medtem zagotovili, da je služnost na zemljiščih okrog letališča urejena, dejanja Aerodroma Maribor govorijo drugače.

V kolikor namreč drži informacija, da DRI oziroma država ni dosegla dogovora z Aerodromom Maribor, potem ta služnost na katero se sklicujejo ni urejena. Glede na to, da gre za dokumente (pogodba o služnosti in dva aneksa k pogodbi), ki veljajo kot informacija javnega značaja, morajo biti vpisani v zemljiško knjigo, v kateri pa je zavedena samo osnovna pogodba brez aneksov.

letalisce-maribor

Ministrstvo pravi drugače

Služnost je bila podeljena Republiki Sloveniji, vpisana je v zemljiško knjigo in se je vsa ta leta izvajala brez težav. Morebitne spore v zvezi s tem naj se ureja po pravni poti,” so danes za STA povedali na ministrstvu za infrastrukturo. Potrdili so, da so se odločili za cenitev spornih parcel. “Cenitev bomo naročili, ker potrebujemo pravo oceno vrednosti, preden gremo v nadaljnje postopke, s katerimi zasledujemo naš poglavitni cilj, to je nemoteno obratovanje Letališča Edvarda Rusjana,” so dodali.

Vlogo za pridobitev aneksov smo že poslali na pristojno ministrstvo in Agencijo za civilno letalstvo, na njihove odgovore še čakamo. V kolikor pa se izkaže, da služnost ni ustrezno urejena, se verjetno ministrstvo zanaša na to, da bi Aerodrom Maribor moral sprožiti sodni spor in preko njega dokazati dejansko stanje.

Glede na to, da je država naročila cenitev parcel, potrjuje naše prejšnje poročanje o tem, da držav pripravlja tudi razlastninjenje in da bo verjetno o tem odločala v kratkem. Zgodbo v zvezi z mariborskih letališčem bomo za vas spremljali še naprej.

Projekt RUNE (Rural Network Project) bo z 200-milijonsko investicijo v treh letih postavil širokopasovno omrežje, ki bo hitrejšo internetno povezavo omogočilo okoli 233.000 gospodinjstvom in podjetjem na slovenskem podeželju, so povedali na današnji predstavitvi projekta v Šentilju, kjer bodo z gradnjo tudi začeli.

Projekt RUNE je doslej največja neposredna tuja investicija v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji. Kar je še bolj pomembno, projekt se bo izvajal na območjih redke poseljenosti, torej na slovenskem podeželju, kjer do sedaj ni bilo komercialnega interesa slovenskih infrastrukturnih operaterjev in zaradi tega takšna infrastruktura ni bila dosegljiva večini gospodinjstev in pravnim osebam izven mestnih središč,” je, kot so sporočili iz agencije Odmev, dejal direktor družbe RUNE Enia Goran Živec.

Omrežje, ki ga bodo postavili v okviru projekta RUNE, bo omogočalo hitrosti prenosa do 10 gigabitov (Gb) na sekundo. Gradnja bo trajala tri leta, položili pa bodo več kot 6000 kilometrov optičnega kabla. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bodo lahko storitve omrežja pod enakimi pogoji najeli vsi operaterji, so napovedali.

RUNE je finančno podprl Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope (Connecting Europe Broadband Fund – CEBF), v katerem je zbran kapital s poroštvi EU, med investitorji pa sta tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka.

Vir: Pixabay

Digitalni razvoj urbanih in podeželskih okolij je ključen za prihodnji razvoj Evrope, ki mora v digitalni korak s časom. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je zato leta 2016 sprejela evropsko strategijo za tako imenovano gigabitno družbo do leta 2025 ter z njo določila vizijo Evrope, v kateri razpoložljivost in uporaba visoko zmogljivih omrežij omogočata nadaljnji razvoj celotnega enotnega digitalnega trga,” je dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.

Župan občine Šentilj Štefan Švab je dejal, da je tovrstno omrežje za podeželske občine zelo pomembno, nimajo pa občine same dovolj denarja za tovrstne investicije.

Projekt Slovenije in Hrvaške

RUNE je prvi projekt s podporo sklada CEBF in zaenkrat edini, ki povezuje gradnjo omrežja v dveh članicah EU. Projekt poteka tudi na Hrvaškem, kjer bodo v omrežje v Primorsko-goranski in Istrski županiji vložili okoli 60 milijonov evrov. Sklad CEBF je večinski lastnik podjetja RUNE Group s sedežem v Luksemburgu, ki je 100-odstotni lastnik podjetij RUNE Enia za Slovenijo in RUNE Crow za Hrvaško.

Ministerstvo za javno upravo podpira gradnjo 

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin je spomnil na cilj Slovenije, da bi do leta 2020, 96% gospodinjstev zagotovili širokopasovni dostop do interneta, ter izrazil zadovoljstvo nad veliko finančno udeležbo zasebnih investitorjev in povečanju konkurence pri izgradnji širokopasovnega dostopa do interneta. Med drugim podpira gradnjo omrežja na območjih, kjer ni tržnega interesa. “Z našimi aktivnostmi smo v veliki meri spodbudili investicije v gradnjo širokopasovnega omrežja, ki od leta 2017 naraščajo mnogo hitreje,” je dejal Behin.

Vir: STA

Danes se izteče odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem mariborskega letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti. Začasno bo upravljanje prevzela državna DRI, a najprej ji mora agencija za civilno letalstvo podeliti obratovalno dovoljenje. Država bo v nadaljevanju iskala trajne rešitve.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je dosedanjega upravljavca letališča od Delavske hranilnice kupila v začetku 2017, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo.

A velikopoteznih načrtov z več sto milijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili.

Skupaj so tako npr. lani na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 na čarterskih letih in 1171 na redni liniji vmes propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora. Še največ letalskega prometa je v zadnjem času zaradi šolanja pilotov civilnih letal.

Družba Aerodrom Maribor, ki je ob vsega 810.000 evrih prihodkov lani ustvarila 2,2 milijona evrov izgube, je nato v začetku letošnjega leta enostransko odpovedala najemno pogodbo. Ta se po polletnem odpovednem roku izteče danes.

Nadaljevanje sodelovanja naj bi po pisanju medijev v Aerodromu Maribor pogojevali s predlogom, da namesto plačila najemnine v višini 100.000 evrov mesečno država njim do sprememb državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze plačuje za upravljanje z letališčem. Želeli so tudi državno pomoč.

Ministrstvo za infrastrukturo niti na takšno pobudo niti na prošnjo za državno pomoč ni pristalo in vlada je odločila, da upravljanje mariborskega letališča začasno preda v roke Družbi za upravljanje investicij (DRI), državnemu inženirskemu podjetju. Na DRI so že izpeljali vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo.

Manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Javna agencija za civilno letalstvo RS. Vlogo za izdajo dovoljena je DRI oddala 2. julija, v četrtek pa bo agencija predvidoma začela z opravljanjem fizičnega pregleda na letališču.

Do pridobitve obratovalnega dovoljenja mariborsko letališče ne bo obratovalo. V DRI so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče v četrtek zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 dosedanjih zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.

Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI skladno s pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Mariborsko letališče bo po informacijah iz DRI v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.

Rešitev z DRI je sicer le začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli z iskanjem trajne rešitve za razvoj letališča.

Po poročanju Dela iz minulega tedna naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni. Sosednji letališči bi tako v tem primeru lahko postali tudi dopolnilni.

Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.
Vir: STA

Pričakovanja, da bo Družba za upravljanje investicij (DRI) pravočasno prejela obratovalno dovoljenje za upravljanje mariborskega letališča, potem ko se družbi Aerodrom Maribor v sredo izteče odpovedni rok za najemno pogodbo, so po oceni ministrstva za infrastrukturo povsem realna. Tudi iz agencije za civilno letalstvo prihajajo pozitivni signali.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, kratkoročnega rezervnega scenarija, če DRI do 18. julija ne uspe pridobiti dovoljenja, ni, saj je začasno upravljanje omenjene državne družbe trenutno edina možnost. “Če DRI ne uspe pravočasno pridobiti obratovalnega dovoljenja, bo letališče v vmesnem času zaprto,” odgovarjajo.

Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so medtem tudi že odgovorili na vprašanja računskega sodišča glede oddaje upravljanja letališča družbi DRI in jim poslali zahtevano dokumentacijo. Kot poudarjajo, po njihovi oceni v tem primeru ne gre za privilegiranje ene družbe, saj gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti in je bilo tako izbrano po “in-house” metodi.

Sicer pa je po njihovih zagotovilih rešitev z DRI začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo zato na ministrstvu začeli z iskanjem trajne rešitve, ki bo zagotavljala nadaljnje obratovanje letališča in njegov razvoj, kot ga predvidevajo strateški dokumenti države.

Po poročanju Dela naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.

Glede dela nepremičnin na letališču, ki so v lasti dosedanjega najemnika, podprtega s kitajskim kapitalom, na ministrstvu odgovarjajo, da je večina infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje letališča, v lasti države. Za dostopne poti in parkirišča imajo z družbo Aerodrom Maribor sklenjeno pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti, medtem ko naj bi po njihovem glede opreme pogovori med DRI in omenjeno družbo že potekali.

Na DRI pa so za STA povedali, da so še pred oddajo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja 2. julija pripravljali in zbirali obsežno dokumentacijo ter izvedli postopke, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja, med njimi tudi zagotovitev ustrezno licenciranega kadra.

“Tudi zdaj na tem projektu dela več sodelavcev oz. služb, vse aktivnosti pa so usmerjene k temu, da bi obratovalno dovoljenje pridobili do 18. julija oziroma v najkrajšem možnem času,” so pojasnili na DRI in dodali, da so z zaposlenimi, ki se bodo ta dan prezaposlili iz družbe Aerodroma Maribor že pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi opravili več seznanitvenih razgovorov, tudi trenutno z njimi poteka redna komunikacija, v okviru katere jim posredujejo vse relevantne informacije glede nalog in dolžnosti ob nastopu delovnega razmerja.

Mariborsko letališče bo po informacijah iz omenjene družbe v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger, če jim do sredi prihodnjega tedna dovoljenja ne bo uspelo pridobiti, pa bodo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi za njegovo čimprejšnjo pridobitev.

Na agenciji za civilno letalstvo so za STA pojasnili, da bodo dovoljenje izdali, ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Običajni čas izdaje je po njihovem odvisen od tega, ali je vloga popolna že ob prvem prejemu ali pa jo mora vlagatelj dopolniti ali celo večkrat dopolnjevati.

Po dodatnem pojasnilu direktorja agencije Roka Marolta se je v slovenski javnosti ustvarila fama, da postopki trajajo leto in več, pa sam, ki je na agenciji zadnja štiri leta, takega primera ne pozna. Če je vloga pripravljena do popolnosti in so vlagatelji ljudje, ki vedo kaj delajo, so lahko takšni postopki precej hitri.

Agencija letno reši okoli 7500 vlog, res pa je, da takšnega primera, kot je z mariborskim letališčem, v zadnjih letih ni bilo. Sorazmerno veliko je primerov ustanavljanja novih letalskih družb ali šol, licenciranje letališč pa ni vsakodneven postopek, saj se lahko menjajo lastniki, medtem ko licence ostajajo enake in ni potrebno ponovno certificiranje.

V mariborskem primeru so razmere še bolj specifične, saj bodo delo opravljali isti ljudje, z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki in se bo praktično zamenjala le pogodba o upravljanju. Na agenciji kljub temu ne bodo nikjer pogledali skozi prste, so se pa zavezali državi pomagati s tem, da so vsem razpoložljivim kadrom omogočili to zadevo obravnavati prioritetno.

Neuradno naj bi vseeno obstajala precejšnja verjetnost, da letališče ne bo ostalo zaprto. Potem ko se bodo 17. julija z njega poslovili sedanji kitajski najemniki, naj bi že naslednji dan opravili fizični pregled letališča. Najmanj tisti dan bo sicer letališče zagotovo zaprto za vsaj nekaj ur, če bodo izpolnjeni popolnoma vsi standardi, pa bi ga lahko kmalu spet odprli.

Tudi če bi se stvari zakomplicirale, pa to v nasprotju s poročanjem nekaterih medijev naj ne bi pomenilo trajnega zaprtja letališča, zaradi česar bi država morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za gradnjo novega potniškega terminala. Če bi prišlo do tega, bi letališče sicer ostalo zaprto, a le do izpolnitve vseh zahtev, torej morda za teden ali dva.
Vir: STA

Nov zemljevid vzhodnega Pohorja in kartonček Pohorska kulinarična transverzala sta nastala na pobudo Turističnega društva gostincev Pohorja in v sodelovanju štirih občin (Hoče-Slivnica, Slovenska Bistrica, Ruše, Maribor) in Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Z zemljevidom se bodo pohodniki in kolesarji lažje orientirali in s tem spoznali lepote tega dela Pohorja, s kartončkom pohorske kulinarične transverzale pa degustirali pristno pohorsko kulinariko v kočah in hotelih.

Predstavniki sodelujočih občin in direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje

Predstavniki sodelujočih občin in direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje

Turistično društvo gostincev Pohorja je že lansko leto izdalo žepno izdajo zemljevida, ki je v nekaj mesecih pošla. To je dokaz, da je takšen zemljevid nujno potreben, je prepričan Milan Klančnik, predsednik Turističnega društva gostincev Pohorja: “Naše društvo si je torej tudi za letos zadalo nalogo izdaje razširjenega zemljevida s planinskimi in kolesarskimi potmi, na katerem bi bile označene tudi narave in kulturne znamenitosti vhodnega dela Pohorja, vzporedno s to karto pa, da oživimo kulinarično transverzalo. Z zemljevidom se bodo pohodniki in kolesarji lažje orientirali in s tem spoznali lepote tega dela Pohorja. Na karti so tudi fotografije nastanitvenih obratov s kontakti in fotografije nekaterih naravnih znamenitosti vzhodnega Pohorja. S kartončkom pohorske kulinarične transverzale bodo obiskovalci degustirali domače specialitete v določenih kočah in hotelih in si z zadnjim žigom v kartončku zaslužili gratis sladico pri gostincu, kjer bodo dobili zadnji žig.”
Zemljevid in kartonček so financirale štiri občine –- Hoče-Slivnica, Slovenska Bistrica, Ruše in Maribor. Čeprav gre za majhen skupni projekt, je ta kljub temu pomemben, meni Alenka Iskra, podžupanja MOM, saj predstavlja enega prvih korakov k tesnejšemu povezovanju Mestne občine Maribor z ostalimi pohorskimi občinami na področju turizma: “Mestna občina Maribor se zaveda izjemnega, a v veliki meri neizkoriščenega, naravnega in turističnega potenciala, ki ga ima Pohorje, predvsem pa pomena povezovanja občin v skupnih aktivnostih za boljšo turistično ponudbo. Mestna občina Maribor je zato z veseljem pristopila k pobudi Društva gostincev Pohorja, da se uredijo in posodobijo tiskovine za Kulinarično transverzalo iz leta 2015 ter zemljevid Kolesarske in pohodne poti vzhodnega Pohorja. Izgradnja skupne vizije ter močne blagovne znamke Pohorja, v povezavi z reko Dravo, lahko v prihodnosti močno vpliva na razvojni preboj celotne turistične destinacije. Mestna občina Maribor si bo zato prizadevala tudi za sprejem Zakona o Pohorju ter bo svoje napore vložila v aktivno povezovanje in sodelovanje vseh občin in deležnikov, ki delujejo na Pohorju in ob reki Dravi.”

Promocija zloženke v rokah Zavoda za turizem Maribor – Pohorje
Zavod za turizem Maribor – Pohorje je v projektu sodeloval pri zasnovi vizualne podobe, s strokovnim svetovanjem, poskrbeli pa bodo tudi za distribucijo in promocijo zloženke in zemljevida. Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje: “Kartončke in zemljevide bomo razdelili turističnemu gospodarstvu v Mariboru ter vsem trem občinam. Sicer pa sta namenjena tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi domačim in tujim gostom, saj so tiskovine pripravljene tudi v angleškem jeziku. Gostje jih bodo lahko našli na vseh turističnih točkah v vseh občinah, na spodnji in zgornji postaji Pohorske vzpenjače, v večini namestitvenih kapacitet ter v vseh vključenih kočah, ki sodelujejo in so del kulinarične Pohorske ponudbe. Ključnega pomena bo redno spremljanje obiska vseh gostincev Kulinarične transverzale, rezultati bodo tisti, ki nam bodo pomagali do nadgradnje priprave v naslednjem letu. Veseli me, da projekt povezovanja pozdravlja tudi Slovenska turistična organizacija.”

Zloženka

Zloženka

“Hvala vsem vključenim, da smo projekt zemljevidov in pohorske kulinarične transverzale pripeljali od začetka do konca. Za štiri občine, ki mejimo na Pohorje, je to pomembna pridobitev in velik pokazatelj, da si želimo skupnih akcij v povezavi z našim hribom. Občina Hoče – Slivnica, v kateri ima sedež tudi Turistično društvo gostincev Pohorja, je in vedno bo z veseljem podprla lepe zgodbe sodelovanja in razvoja. Želimo si, da s projektom nakazujemo skupno pot, po kateri bomo v povezavi s Pohorjem hodili v naslednjih letih,” dodaja v imenu župana občine Hoče Slivnica dr. Marka Soršaka, dr. Martina Rauter, svetnica in predsednica
Odbora za gospodarske dejavnosti in turizem, Občina Hoče – Slivnica.

Občina Ruše si prav tako prizadeva za povezovanje sosednjih občin na področju turizma in širjenje prepoznavnosti tudi manj znanih turističnih in športnih ponudb. Dušan Lahe, direktor občinske uprave, Občina Ruše: “Pohorje ponuja, poleg neokrnjene narave, številne možnosti športnih in rekreativnih
aktivnosti ter bogato kulinarično ponudbo. Vse to boste lahko spoznavali skozi osvežene zemljevide pohodniške poti, kolesarskih stez, gostinskih in namestitvenih ponudb ter seveda na območju naše občine lahko obiščete poseben Disc Golf park Areh – Ruše.”

Jana Jeglič, iz Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, je poudarila, da največjo priložnost v razvoju turizma vidijo v povezovanju razdrobljene turistične ponudbe in oblikovanju novih, zanimivih, inovativnih in kakovostnih produktov na področju vinogradništva, gastronomije, programov za najmlajše, športnega in kulturnega turizma ter prireditev: “Zavedamo se, da je za uspeh v turizmu povezovanje vsekakor ena najpomembnejših aktivnosti. Nov zemljevid in zgibanka pa sta lahko pomemben in odličen začetek nadaljnjega sodelovanja in nadgradnja dosedanjih prizadevanj in projektnih aktivnosti.”

Zemljevid vzhodnega Pohorja in zloženko Pohorska kulinarična transverzala najdete na tej povezavi: https://maribor-pohorje.si/priporocamo/novo—zemljevid-pohorja-in-pohorskakulinaricna-transverzala-.aspx

Javno podjetje Nigrad nas je obvestilo, da bo zaradi pojavljanja glodavcev v sredo, 10. 7. 2019, in v četrtek, 11. 7. 2019, na območju Mestne občine Maribor ter Občin Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju opravili deratizacijo. Dela se bodo izvajala na podlagi pogodbenih obveznosti v skladu z Zakonom o nalezljivih bolezni in Pravilnikom o pogojih, načinu in sredstvih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije.

Deratizacija

Deratizacija

Deratizacijo s parafinskimi bloki bo po naročilu družbe Nigrad, d.d., izvedlo podjetje Saniteh, d.o.o. Ker gre za nevaren izdelek, veljajo zanj ukrepi ravnanja s posebno pozornostjo. Nepooblaščene osebe pozivamo, naj spoštujejo označeno območje deratizacije in se izognejo vsakršnemu stiku z deratizacijskim sredstvom, tj. trdnim blokom rdeče barve z vonjem po parafinu.

Splošni ukrepi ob morebitnem stiku s sredstvom in sumom zastrupitve
V kolikor pride do stika, veljajo splošni ukrepi za prvo pomoč. Pri sumu na zastrupitev takoj pokličite zdravnika. Pokažite mu embalažo, etiketo
ali varnostni list. Prizadeta oseba naj miruje, zagotovimo osnovne življenjske funkcije. Ob zaužitju se takoj posvetujte z zdravnikom. Posredujte mu navedbe iz etikete. Prizadetemu izperite usta z vodo. Ne izzivajte bruhanja, razen če tako svetuje zdravnik. Ob stiku s kožo, odstranite vso umazano obleko. Kožo temeljito umijte z milom in vodo. Če se pojavijo simptomi, se posvetujte z zdravnikom. Ob stiku z očmi, odstranite kontaktne leče. S palcem in kazalcem razprite očesni veki ter oko temeljito izperite s čisto vodo. Če draženje ne mine, se posvetujte z zdravnikom ali okulistom. Ob morebitnem vdihavanju, prizadeto osebo umaknite iz kontaminiranega območja na svež zrak. Če se pojavijo simptomi, se posvetujte z zdravnikom.

Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli
Utrujenost, glavobol, občutek žeje, bledica, znojenje, pospešeno dihanje, nejasne bolečine v trebuhu in slabost kot posledica notranjih in zunanjih krvavitev: iz nosu (epistaksa), dlesni, prebavil (hematemeza, melena), sečil (hematurija) in rodil (metroragija), v podkožje (hematomi), v najhujših primerih krvavitev v možgane in druge organe (hemoraška diateza). Po zaužitju se antikoagulantni učinek (znižana protrombinska aktivnost) pokaže šele po 12-18 urah, prvi simptomi zastrupitve (krvavitve) pa po latentni dobi 4 dni. Pri vsakem zaužitju sredstva je potrebno spremljati vrednost protrombinskega časa v krvi.

Računsko sodišče je od ministrstva za infrastrukturo zahtevalo pojasnila glede načrtovanega prenosa upravljanja mariborskega letališča na državno Družbo za upravljanje investicij (DRI), do katerega naj bi prišlo sredi tega meseca, potem ko se s kitajskim kapitalom podprti družbi Aerodrom Maribor izteče polletni odpovedni rok.

letališče maribor (2)0O poizvedovanju s strani revizorjev računskega sodišča poročata časnik Večer in Pop TV, ministrstvo Alenke Bratušek pa jim morajo pojasnila posredovati najpozneje v osmih dneh.

Kot piše Večer, je iz dokumenta, s katerim razpolagajo razvidno, da morajo med drugim pojasniti razloge za prekinitev sodelovanja s sedanjim najemnikom, še posebej pa “in-house” pogodbeni model ter pravice in obveznosti obeh partnerjev glede premičnega in nepremičnega premoženja letališča.

Ministrstvo mora dokazati, da DRI izpolnjuje pogoje, ki jih za omenjeno pogodbo narekuje zakon o javnem naročanju, računsko sodišče pa pričakuje tudi predložitev dokazila o opravljenem pravnem pregledu stvarnega premoženja. Ker ministrstvo načrtuje porabo javnih sredstev za obratovanje letališča, zahtevajo še pravne podlage za financiranje s strani ministrstva.

Računsko sodišče zanima tudi resničnost navedb o tem, da bi bilo treba Bruslju vrniti več kot deset milijonov evrov evropskega denarja, ki so ga pred nekaj leti črpali za gradnjo novega potniškega terminala, če letališče ne bi obratovalo. Od ministrstva pa naj bi po navedbah časnika pričakovali tudi pojasnila okoli poslovnega odnosa s podjetjem Aerodrom Maribor in njihovega lastništva dela nepremičnin okoli letališča.

Zahtevo za pojasnila je za Pop TV potrdil tako predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel kot infrastrukturno ministrstvo. Vesel je pojasnil, da so se tako odločili, da so se po njihovih informacijah izkazale nekatere težave pri sklepanju osnovne pogodbe upravljanja mariborskega letališča, zaradi česar so se odločili od pristojnega ministrstva zahtevati dokumentacijo, s katero jim bodo pojasnili na kakšen način nameravajo z letališčem upravljati v prihodnje.

Na ministrstvu so za Večer na vprašanje, ali bi pri izbiri DRI lahko šlo za privilegiranje enega, sicer državnega, podjetja kot najustreznejšega ali celo za nedovoljeno državno pomoč, odgovorili, da se jim je ta izbira v tem trenutku zdela najprimernejša za izvedbo začasne rešitve, ki hkrati pomeni edino možnost za nadaljnje obratovanje letališča.

“Pri iskanju rešitve ves čas sodelujemo z ministrstvom za finance ter službo vlade za zakonodajo. DRI je družba v stoodstotni državni lasti in je bila v tem kontekstu izbrana po in-house metodi. Elementov podelitve nedovoljene državne pomoči nismo zaznali,” so pojasnili na ministrstvu in dodali, da gre za začasno pogodbo, saj nameravajo jeseni začeti postopek za oddajo koncesije za upravljanje letališča.

Kaj se bo dejansko zgodilo z mariborskim letališčem in ali bo ta moral celo zapreti svoja vrata, pa bo znano kmalu. Obratovalno dovoljenje sedanjemu najemniku se namreč izteče 18. julija, DRI pa je na agencijo za civilno letalstvo vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja oddal šele ta torek.

Na omenjeni agenciji so potrdili, da so vlogo prejeli, v času postopka pa ne komentirajo posameznih vlog. “Ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bo agencija izdala obratovalno dovoljenje,” so povedali za Večer, ki dodaja neuradne informacije, da naj bi vpregli vse kadrovske sile, da bi obratovalno dovoljenje izdali do 18. julija, ko naj bi se 24 zaposlenih, ki so dali odpovedi v družbi Aerodrom Maribor, prezaposlilo v DRI.
Vir: STA

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj.

Transformatorske postaje, ki bodo 1. julija brez elektrišče napetosti:

HOČE RAZVANJSKA C., SKS LEVO: med  8:30 in 11:00 uro.
JELOVEC 2, ŽAVCARJEV VRH: med  9:00 in 12:00 uro.
ZG. VELKA, OB DV: med  8:00 in 14:00 uro.
BISTRIŠKA GRABA 2 (1986): med  11:00 in 13:00 uro.
SVEČANE (1991); 671 RUŠE 15; T-762 SELNICA OB MURI 6: med  8:00 in 10:00 uro.

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo v četrtek 27.6.2019 brez električne napetosti na območju nekaterih transformatorskih postaj.

Transformatorske postaje, ki bodo 27. junija brez električne napetosti::

792 GAČNIK 4 – HIŠA LEVO: med  11:30 in 13:30 uro.
ŠENTILJ 8, V HRIB ŠTRIHOVEC: med  8:00 in 14:00 uro.
HOČE RAZVANJSKA C., RAZVANJE: med  11:30 in 14:00 uro.
HOČKA KOČA, HOČKA KOČA: med  9:30 in 13:00 uro.
SELNICA OB MURI 1 (1954); NOVINE 1 (1974); SELNICA OB MURI 2 (1982); NOVINE 3 (1988): med  8:00 in 9:00 uro ter med 13:30 in 14:30 uro.
RANCA 1 (1959): med  12:00 in 13:00 uro.
CERŠAK 1 VAS (1960): med  8:00 in 14:30 uro.
GRADIŠKA 2 (1974); GRADIŠKA 5 (1992); 797 GRADIŠKA 8: med  10:30 in 11:30 uro.
SLATINSKI DOL  1  (1977): med  8:00 in 9:00 uro.
GRAJSKI TRG, SLOVENSKA 3; GRAJSKI TRG, SLOVENSKA UL.6,8,4: med  5:30 in 6:30 uro.
Ilirska 4,6,   Šentpeterska 34,35,36,   Blovdkova 4,   Poropatova 29,31,26-28 a: med  8:00 in 13:00 uro.

StellarBeat Music Festival je ob akumulacijskem jezeru v Rogozi odprl portal, skozi katerega so pustolovci stopili daleč onkraj meja poznanega. Na prvem večeru največje elektronske pustolovščine v Sloveniji so se v Stellar Areni in na Undetected odru zvrstili domači in tuji DJ-ji, z misterioznim mojstrom house glasbe Claptonom na čelu. S tem so otvorili tretjo izvedbo festivala elektronske glasbe, obiskovalci pa so dodobra zapolnili zvezdno areno.

Tretje leto zapored se v Rogozi pričel elektronski glasbeni festival StellarBeat, ki ponuja kvalitetno glasbo več kot 50 DJ-ev na kar štirih odrih, z do sedaj največjo produkcijo in prav posebnim glasbeno-vizualnim spektaklom. Pred več tisoč glavo množico je včeraj v Stellar Areni stopil eden izmed največjih imen na svetovni sceni house glasbe, skrivnosten in mističen Claptone, ki je s svojimi globokimi in očarljivimi house ritmi pustolovce poslal v ekstazo. Na odru pridružili še slovenski veljaki elektronske glasbe, vedno izjemen Mike Vale, Afekt Music, Glia, Teodor G. In Rudeey.

stellar beta

Prvi večer Undetected odra s svetovno znano Fernando Martins

Po lanskem otvoritvenem uspehu Undetected odra, se je ta za letošnjo edicijo programsko močno okrepil in tudi letos postregel s tršimi ritmi in temnejšimi zvoki. Na otvoritvenem večeru se je predstavila Fernanda Martins, eno največjih ženskih imen na svetovni techno sceni, na odru so se ji pridružili še Katarza, DVID, Stanny Abram, Damir Hoffman ter Sara Popovic.

Ko se je sonce že dodobra prebudilo, se glasbeno potovanje še ni zaključilo, temveč le nadaljevalo na AFTER odru, ki predstavlja eno izmed letošnjih novosti. Vse do 9. ure zjutraj je zbrane navduševal Šmon. Zabava pa se bo nato na drugi festivalski dan, kot tudi v nedeljo, 23. junija, nadaljevala že ob 12. uri na Stellar plaži, kjer bo poleg glasbe poskrbljeno tudi za športne aktivnosti.

Pred nami še dva festivalska dneva in večera

Po uspešnem prvem dnevu festivala vse pustolovce čakata še dva dneva polna dobre glasbe in vizualnih presežkov. Že danes bosta nastopila mojstra hitov Mahmut Orhan in hipnotični Burak Yeter, na Undetected odru pa izjemen Mladen Tomic. Na finalno večer pa globalni superzvezdnik Robin Schulz v Stellar Areno prinaša svoj glasbeno-vizualni spektakel s katerim navdušuje množice po celem svetu.

stellar beta

Za vse navdušence elektronske glasbe so organizirali tudi brezplačen avtobusni prevoz iz Maribora do samega vhoda na festival. Spored festivalskega dogajanja in postaje, kjer ustavlja avtobus najdete TUKAJ.

 

 

Japonsko podjetje Panasonic je v Sloveniji, natančneje v industrijski coni v občini Hoče – Slivnica, odprlo prvi tako imenovani učni center Panasonic, ki bo omogočal prenos znanja, idej in tehnološkega sodelovanja. Ob tej priložnosti so podpisali tudi pismo o nameri s Srednjo elektro šolo Maribor (SERŠ) in Tehničnim šolskim centrom Maribor (TŠC).

Učni center je velik 85 kvadratnih metrov, vgrajena pa je najnovejša HVAC tehnologija, v to so vključene toplotne črpalke, BRB klimatske naprave. “Zaradi delujočih naprav pa omogoča, da z napravami simulirajo prakso na terenu, tudi težave, s katerimi se soočajo inštalaterji in serviserji teh naprav,” je dejal Simon Kosič, zastopnik podjetja Panasonic v Sloveniji.

Sicer pa učni center Panasonic s Sloveniji predstavlja novo zgodbo v povezovanju gospodarstva Japonske s Slovenijo, je prepričan tudi Masaki Arizono, predstavnik vodstva podjetja Panasonic, ki ne izključuje možnosti gradnje še dodatnih učnih centrov v bližini slovenske prestolnice, zagotovo pa so z gradnjo v tem delu Slovenije prodrli tudi v ta del Evrope, ki je po njegovem mnenju dobra izhodiščna točka za srednjeevropski trg.

So pa učni centri in predstavništva že zelo dobra praksa podjetja Panasonic iz tujine. Tako je učni center v Hočah postal eden izmed teh, v video izjavi pravi župan Občine Hoče – Slivnica, Marko Soršak.

Ob tem, da je v občini Hoče – Slivnica prisotna tudi Magna, zdaj še Panasonic, je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek ocenil, da gre za industrializacijo tega konca Slovenije.

So pa ob tem s Srednjo elektro in računalniško šolo Maribor ter Tehničnim šolskim centrom Maribor podpisali pismo o nameri z namenom povezovanja gospodarstva s šolskim sistemom,od teorije k praksi. V video izjavi o novi pridobitvi pojasnjuje direktor TŠC Maribor, Darko Kukovec.

Profesor praktičnega pouka na Srednji elektro in računalniški šoli Maribor, Benjamin Vergles pa o tem, dijaki katerih izobraževalnih smeri se bodo v učnem centru Panasonic učili novih znanj.

Panasonic je tako z več kot 100 leti izkušenj eno od vodilnih podjetij v razvoju različnih elektronskih tehnologij in rešitev za uporabnike v potrošniški elektroniki, stanovanjskih, avtomobilskih in B2B podjetjih, saj svoje izdelke prodajajo v že več kot 120 državah po vsem svetu. Panasonic gradi na japonski tradiciji nadzora kakovosti brez kompromisov po celem svetu, razvija in proizvaja dobre izdelke ter jih zagotavlja strankam.

Mariborske poslance smo povprašali za njihovo mnenje oziroma za mnenje njihovih strank o tem, ali jim je pomembno in kako pomembno je mariborsko letališče za regijo in Slovenijo, za občine in gospodarstvo. Odgovorov niso podali vsi, nekateri pa so bili kratki in jedrnati ter zelo ostri.

Pred kratkim smo že objavili mnenje območne organizacije SD Maribor in Občinske organizacije SD Hoče-Slivnica, ki sta izrazili skrb za obstoj in delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. V pisni izjavi so zapisali, da „letališče predstavlja izjemen strateški razvojni dejavnik v SV Sloveniji, ki razvojno zaostaja za osrednjim delom naše države“ in da ne želijo, da bi letališče in vsa pripadajoča infrastruktura z vloženimi sredstvi propadla, zato vodstvu svoje stranke predlagajo, da opravi razpravo v morebitnem (ne)zaprtju letališča in da se s pomočjo njihovih poslancev zavzamejo za pozitivno rešitev in ohranitev letališča, da se sestanejo z župani okoliških občin in občin širše regije SV Slovenije. Ob tem pa so tudi za prizadevanja ŠGZ in Območne obrtne zbornice, ki si želita ohraniti letališče.

Iskanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih rešitev
Poslanska skupina SD je zapisala, da je stranka izredno negativno presenečena glede dogajanja okrog mariborskega letališča: „Pravzaprav bolj kot za presenečenost gre za zaskrbljenost, ko se je izkazalo, da kitajski investitor, ki je nedavno odstopil od najemne pogodbe, ni bil tisto, za kar se je predstavljal oziroma je glede upravljanja in strateških načrtov za mariborsko letališče – sodeč po informacijah iz medijev – podajal zavajajoče informacije, kar je navsezadnje pripeljalo do tega, da državi sedaj grozi večmilijonska kazen v zvezi s pridobljenimi evropskimi sredstvi.“ Želijo, da država „najprej poišče kratkoročno rešitev za odpravo zatečenega stanja, tako, da nase prevzame bremena in na kratek rok zagotovi nemoteno delovanju letališča, na srednji rok pa naj ta poišče strateškega partnerja, z jasnimi in pogodbeno zavezujočimi določbami o razvoju in nadaljnjem delovanju ter usmeritvah mariborskega letališča.“ Kratek je bil poslanec SMC Gregor Židan: „Po mojem mnenju do zaprtja mariborskega letališča ne sme priti. Njegovi potenciali za regijo, pa tudi Slovenijo, so veliki, žal pa nam jih nikakor ne uspe zares izkoristiti. Ministrstvo za infrastrukturo mora odigrati aktivno vlogo in v dialogu z deležniki, predvsem tudi iz regije, najti rešitev, da letališče ostane odprto. Na kratki rok bo verjetno rešitev zasilna, na srednji in daljši rok pa vsekakor država mora pristopiti strateško.“

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Zaprtje letališča bi pomenilo, da vladi ni za enakomeren regionalen razvoj
Poslanec Dejan Kaloh iz SDS je poudaril: „Zgodba kitajskih najemnikov, ki jih je v Maribor pripeljal prejšnji župan Andrej Fištravec, se očitno končuje, kar je dobro. Nič od njihovih obljub namreč ni bilo izpolnjeno, ne obljube o novih rednih linijah, ne o nekih “novih razvojnih ciklih”, ki naj bi bili podprti z več kot 100 milijoni evrov investicij. A seveda je letališče Edvarda Rusjana za Maribor kot drugo največje regijsko središče in kot za mesto z izjemno geostrateško lokacijo seveda zelo pomembno in se nikakor ne sme zapreti! Deležniki, ki bi se morali vključiti v iskanje rešitev, da se mariborsko letališče ohrani pri življenju so v prvi vrsti ministrstvo za infrastrukturo kot lastnik letališke infrastrukture in opreme, pa tudi domača večja podjetja, kot tudi Štajerska gospodarska zbornica in pa seveda Mestna občina Maribor oz. mariborski župan ter občina Hoče-Slivnica ter tamkajšnji župan. Glasni pa moramo biti tudi štajerski poslanci, saj bi morebitno zaprtje mariborskega letališča pomenilo samo še en dokaz, da državi ni mar za enakomeren regionalni razvoj, kar je nedopustno! Štajerci namreč nismo drugorazredni državljani!“ Meni, da je treba najprej nadaljevati postopek sprememb državnega prostorskega načrta, da se lahko podaljša letališka steza ter da je treba poiskati „resnega in kredibilnega zasebnega partnerja-koncesionarja, ki bo razvijal letališče v skladu z že sprejetimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami države, pa tudi s pričakovanji lokalne skupnosti in štajerskega gospodarstva”.

Potreben prostorski načrt za podaljšanje letališke steze
Poslanec SAB Andrej Rajh pa med drugim meni, „da bi dobro delujoče letališče lahko prineslo nove poslovne priložnosti in tudi nova delovna mesta. Zato podpiram prizadevanja Ministrstva za infrastrukturo, da zagotovi obratovanje letališča v Mariboru tudi po 15. juliju, ko bo na željo sedanjih najemnikov predčasno potekla najemna pogodba. Ključno vlogo pa ima že kar nekaj časa predvsem Ministrstvo za okolje, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze. To je dejansko ključni temelj za obstoj in primerno delovanje letališča, samo tako bo lahko letališče sploh imelo možnosti, da bo zares zaživelo.“ Kot inženir gradbeništva pa „žal ne morem utemeljeno oceniti, ali je dobra lega letališča v Mariboru že dovolj za to, da bi letališče postalo pomembno za Slovenijo, saj so v bližini tudi letališča v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani.“ Pa tudi to, da ministrstvo za infrastrukturo vlaga vse napore, „da bi letališče obratovalo tudi po 15. juliju. Ni pa dovolj, da letališče samo obratuje. Zato je tu ključna vloga Ministrstva za okolje in prostor, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze“.

Jelinčič meni, da je vladi vseeno za letališče
Odgovorov drugih mariborskih poslancev in iz Kluba 7 nismo dobili, se je pa odzval tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je bil oster: „1. zapiranje letališča je posledica slabega vodenja in privatnih interesov, ki jim je vseeno za dobrobit okolja. Odgovornost je v veliki meri na vladi RS. 2. pomembnost je vsak dan manjša, saj vlada ne ve, kaj sploh bi z letališči, ne le z mariborskim. Zelo verjetno bodo vse skupaj za male denarje prodali kakšnemu Nemcu (tako kot ljubljansko), ki bo vse skupaj predelal v nekakšno skladiščno destinacijo za razvoz po Evropi. S tem bo regija dobila zgolj svinjarijo in razsipavanje letalskega goriva po okolici (enako kot se bo zgodilo na ljubljanskem letališču). 3. Vlada bi morala imeti strategijo za nadaljnji razvoj, vendar je nima. Najraje bi vse skupaj zaprli in prepustili propadu. Možnosti so, vendar ne pri tej vladni sestavi. 4. Magna letališča ne potrebuje, župani okoliških občin mislijo (razen izjem) le o lastnih koristih, Štajerska gospodarska zbornica nima koncepta, vlada že skoraj ne ve, kje je Maribor, večini poslancev pa je vseeno.“

Prvo soboto v mesecu je na Pohorju v Hotelu Tisa potekal tradicionalni festival pohorske omlete. Ste vedeli, da je recept za tisto pravo pohorsko omleto nastal ravno tam?

Podrobnosti v video prispevku:

Organizacijska enota Nujne medicinske pomoči ZD Adolfa Drolca Maribor je danes dobila novo vozilo urgentnega zdravnika.

Velika pridobitev za transport urgentnega zdravnika

Velika pridobitev za transport urgentnega zdravnika

Pridobitev novega vozila je zagotovo večplastna. “Na eni strani smo veseli, da smo uspeli na razpisu, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravstvo, na drugi strani zaradi tega, ker ob razvoju urgentne medicine tudi urgentni zdravnik potrebuje svoje vozilo, na tretji strani pa moramo za to zagotavljati tudi varnost v izrednih razmerah – in prav temu je to vozilo namenjeno,” je povedal Jernej Završnik, direktor ZD Adolfa Drolca Maribor. Predvsem zaradi tega, ker pokrivajo z vožnjami veliko območje občin ustanoviteljic zdravstvenega doma, hkrati pa bo vozilo na voljo tudi dispečerskemu centru.

Že sedaj so sicer imeli več urgentnih vozil, želijo pa si, da imajo večjo, bolj intenzivno frekvenco zamenjav teh vozil. In dovolj sodoben avtopark, ki bi omogočal kakovostno oskrbo. Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego ZD Adolfa Drolca Maribor, je povedal, da skušajo biti v enoti nujne medicinske pomoči ves čas biti inovativni na vseh področjih in segmentih reševanja. Pred leti so prvi v Sloveniji uvedli reševalca motorista.

Novo pridobljeno vozilo bo lažje premagovalo težje dostopne terene. Tako da bodo lahko uvedli tudi srečevanje vozila in urgentnega zdravnika, zaradi česar bodo imeli hitrejši čas dostopa do pacienta in prvega ukrepanja.

Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, je poudaril, da so zdravstvenemu domu ob pridobivanju sredstev za novo vozilo za urgentnega zdravnika takoj priskočili na pomoč.

Ministrstvo za zdravstvo je namreč imelo časovno kratek razpis, na katerega pa se je morala prijaviti lokalna skupnost s potrjenim proračunom in potrjenim DIIP-om. Z nekaj vneme in pripravljenostjo jim je uspelo. Na razpisu so pridobili polovico potrebnih sredstev za nakup vozila, drugo polovico je dal zdravstveni dom. Z vozilom pa bodo zdaj lahko zagotavljali boljše več kakovostnih storitev, varnost,dostopnost in enake možnosti zdravljenja za vse prebivalce in paciente, ki uporabljajo storitve zdravstvenega doma.

Pri plačilu vrtca naj bi po anketi, ki jo je pred časom opravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zamujala dobra petina staršev. Bolj natančnih podatkov o višini dolga in postopkih o prisilni izterjavi nimajo, saj evidenco vodijo vrtci, ustanoviteljice javnih zavodov pa so občine, ki so tudi pretežne financerke.

Vrtec Ruše

Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, se pri plačilu vrtca upošteva materialni položaj družine, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pa se lahko socialno najšibkejšim družinam vrtec v celoti subvencionira.

Plačila za vrtec so tako oproščeni starši oziroma družine, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 185,43 evra. Plačila je tako zaradi slabega gmotnega položaja upravičenih 3200 otrok, kar predstavlja štiri odstotke vrtčevske populacije.

Zakon o vrtcih sicer vsebuje posebno določbo, ki narekuje dolžnost vrtcu, da v primeru, ko starši zamujajo s plačilom računa, tem najprej pošlje opomin in jih opozori pred izvršbo. Sodišča in drugi organi postopke izvršbe, ki jih vlagajo vrtci, obravnavajo prednostno in hitro. Vendar pa ta zakon ne vsebuje določbe, ki bi vrtcu omogočala enostransko izključitev otroka.

Po veljavni zakonodaji morajo vrtci izpeljati vse postopke za prisilno izterjavo neplačanih obveznosti s strani staršev, morebitni odpis dolga pa je določen v predpisih, ki urejajo javne finance, so še pojasnili na ministrstvu, niso pa navedli, ali kakšno od okolij ali katera od skupin posebej izstopa po plačilni nedisciplini.Poslanec NSi Jožef Horvat je sicer nedavno na ministrstvo naslovil poslansko vprašanje, v katerem navaja, da so se nanj obrnili nekateri ravnatelji vrtcev, v katere so vključeni tudi romski otroci. Ti naj bi se znašli v težkih razmerah, saj se jim kopičijo dolgovi zaradi neplačevanja obveznosti s strani nekaterih staršev.

Kljub stalnemu pošiljanju opominov naj se starši ne bi odzivali, ne zaleže niti grožnja z izvršbo, saj bi te bile neuspešne, zato si ravnatelji želijo sistemske rešitve.

Na novomeški občini so povedali, da je problematika neplačevanja pri njih prisotna ves čas, saj 80 odstotkov staršev obveznosti poravna v roku, večina ostalih pa do naslednjega obračuna. Problematiko neplačevanja in stisko dolžnikov vrtci rešujejo na različne načine, v vrtcu Pedenjped, kjer so vključeni tudi romski otroci pa pri tem sodeluje svetovalna služba s strokovnimi delavci Centra za socialno delo.

Ob tem so potrdili, da so v omenjenem vrtcu zaznali odstopanja pri plačilni disciplini. Problematiko rešujejo tako, da imajo s starši in CSD sklenjen dogovor o poravnanju mesečnih obveznosti, s katerim se starši zavezujejo, da bodo redno poravnavali obveznosti. V primeru neplačevanja oziroma nerednega plačevanja pa znesek odtegnejo od transferjev CSD.

V novomeški vrtcih zapadle obveznosti do 30 dni v povprečju znašajo okoli 500 evrov, nad 30 dni pa okoli 900 evrov. Če kljub vsem postopkom pri poplačilu niso uspešni, terjatev odpišejo. To običajno storijo, če stroški sodnega postopka presegajo znesek poplačila terjatev oziroma bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Tudi na murskosoboški občini pravijo, da določen, vendar manjši, delež staršev plačuje oskrbnino z zamudo oziroma po opominih, v primerih neplačila pa vrtci vložijo izvršbo. Po njihovem so največji problem starši, ki v Sloveniji nimajo zaposlitve in transakcijskega računa, na katerem bi izvedli izvršbo, pa tudi tisti, nad katerimi je bil uveden postopek osebnega stečaja.

Ob tem so še pojasnili, da njihov vrtec staršev ne ločuje po narodnosti, verski ali kateri koli drugi pripadnosti, da pa starši otrok, ki obiskujejo romska oddelka na Pušči, po plačevanju svojih obveznosti bistveno ne odstopajo od povprečja populacije. Ocenjujejo, da se v veliki meri zavedajo svojih pravic do uveljavljanja znižanega plačila, ki ga večinoma v rokih tudi uveljavljajo.

V mariborskih javnih vrtcih je trend neplačevanja s strani staršev realnost, ki pa v zadnjih desetih letih ostaja skoraj nespremenjena in predstavlja okoli 12 odstotkov na leto. Vrtci v takih primerih sledijo zakonodaji in najprej pošljejo opomin, v primeru neplačila pa se lotijo postopka izvršbe. Še pred njeno uresničitvijo se s starši skušajo dogovoriti o možnosti poravnave ali obročnega poplačila dolga, kar se velikokrat izkaže za uspešno.

Dolgovi staršev so od vrtca do vrtca različni, se pa gibljejo med 30.000 in 60.000 evri. V primerih, ko so izkoriščene vse zakonske možnosti, in ugotovijo, da je dolg neizterljiv in da povečuje stroške, podajo predlog na svet zavoda, ki oceni ali je mogoče dolg odpisati. Pri plačilni nedisciplini pa romska ali katerakoli druga skupina ne izstopa posebej, so še dodali.
Vir: STA

Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor bo od danes vodila Mateja Cekić iz mariborske občine, njen namestnik pa je postal Drago Žura iz občine Hoče-Slivnica.

V nadzornem svetu so še predstavniki drugih občin, ustanoviteljic JMSS: Zorica Zajc – Kvas iz občine Rače-Fram, Mojca Kacjan iz občine Starše, Uroš Brodnjak iz mariborske občine, Zvonko Fištravec iz občine Miklavž na Dravskem polju in Gorazd Ademovič iz občine Duplek.

Konstitutivna seja NS JMSS
Cekićeva je postala predsednica sveta po izvolitvi in praksi, da izberejo za predsednika oziroma predsednico predstavnika občine, ki ima največji kapitalski delež v JMSS.

Sicer pa so na seji spregovorili tudi o usklajevanju tržnih najemnin v oskrbovanih stanovanjih z inflacijo. Direktorica JMSS Tanja Vindiš Furman nam je razložila nadaljnji potek.

Novi nadzorniki so bili seznanjeni tudi s tem, da so na seji MOM potrdili investicijo Engelsova, saj je obnova oziroma energetska sanacija stavbe pomembna. Na podlagi tega projekta bodo lahko namreč črpali 1,4 milijona evrov, od tega za 510 tisoč evrov iz evropskega kohezijskega sklada. Vendar pa bo to možno šele po tem, ko bodo sprejeli letni načrt, za njim pa še razpis za izvajalca del.

Prvomajske praznike preživljamo v prijetnih toplih temperaturah, vendar nas bo konec tedna pričakala ohladitev – ponekod sneg.

sneg 30.1.2015

Že jutri nas bo zajela deževna fronta z nevihtami, v soboto pa nas bo dosegel arktični zrak. Ta bo poskrbel za ohladitev. Padavine se bodo okrepile v noči na nedeljo. Zjutraj se bo meja sneženja se bo spustila in v nedeljo zjutraj bo snežilo tudi v nižinah.
V ponedeljek in torek bo suho, več sončnega vremena bo predvidoma v torek. Od srede do petka bo verjetnost za padavine povečana, postopno bo nekoliko topleje.

V času letošnjih prvomajskih praznikov, 1. in 2. maja, ter prvi vikend v maju, 4. in 5. maja, bosta na območju Pohorja ponovno na voljo dve posebni avtobusni liniji: ena na relaciji Ruše–Areh– Bellevue–Botanični vrt in druga Botanični vrt–Hoče–Bellevue–Areh–Ruše.

Na obeh bo Marprom v omenjenih dneh opravljal prevoz potnikov z manjšim avtobusom, opremljenim s prikolico za kolesa.

Vir: Marprom

Vir: Marprom

Cena enosmerne vozovnice znaša 3 evre za odrasle in 1 evro za otroke (6–15 let), medtem ko je prevoz kolesa brezplačen. Dnevno bo avtobus na omenjenih linijah, ki imata vmesne postaje pri več znanih turističnih točkah na Pohorju, opravil pet voženj. Natančen vozni red bo dostopen na spletnih straneh www.marprom.si in www.visitpohorje.si v zavihku Vozni redi. Obiskovalce Pohorja in vse ostale vabimo, da izkoristijo ugodno možnost avtobusnega prevoza na oziroma po Pohorju.

Čebelarska zveza Slovenije  v sodelovanju s čebelarskimi društvi danes pripravlja dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Z namenom izobraževanja in informiranja splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva bo vrata obiskovalcem odprlo več kot 90 čebelarskih društev.

Čebele

Čebele

Čebelarska zveza Slovenije danes po Sloveniji organizirata Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Namen dogodka  je izobraževanje in informiranje splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva.
Čebelarji želijo predvsem lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem ter širši javnosti predstaviti čebelarsko dejavnost, postopke pridobivanja medu, saj še vedno marsikdo tega ne pozna. Ljudem želijo sporočiti, da so čebelji pridelki popolnoma naravno živilo, saj jim čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajajo, ali odvzemajo. Poudarek je na pomenu kranjske čebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane.
Dogodka se lahko udeležite tudi ter na ta način izrazite podporo čebelarjem za prizadevanje za ohranitev čebelarstva, kranjske čebele in tudi zadostnega opraševanja različnih rastlin, ki so bistvenega pomena za lokalno samooskrbo s prehrano.

V Štajerski regiji bodo obiskovalcem čebelarji odprli vrata v Mariboru, Lovrencu na Pohorju, Radljah ob Dravi, Račah in na Ptuju.

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Tržnica na Trgu svobode ostaja
2. Članice Društva Soroptimist klub ptujski porodnišnici predale dihalne blazinice
3. Salon Sauvignon razvajal brbončice od blizu in daleč
4. Razstava društva Invalid Kidričevo
5. 7. praznik regrata na Bezeni

Kaj se bo zgodilo z mariborskim letališčem čez 100 dni, oziroma kaj bo po 15. juliju? Po zapletih povezanih s širitvijo letališča, je dosedanji najemnik januarja letos odpovedal najemno pogodbo. Ker je najemnik z letališčem dolžan upravljati šest mesecev po odpovedi pogodbe, nato pa letališka infrastruktura preide nazaj v upravljanje Republike Slovenije, na Ministrstvo za infrastrukturo. Čez 100 dni poteče navedeni rok, nihče pa ne odgovori  na vprašanje kakšna bo usoda letališča po tem času.

Ministrstvo za infrastrukturo se ne odziva na apele in vprašanja župana Občine Hoče-Slivnica, Marka Soršaka. “V letališče je bilo vloženega preveč truda, časa in denarja, da bi mirno dovolili, da se zaprejo njegova vrata. Z morebitnim zaprtjem letališča se bo ustavil razvoj Podravja in posledično zvišal brezposelnost v regiji, država pa bo izgubila 19 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za obnovo letališke infrastrukture,” je dodal Soršak.

Ogrožena Helikopterska nujna medicinska pomoč

V primeru, da se bo Aerodrom Maribor zaprl, bo v težavah tudi Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki rešuje življenje v Severovzhodnem delu Slovenije. Kako pomembna je HNMP priča podatek, da so v lanskem letu izvedli okrog 280 intervencij, kar dokazuje smotrnost izvajanja te službe. “Nismo se zastonj več kot 10 let borili za to, da končno imamo to vrsto nujne medicinske pomoči,” je bil jasen vodja HNMP Štefan Mally.

Zaposleni in ostali dejavni na letališču Edvarda Rusjana so tako danes pozvali državne oblasti, naj prekinejo negotovosti in čim prej dorečejo prihodnost letališče. Morebitnemu zaprtju odločno nasprotujejo. Na kocki so namreč tako zaposlitve kot več kot 40 letna tradicija letalstva v Mariboru. Mariborsko letališče ima pomembno funkcijo kot regijsko letališče, saj izvaja tudi izobraževanja pilotov in kadra, ki se kasneje lahko tudi zaposli v regiji. Letališče je za komercialni promet zaživelo v letu 1976 in je še danes alternativno letališče mnogim letalskim družbam, ki letijo v slovenskem zračnem prostoru. “Smo pomembno regijsko letališče in želimo, da tako tudi ostane,” je povedal Tone Bračko, vodja prometa letališča Maribor.

V nevarnosti je tudi obratovanje protitočne obrambe, ki jo izvaja Letalski center. Premestitev celotne flote na alternativno lokacijo v primeru zaprtja, pa je skorajda nemogoč poseg, so prepričani. Še dodatni izziv bi bilo ponovno odprtje letališča v primeru zaprta v sredi julija, saj ponovna pridobitev obratovalnega dovoljenja traja med 3 do 9 mesecev. Kar v teoriji in praksi pomeni, zaprtje letališče vsaj do konec leta.

Ali gre za neenakomerno in neenakopravno obravnavo s strani države? “Če preletimo zgodovino 15 do 20 let, ugotovimo, da se je v letališče v Ljubljani vlagalo v razmerju 20:1. Se pravi v letu 2007-2013 v mariborsko letališče cca. 15 milijonov, medtem ko v ljubljansko med 40-60 milijonov. Tudi subvencije za odpiranje novih letalskih linij, kot je bila prejšnji teden v  znesku milijon evrov, z novo letalsko linijo z ljubljanskega letališča, se poraja dvom kako in kaj. Kdo je prvorazredni, kot drugorazredni državljan, za kar smatramo, da v enakovredni Sloveniji veljajo pogoji za vse enako,” je zaključil Bračko.

Vlado Republike Slovenije pozivajo, da javnost seznani z njenimi načrti o prihodnosti letališča. Zapisali so dve pomembni točki:

  • Če nameravajo letališče zapreti, naj to jasno povedo,
  • če nameravajo zagotoviti nadaljevanje obratovanja letališča, jih zanima na kakšne način načrtujejo to storiti. Do zaprtja letališča je še okvirno 100 dni. Ker poznajo dolžino upravnih postopkov jih skrbi, kaj lahko v tako kratkem času sploh storijo?Je javni razpis, s pogoji, ki so se izkazali za neatraktivne, zadosten odgovor na izziv ali zgolj umivanje rok?

Kakšna bo usoda mariborskega letališča je tako še vedno zavito v skrivnost.

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Lista Andreja Fištravca z amandmaji do podpore proračuna
2. Utirjanje prvega satelita TRISAT
3. Dan fakultete za naravoslovje
4. Stračanek svetovni prvak, Pečnik evropski

5. Čistilna akcija v Vuzenici
6. V Sveti Trojici street food ob jezeru
7. Tek zdravja po mariborskih ulicah

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s policijo danes začela prvi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 14. aprila. Osnovni namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Agencija bo voznike predvsem informirala, policija pa bo izvajala poostren nadzor prometa.

Vir: policija.si

Vir: policija.si

V času akcije bo po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor hitrosti, ki ga bo izvajala policija. V sredo bo potekal tudi maraton nadzora hitrosti, ob koncu akcije pa bo agencija v sodelovanju s policijo predstavila rezultate učinkov letošnjega maratona. Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, informiranje in ozaveščanje.

Neprilagojena hitrost še vedno predstavlja najpogostejši vzrok prometnih nesreč in največji problem v naseljih in na regionalnih cestah, so sporočili z agencije. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 37 ljudi od skupaj 91 žrtev prometnih nesreč, kar pa je sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto 2017, ko je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 46 ljudi.

S hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti in prekratka varnostna razdalja, so še sporočili z agencije.

Najbolj rizična starostna skupina z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti je skupina med 25. in 34. let, saj so v zadnjih petih letih osebe iz te starostne skupine povzročile največ prometnih nesreč. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti pa je voznik osebnega avtomobila.

Od začetka leta do 29. marca je, enako kot v letih 2018 in 2017, zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo devet ljudi. Po ocenah znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost prometa, ki jo je agencija predstavila septembra, bi se število mrtvih na slovenskih cestah lahko zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost znižali za dva odstotka.

Akcijo Hitrost bodo ponovili še junija in avgusta.
Vir: STA

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna danes začenja poskusno proizvodnjo v novi lakirnici v Hočah, a ne povsem brez zapletov. Po poročanju Požarreporta se lahko zaplete pri okoljevarstvenem soglasju, kjer ima Gorazd Marinček, predstavnik nevladnega okoljevarstvenega združenja Rovo, še vedno odprt spor in postopek pred upravnim sodiščem.

“Upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja smo se odpovedali, nismo pa se odpovedali upravnemu sporu v zvezi z nezakonitim okoljevarstvenim soglasjem in gradbenim dovoljenjem,” je včeraj za Večer potrdil Marinček.

magnaMagna je poskusni zagon prvotno načrtovala že za začetek marca, a je prišlo do zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje jim je dovoljenje izdala tik pred novim letom, a se je nanj pritožila dolenjska okoljska organizacija Rovo.

Spomnimo: Ministrstvo za okolje je v začetku februarja njihov ugovor zavrnilo, vendar se je pravnomočnost dokumenta zavlekla za dodatnih 30 dni, kolikor je strankam v postopku ostalo časa za vložitev pritožbe na upravno sodišče.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je po zavrnitvi njihove pritožbe nekajkrat napovedal, da bodo sprožili upravi spor, a je po sestanku z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ter ministrom za okolje in prostor v odstopu Juretom Lebnom od te namere odstopil.

V občini Hoče-Slivnica, kjer so s pravnomočnim okoljevarstvenim dovoljenjem zelo zadovoljni, kljub ohlajanju avtomobilske industrije računajo na drugo fazo tovarne.

Ob začetku poskusne proizvodnje v Magninem obratu bo vodja projekta Magna Nukleus in prihodnji direktor družbe Magna Slovenija David Adam imel izjavo za medije.
Vir: STA

Ministrstvo za gospodarstvo bo prisluhnilo predlogu okoljskega združenja Rovo in bo dopolnilo posebni zakon o Magni, o čemer naj bi vlada odločala prihodnji četrtek, je po današnjem sestanku s predstavniki Rova povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Rovo se bo zato odpovedal upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja. Odzvali so se tudi v podjetju Magna, celoten odziv preberite v 9. odstavku. 

 magna

Kot je povedal Počivalšek, je bil pogovor s predstavniki Rova konstruktiven, po izmenjavi vseh mnenj pa so prišli do dogovora, da bodo predlog nevladne organizacije za dopolnitev zakona o Magnini naložbi v občini Hoče-Slivnica sprejeli, pripravili za vladno obravnavo in ga poslali v vladno proceduro ter o tem odločali na seji naslednji četrtek.

“Po tehtnem razmisleku z obeh strani je prevladalo stališče, da je treba najti rešitev in verjamem, da smo v tej smeri naredili korak naprej, da se ta zadeva razreši,” je dejal gospodarski minister.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je zadovoljen, da so se na vladni strani tako bliskovito odzvali na njihovo odprto pismo, tudi predlog, da gre zadeva na vlado, je za njih sprejemljiv.

“Želimo ohraniti 200 delovnih mest in zagotoviti, da bo v Hočah ustvarjenih še nadaljnjih 200. Odločitev vlade, ne glede na to, kakšna bo, bo po našem mnenju vplivala na razumevanje problemov okolja bolj kot doslej. S tem bomo zadovoljni v tem smislu, da se bomo odpovedali pritožbi na upravnem sodišču, ne glede na to, kakšen bo sklep vlade, saj vendarle zaupamo v trezen premislek,” je dejal Marinček.

Rovo je vlado pozval, da naj t. i. lex Magna dopolni tako, da vanj doda člen, po katerem investitor, v tem primeru graška Magna Steyr, ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Okoljski minister Jure Leben, ki je sestanek zapustil nekoliko pred drugimi, je ob odhodu dejal, da sam mora skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, seveda pa v nekaterih primerih prevlada državni interes. “Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje nekega ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja,” je dejal Leben.

Obema ministroma ter predstavnikom Rova se je zahvalil hoški župan Marko Soršak, saj se je vendarle na koncu kot najboljši izkazal dialog, tako da se ne bodo lomila kopja na zaposlenih in na razvoju njihove regije. “Še enkrat hvala in gre za primer dobre prakse, da je dogovor vendarle možen,” je dejal.

Za to, da bo Magna lahko začela s proizvodnjo, pa bo po besedah ministra Počivalška v vsakem primeru morala za pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja počakati na iztek 30-dnevnega roka. Kaj bo naredila Magna, ki je zaradi vseh zapletov napovedala začetek organizacijskih priprav na selitev proizvodnje nazaj v Gradec, minister ni želel ugibati: “Upamo, da bodo to sprejeli s razumevanjem, saj smo vse moči vložili v dogovor.”

Del ekipe avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke je razplet sestanka danes spremljal v Ljubljani, pa so v Magni potrdili, da so jih z ministrstva pravkar obvestili o vsebini dogovora. Kaj dogovor pomeni in kakšne so posledice dogovora za njihove proizvodne načrte, pa za zdaj še ne morejo komentirati, saj dogovor šele preučujejo, so dodali.

Danes so iz Magne sporočili, da pozdravljajo včeraj sklenjeni dogovor, “med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče Slivnico in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega pričetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v tem tednu lahko pričeli s proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čim prejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času.

Marinček je napovedal, da bo vlada ob odprtju zakona, ne glede na to, kako ga bo spremenila, morala odgovoriti na vprašanje, kako v zakonu o vodah v prihodnje sistemsko reševati vprašanje neonesnaževanja pitne vode. “Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih,” je opozoril in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.

Od leta 2002 se namreč v upravnih enotah napačno interpretira določbe zakona o vodah in se ne upošteva oz. se je “preskočilo” omenjeni 69. člen zakona in njegove absolutne prepovedi oz. so določila zakona in podzakonskih aktov neusklajena. Minister Leben je po njegovih besedah napovedal, da bodo ta člen preoblikovali tako, da bo “bolj absoluten in razumljiv in da takšen spregled, kot se je dogajal doslej, ne bo več možen”.
Vir: STA

Po razkritju afere o vožnji vodje mariborskih kriminalistov pod vplivom alkohola je generalna direktorica policije Tatjana Bobnar opravila razgovor z direktorjem Policijske uprave (PU) Maribor Danijelom Lorbkom. Iz policije še sporočajo, da bodo v kratkem na mariborski upravi izvedli “potrebne organizacijske in kadrovske spremembe”

Vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Robert Munda je namreč danes za Radio Maribor potrdil navedbe medijev, da so ga policisti v petek oglobili zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Dogodek je obžaloval in dodal, da ne beži pred odgovornostjo. Munda je povedal, da je prekršek storil izven delovnega časa. Postopek je bil po njegovih besedah izpeljan korektno, globo pa je že poravnal.

Zoper omenjenega uslužbenca je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek sprožil notranjevarnostni postopek. Kot so dodali na policiji, bo prav tako predvidoma izpeljan disciplinski postopek.

Za “zagotovitev ustreznih pogojev za učinkovito delo na mariborski upravi” pa bodo v kratkem izvedli tudi kadrovske spremembe.

Vozil pod vplivom alkohola

Munda je ob tem zanikal poročanje nekaterih medijev, da je pred policisti, ki so ga želeli ustaviti, sprva bežal. Za odstop z delovnega mesta po njegovem ni razlogov, saj ni funkcionar, ampak uslužbenec, je še poročal Radio Maribor.

Na Policijski upravi Maribor so potrdili, da so policisti Policijske postaje Rače v petek ob 1.56 na regionalni cesti v Spodnjih Hočah ustavili 50-letnega voznika osebnega vozila. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal, da je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, zato so mu zaradi vožnje pod vplivom alkohola izrekli globo v višini 900 evrov in 16 kazenskih točk.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Imena kršitelja na Policijski upravi Maribor zaradi določil zakona o varstvu osebnih podatkov niso želeli razkriti, so pa potrdili, da je šlo za njihovega uslužbenca. Še dovoljena meja za vožnjo pod vplivom alkohola je sicer 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.

VIR: STA

Zaradi negotovosti glede pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja in s tem povezanega začetka obratovanja nove lakirnice v Hočah so v Magni začeli z organizacijskimi pripravami na selitev proizvodnje, ki je bila predvidena za Hoče, nazaj v Gradec, so potrdili v Magni. Še vedno upajo na rešitev, ki bi omogočila hiter začetek dela v Hočah.

magnaDodatnih pojasnil za zdaj v Magni ne dajejo, kot je znano, pa se pridobitev uporabnega dovoljenja odmika zaradi ugovorov novomeške okoljevarstvene organizacije Rovo, ki po zavrnitvi njihove pritožbe na izdano okoljevarstveno dovoljenje napoveduje upravni spor.

V petek so iz Magne sporočili, da jih zavrnitev pritožbe Rova zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje s strani ministrstva za okolje in prostor ne preseneča, saj so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje, po najboljših močeh pa tudi pričakovanja različnih nevladnih organizacij.

Ob tem so poudarili, da okoljevarstveno dovoljenje še vedno ni pravnomočno, zato še vedno ne morejo začeti s proizvodnjo, ki jo načrtujejo za ta teden. Ta je po njihovem pomembna za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo do svojih poslovnih partnerjev.

“Tovarna in ekipa v njej sta pripravljeni za začetek obratovanja,” so še sporočili iz avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke, ki je v novi lakirnici v Hočah že zaposlila okoli 200 ljudi, ti pa so prav v četrtek opozorili na svojo negotovost zaradi zapletov z začetkom obratovanja tovarne.

Združenje Rovo je predsednika vlade Marjana Šarca, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, okoljskega ministra Jureta Lebna in hoškega župana Marka Soršaka v odprtem pismu v nedeljo pozvalo, da z dopolnitvijo zakona o Magni slednji omogoči, da v najkrajšem času zažene proizvodnjo v novi hoški lakirnici.

Vanj bi po njihovem predlogu dodali člen, po katerem bi ne glede na 69. člen zakona o vodah investitor v konkretnem primeru lahko gradil objekte za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Na gospodarskem ministrstvu aktualnih razmer za zdaj podrobneje ne komentirajo, so pa za povedali, da z zaskrbljenostjo spremljajo trenutno dogajanje. V naslednjih dneh naj bi se vladni predstavniki vendarle sestali z Rovom, a čakajo na vrnitev okoljskega ministra Jureta Lebna, ki je trenutno na Finskem.

Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da si minister vsekakor prizadeva za dialog ter za nujen gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, a nikakor ne za ceno varovanja okolja. Pripravljen je “konstruktivno sodelovati na skupnem sestanku in tvorno prispevati pri iskanju novih rešitev”, ki jih namerava gospodarsko ministrstvo vključiti v zakon o Magni, so še zapisali.

Medtem se v regiji nadaljujejo pozivi k sklenitvi ustreznega dogovora. Danes je k temu pozval tudi rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je dejal, da k razvojnemu potencialu in stabilnosti gospodarskega prostora veliko prispevajo veliki industrijski sistemi, ki na svojo dejavnost vežejo mnogo srednjih in malih podjetij.

“S tega vidika menim, da je vstop Magne v slovenski prostor in še posebej v podravsko regijo srednjeročno in dolgoročno zelo pomemben korak na poti k hitrejšemu gospodarskemu razvoju regije ter prav tako primer uspešne tuje investicije v naš prostor,” je dejal Kačič in dodal, da je nujno nadaljevanje konstruktivnega dialoga vseh deležnikov.

Tudi v podravskem sindikatu SKEI z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke v zvezi z urejanjem potrebnih pogojev za zagon proizvodnje. Kot socialni partner si ne želijo razmer, ki bi predstavljale veliko tveganje za dosedanje investicije in že zaposlene v Magni.

“Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo in kljub veliki stopnji družbene odgovornosti sedaj vključenih akterjev se postavlja vprašanje, ali vpletena okoljska organizacija v tej vnemi ne pretirava z zahtevo,” je dejal predsednik sindikata Martin Dular.
Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje glede Magninelakirnice v Hočah. Dovoljenje je tako postalo dokončno, ne pa pravnomočno.

magnaZagon proizvodnje v novo zgrajeni Magninilakirnici v Hočah, ki naj bi se po prvotnih načrtih začel prihodnji teden s poskusno proizvodnjo, se odmika. Pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Magna za to potrebuje, a ga izpodbija nevladna organizacija Rovo, je namreč še naprej v zraku.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, s katero je pritožbo novomeške nevladne organizacije Rovo zoper okoljevarstveno dovoljenje zavrnilo. Ministrstvo je z njo zavrnilo tudi zahtevo organizacije Rovo za izrek ničnosti okoljevarstvenega dovoljenja, so sporočili z ministrstva.

“S to odločitvijo je dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno,” so izpostavili na ministrstvu in dodali, da Magna Steyr po določbah zakona o varstvu okolja lahko začne obratovati šele po njegovi pravnomočnosti. To se sicer zgodi v roku 30 dni od vročitve odločbe ministrstva, a le, če nobena od strank v tem roku ne vloži tožbe na upravno sodišče.

A to se bo po napovedih predstavnika okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zgodilo, saj je to napovedoval že vnaprej. Kot je v četrtek povedal za STA, pri tem vztraja zato, ker je zakonodajo treba spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih.

Marinček je pred časom predlagal, naj država, če meni, da slednje v tem primeru ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Čeprav nekateri trdijo, da se zakonov ne da spreminjati tako hitro, je Marinček ocenil, da bi vlada in DZ to lahko storila v roku enega meseca.

“Če bi spremenili člen o posebnem zakonu o Magni tako, da bi zapisali, da lahko investitor ne glede na zakon o vodah gradi na razvojnem območju, bi to zagato rešili,” je danes pojasnil za STA. Ta zakon je po njegovih besedah “povozil” že nekaj drugih zakonov, naj to naredi še za zakon o vodah in investicija se bo lahko odvila v skladu z zakonodajo.

Ker je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v četrtek napovedal, da bodo o Magni govorili z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki sta iz kvote SMC, ga je Marinček pozval, naj na srečanje povabijo še njega. Na njem bi jima še enkrat razložil, kako lahko zakonito rešijo nastalo situacijo, je navedel.

Ministrstvo poudarja, da Magna za obratovanje potrebuje pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, Marinček pa je predlagal, naj izda začasno dovoljenje na podlagi izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, s čimer bi Magnapo njegovem lahko obratovala dvakrat po pol leta, ne glede na morebitno tožbo na upravnem sodišču. S tem bi lahko rešili tudi negotovost trenutno okoli 200 zaposlenih, ki jih skrbi, da bodo ostali brez dela.

Da je odločitev okoljskega ministrstva pomemben mejnik v upravnih postopkih za odprtje in zagon proizvodnje v tovarni, pa je danes za STA povedal hoški župan Marko Soršak, a je hkrati dodal, da pogoji za pričetek proizvodnje še niso izpolnjeni.

Kot je povedal, si v občini Hoče-Slivnica prizadevajo, da bi so začetka poslovanja prišlo čim prej, kar bo odprlo tudi vrata za nadaljevanje te največje začetne oz. greenfield investicije v državi, ki ima ambicijo postaviti sodobno tovarno za proizvodnjo celotnih avtomobilov.

V zvezi z dogajanjem v Magni pa so se danes oglasili še v študentski organizaciji mariborske univerze, kjer menijo, da morajo imeti študenti po zaključku študija čim več zaposlitvenih priložnosti, zlasti v visokotehnoloških podjetjih, kar globalni velikan Magna nedvomno je. Vpletene so pozvali, da znova sedejo za mizo in poiščejo rešitev.
Vir: STA