Aktualne oddaje

Skupno število ljudi, pri katerih so ugotovili okužbo z novim koronavirusom, je v Sloveniji do ponedeljka do konca dneva naraslo za 35 na 1055. Umrlo je še šest ljudi. Premier Janez Janša je sicer ocenil, da gre Sloveniji “zmerno dobro” in da bi ukrepe za omejevanje širjenja koronavirusa lahko začeli sproščati od prihodnjega torka.

VIR: gov.si

V ponedeljek sta bila v Sloveniji opravljena 1202 nova testa na novi koronavirus, ugotovili pa so 35 novih okužb. Skupaj je tako število potrjenih okužb 1055 ob izvedenih 29.455 testih. Hospitaliziranih je bilo 111 ljudi, od tega 31 na intenzivni negi. Skupno število smrtnih žrtev je trenutno 36.

Med zdravstvenimi delavci in sodelavci so ugotovili skupaj 189 okužb, med oskrbovanci domov za starejše pa 219.

V ponedeljek so iz bolnišnice odpustili 13 bolnikov s covidom-19, ki bolnišničnega zdravljenja niso več potrebovali, skupaj pa je takih 115.

Janša je v večerni izjavi za javnost poudaril, da se krivulja širjenja virusa ne vzpenja več strmo, vendar še ne pada. “Skrbijo točkasti pojavi okužb po vsej Sloveniji. Brez nadzora pozitivnih in dodatnega testiranja njihovih stikov omejitve gibanja ni mogoče skrčiti zgolj na nekaj območij. Omejitev gibanja na matično občino in upoštevanje tega ukrepa sta zato pretekli teden bistveno zmanjšala možnost novih okužb,” je dejal Janša.

Pozitivne izkušnje z omejevanjem širjenja novega koronavirusa omogočajo ministrstvu za zdravje in vladi proučevanje in načrtovanje nekaterih sprostitev omejitvenih režimov. In ti se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih nekaterih nujnih pogojev mogoče začeli uveljavljati že od prihodnjega torka naprej, je dejal premier.

Med drugim proučujejo možnost postopnega ponovnega zagona vseh tistih dejavnosti proizvodnje, dela storitev, trgovine in prometa, ki jih je mogoče opravljati ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje, razkuževanju rok in uporabi zaščitnih mask.

Prav tako bo mogoče ob pogoju dodatnega umirjanja epidemije, o razširjenem testiranju na kritičnih točkah, kot so domovi za starejše, in ob boljšem nadzoru okužb sčasoma sprostiti nekatere omejitve gibanja.

Domovi za starejše sicer ostajajo problematične točke v boju proti koronavirusu. V šmarskem domu upokojencev je število okuženih stanovalcev in zaposlenih z novim koronavirusom v ponedeljek poraslo na 131, kar je 12 več kot v nedeljo. Kljub preventivnim ukrepom se okužba tako še naprej širi.

V domu starejših občanov Ljutomer DSO so v ponedeljek odkrili pet novih okužb s koronavirusom. Skupno število okuženih v DSO je 49, od tega 44 stanovalcev in pet zaposlenih. Občina računa na pomoč, ki jim jo je v ponedeljek obljubil minister Janez Cigler Kralj.

V domu starejših občanov v Naklem so 12 dni po prvi okužbi stanovalca zdaj ugotovili okužbo še drugega stanovalca. Ta je bil sicer v izolaciji. V mariborskem Domu Danice Vogrinec, kjer so minuli konec tedna zabeležili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, pa po nadaljnjih testiranjih ne beležijo novih primerov covida-19. Okužena je ena od zaposlenih v tem domu za starejše.

Predsednik države Borut Pahor je obiskal Dom starejših občanov Tezno. Direktorica doma Jasna Cajnko ga je opozorila, da domovi za starejše ne morejo nositi celotnega bremena soočanja z epidemijo pri starejših, ampak morajo biti starostniki deležni enake zdravstvene oskrbe kot drugi državljani.

Cajnkova je na predsednika republike, vlado in varuha človekovih pravic naslovila pismo, v katerem je izpostavila neenakopraven dostop starostnikov do ustreznega zdravljenja v primeru okužbe z novim koronavirusom. Opozorila je, da se skrb za bolne in potencialno bolne osebe v domovih za starejše v celoti prenaša na zaposlene in vodstva domov, ki pa so socialnovarstveni zavodi in ne zdravstvene ustanove.

Pozivu Cajnkove se je pridružil podpredsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj. “Manjka nam tako usposobljenih kadrov kot prostorskih resursov in zaščitne opreme. Upoštevamo vsa navodila in izvedli smo vse preventivne ukrepe, a v primeru obolelosti in okužbe s koronavirusom to v domovih ne bo dovolj,” je dejal.

“Ta virus se dotika nas vseh v enaki meri. Starejši ljudje so še bolj izpostavljeni, a to ni razlog za to, da bi ostali poleg vsega še osamljeni ali brez zdravstvene oskrbe, ampak naj se jim ta nudi na primeren način,” je poudaril Pahor.

Po podatkih ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja je sicer v zadnjih dneh manj kot deset svojcev k sebi vzelo svojce iz domov za starejše.

Se je pa v zadnjih dneh izboljšala situacija na področju zaščitne opreme v Sloveniji. V državi je trenutno dovolj zaščitne opreme za sprotne potrebe, še vedno pa nimamo večje zaloge, ki bi zadostovala za daljše obdobje, je za STA ocenil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. V prihodnjih dneh naj bi sicer prišlo do novih dobav, ki bi lahko povečale obstoječe zaloge.

Kot je povedal Šestan, trenutno ni nobene ranljive skupine, ki bi potrebovala zaščitno opremo, a je brez nje.

Na ljubljanskem letališču je medtem pristalo prvo širokotrupno letalo iz Kitajske z medicinsko opremo za Slovenijo, poroča Slovenski letalski portal Sierra5. Po navedbah letalskega portala je Boeing 777-300 ruske letalske družbe Nordwind Airlines prepeljal 40 ton medicinske opreme, največ zaščitnih obraznih mask.

Na gospodarskem ministrstvu so za STA povedali, da gre za zasebno donacijo osebe, ki ne želi biti imenovana.
Vir: STA

Potem ko je vlada pred enim tednom sprejela odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb najmanj dvakrat dnevno, smo se v tem tednu z ekipo podali na teren in preverili kako je z razkuževanjem večstanovanjskih pa tudi poslovnih stavb, torej prosotorov, kjer je večja frekvenca gibanja ljudi, s tem pa tudi večja možnost okužbe z novim koronavirusom. Kako pravilno razkuževati in na kaj biti pozoren, pa v prispevku.

Trenutna pandemija covid-19 izpostavlja urgentno potrebo po hitri in zanesljivi detekciji nalezljivih bolezni. Vrsto virusne oziroma bakterijske okužbe se lahko določi s presejalnimi DNA testi v bioloških vzorcih pacientov. Postopek pa otežuje tako mala količina patogene DNA kot tudi interferenca s prevladujočo DNA, ki z boleznijo ni povezana. Znanstveniki tipično pristopijo k načrtovanju molekulskih sond, ki močno vežejo patogeno DNA, s preostalo DNA pa ne interagirajo.

Fotografija je simbolična. Vir: pixabay.com

Raziskovalca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru dr. Tine Curk in izr. prof. dr. Urban Bren pa sta v sodelovanju z znanstveniki iz Velike Britanije in Kitajske z uporabo računalniških simulacij zasnovala boljši pristop. Njihovo delo bo v tem tednu objavljeno v Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA s faktorjem vpliva blizu 10. “To je šele četrta objava v tej prestižni multidisciplinarni reviji v zgodovini Univerze v Mariboru. Novost pristopa je v neintuitivnem načrtovanju sond, ki se preko šibkih multivalentnih interakcij vežejo na več različnih mest patogene DNA,” so sporočili iz Univerze v Mariboru. Sedaj se že izvajajo laboratorijski eksperimenti s ciljem, da bi se ta inovativni pristop čim prej prenesel v vsakdanjo klinično prakso.

“Glede na urgentno globalno potrebo po hitrih, zanesljivih in poceni metodah identifikacije nalezljivih bolezni pa novi pristop izkazuje ogromen potencial še posebno za nerazvite države s šibko zdravstveno infrastrukturo,” so še sporočili.

Kopališče Mariborski otok je pridobilo soglasje državne direkcije za vode za uporabo podtalnice za nadaljnjih pet let. S tega stališča torej ni ovir za nadaljnje obratovanje tega edinega javnega odprtega kopališča v Mariboru.

Novo soglasje je bilo nujno pridobiti, saj obstoječe poteče aprila. “Upravni organ je v postopku podaljšanja vodnega dovoljenja ugotovil, da se obstoječa vodna pravica ne bo spreminjala ne glede obsega, vrste in namena kot tudi ne glede mesta odvzema vode in mesta izvajanja vodne pravice, zato je vodno dovoljenje ustrezno podaljšal,” so za STA potrdili na Direkciji RS za vode.

S kopališčem upravlja občinski zavod Športni objekti Maribor, katerega direktor Tadej Mežnar pravi, da so pridobili soglasje za naslednjih pet let.

Letošnja kopalna sezona, ki se ponavadi začne ob koncu šolskega leta, torej s tega stališča ni več pod vprašajem. Seveda pa je odvisna predvsem od nadaljnjega razpleta epidemije z novim koronavirusom. “Glede na situacijo, s katero smo trenutno soočeni, si ne upamo ničesar napovedati,” pravi Mežnar.

“Lanska sezona je bila kar uspešna, saj je bilo okoli 34.000 kopalcev,” je dodal. V prejšnjih sezonah so našteli od 25.000 do 46.000 obiskovalcev, pri čemer je obisk krojilo predvsem vreme.

Tudi letos pred začetkom nove kopalne sezone načrtujejo le najbolj nujna vzdrževalna dela. Obnova celotnega kopališča bo namreč morala še počakati, saj občinska blagajna ne zmore tega stroška.

Pred leti je občina načrtovala obnovo kopališča v javno-zasebnem partnerstvu. A je zanimanje zasebnega partnerja poniknilo, potem ko je postalo jasno, da bodo na otoku s stališča varstva narave mogoči le omejeni posegi.

Kopališče Mariborski otok, ki deluje od leta 1930, se namreč nahaja na naravnem otoku v strugi reke Drave v Kamnici pri Mariboru, ki je od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in od leta 1992 kot naravni spomenik.

Za Športne objekte Maribor je vzdrževanje kopališča veliko breme, tudi zaradi dotrajanosti opreme. “Glede na to, da ne gre za tipično športni objekt, se predvideva, da se poišče drugega upravljavca oziroma najemnika objekta,” je povedal Mežnar.

V sanacijskem načrtu tega zavoda, ki ga je februarja obravnaval mestni svet, se omenja možnost prenosa upravljanja na javno podjetje Mariborski vodovod. Kot je za STA povedal direktor tega podjetja Danilo Burnač, so za vodstvo Mestne občine Maribor izdelali podrobno analizo možnega prevzema v upravljanje kopališča, a dvomi, da se bodo ostale občine lastnice Mariborskega vodovoda strinjale s tem.

“Mariborski vodovod je v lasti 19 občin in bi seveda bilo potrebno soglasje vseh lastnikov, da bi se lahko takšna želja uresničila. Obstoji dvom, da bi drugi lastniki dopustili obremenitev njihove lastnine in stroškov izvajalca v breme preostalih občin oziroma delničarjev,” je pojasnil.

V Mariborskem vodovodu ocenjujejo, da bi za letno upravljanje s kopališčem potrebovali okoli 350.000 evrov, za sanacijo in ureditev kopališča pa nekaj manj kot tri milijone evrov.

Mariborska občina je sicer lani obnovila cesto, ki vodi do kopališča, kmalu pa naj bi bilo urejeno tudi parkirišče pred mostom na otok.
Vir: STA

Mariborska občina je za zdaj umaknila predlog povišanja cene ravnanja z odpadnim blatom, ki so ga sprva nameravali obravnavati na za prihodnji teden načrtovani seji mestnega sveta. Ker bodo zaradi razmer z epidemijo zdaj izpeljali dopisno sejo, se je župan Saša Arsenovič odločil, da omenjene točke ne bo uvrstil na dnevni red.

Kot so pojasnili na mestni občini, se je župan odločil, da v času, ko se vsakodnevno odzivamo na številne nove izzive, mnogi med njimi so tudi finančne narave, občanov ne bo dodatno obremenjeval, zato bo mestni svet o podražitvi odločal šele, ko bodo končane izredne razmere.

Elaborat o ravnanju z odpadnim blatom iz Centralne čistilne naprave (CČN) je za obravnavo v mestnem svetu pripravilo javno podjetje Energetika Maribor, ki storitev ravnanja z odpadnim blatom izvaja od marca 2016.

Omenjeno podjetje tudi sklepa pogodbo o odstranjevanju blata s pogodbenim partnerjem, ki ga izbere na javnem naročilu. Zdaj veljavna pogodba poteče konec marca, ker pa pred potrditvijo elaborata z novo ceno storitve nove pogodbe ni mogoče skleniti, od sredine prihodnjega tedna v Mariboru ne bodo imeli izvajalca, ki bi odvažal blato iz čistilne naprave.

Dokler ne bodo sklenili nove pogodbe, bodo blato skladiščili na deponiji v Dogošah, ki je neposredno ob čistilni napravi in je v preteklosti že bila uporabljena v ta namen. Energetika Maribor bo v sodelovanju s podjetjem Aquasystems, ki kot koncesionar upravlja s čistilno napravo, poskrbela, da bo blato skladiščeno varno in ne bo imelo vpliva na okolje in neposredno okolico.

V postopku javnega naročila za naslednje enoletno obdobje se je sicer prijavil samo dosedanji izvajalec, podjetje Surovina, pri čemer je nova ponujena cena bistveno višja od dosedanje. Kot pojasnjujejo, je to posledica dejstva, da je lokacij, kjer še sprejemajo odpadno blato, vse manj, zlasti potem ko je Madžarska, kamor je doslej potovalo mariborsko blato, njegov uvoz popolnoma ustavila.

“Višja cena je neposreden odraz krčenja trga. Pred štirimi leti smo Mariborčani za odvoz tone odpadnega blata plačevali 48,49 evra, od aprila 2018 57 evrov. Za novo obdobje je Surovina ponudila storitev po ceni 220,10 evra za odvoz tone blata,” pojasnjujejo na mariborski občini in dodajajo, da bi bile položnice posameznega gospodinjstva višje za povprečno tri evre.
Vir: STA

Energija plus bo od marca do maja 2020 za gospodinjstva in male poslovne kupce znižala cene elektrike za 5% in cene zemeljskega plina za 30% ter pripisala 500 točk v lojalnosti program Moj Plus.

Energija plus

Iz Energije plus sporočajo, da ves čas spremljajo razmere, ki so nastale po sprejetih ukrepih za preprečitev nadaljnjega širjenja okužb s korona virusom CoV-2 in ukrepe, katere je sprejela Vlada RS. Z namenom, da zmanjšajo negativne učinke s katerimi se soočajo njihovi kupci, so že izvedli vrsto ukrepov, sedaj pa so, v okviru trenutnih zmožnosti, znižali še cene elektrike in plina. Ker so obstoječe razmere spremenile tok normalnega življenja, je Energija plus za gospodinjstva, ki ostajajo doma zaradi lastnega zdravja ali ukrepov delodajalcev in za male poslovne kupce, ki so prisiljeni zmanjšati ali celo ustaviti poslovanje, pristopila k znižanju cen elektrike ter zemeljskega plina za obdobje treh mesecev. Vsem gospodinjskim kupcem, z izjemo tistih na Samooskrbi, za mesece marec, april in maj 2020, tako znižujejo cene električne energije za 5% in cene zemeljskega plina za 30%. Enako velja za male poslovne kupce, ki nimajo merjene moči. Gospodinjskim kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, pa bodo še dodatno pripisali 500 točk. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da Energija plus trenutno obračunava najnižje pavšalne stroške poslovanja, ki zanašajo mesečno zgolj 0,89 EUR brez DDV oz. 1,09 EUR z DDV. “Ker smo vedno zagovarjali, da so kupci na prvem mestu in ker se zavedamo resnosti situacije, stiske ljudi in težav s katerimi se soočajo manjši poslovni kupci, smo poleg ukrepov, ki jih je že sprejela država, kot so ukrepi za gospodarstvo in prebivalstvo in oprostitev tarifne postavke za obračunsko moč in prispevka za OVE in SPTE, sprejeli odločitev, da gospodinjstvom in malim poslovnim kupcem pri računih za marec, april in maj 2020 znižamo cene električne energije in plina,” je poudaril direktor Energije plus Bojan Horvat. Napovedano znižanje cene električne energije predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 2,4 % nižje stroške položnic za električno energijo. Ob že sprejetih ukrepih države, pa bo skupaj račun za gospodinjstva tako nižji za 27 %. Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da ima Energija plus izmed vseh dobaviteljev tudi najnižji mesečni pavšalni strošek poslovanja (PSP).

Za zemeljski plin so za svoje kupce zagotovili popust v višini kar 30% na obstoječe cene in velja za mesece marec, april in maj 2020. Znižanje predstavlja pri povprečnem kupcu na osnovnem paketu 17,2 % nižje stroške položnic za zemeljski plin. To je trenutno tudi vse, saj država drugih ukrepov za kupce zemeljskega plina (še) ni sprejela. Večina ljudi je zaradi razglasitve epidemije doma, skrbi jih zdravje, šola poteka od doma, hrana se pripravlja doma, priklopljenih je več aparatov, v zimskih razmerah, ki so se začele prav ob začetku pomladi, pa je potrebno poskrbeti tudi za ogrevanje. Hladno vreme se bo še nadaljevalo. Številna gospodinjstva in mala podjetja so se zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov, znašla v stiski. “Tako kot smo v številnih drugih primerih (poplave, žled), svojim kupcem priskočili na pomoč, ni tokrat nič drugače. Čas je, da stopimo skupaj in prebrodimo to težko obdobje. Podpiramo odločitve, ki so že bile sprejete. Mi smo z vami,” so izpostavili v Energiji plus.

Vsem kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni program Moj plus, bodo v mesecu maju dodatno pripisali 500 točk za zvestobo, ki jih lahko vnovčijo skupaj z ostalimi zbranimi točkami. Vse svoje kupce, ki se še niso vpisali v brezplačen lojalnostni program pa pozivajo, da to storijo čim prej in si tako zagotovijo še dodatne ugodnosti.

Proizvodnja elektrike v elektrarnah Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ki proizvedejo dve tretjini vse električne energije v Sloveniji, tudi v času epidemije koronavirusa poteka nemoteno. V družbi izvajajo ukrepe za največjo možno zaščito zaposlenih, so danes sporočili iz HSE.

Hidroelektrarna (HE) Fala. Vir: Zavod za turizem Maribor – Pohorje

“Tudi v obdobju spopadanja s koronavirusom se zavedamo poslanstva in dolžnosti, da zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo proizvodnjo električne energije ter posledično nemoteno preskrbo za gospodinjstva, ustanove in gospodarske subjekte,” so zapisali v sporočilu.

Po razglasitvi epidemije v Sloveniji 12. marca povprečna dnevna proizvodnja skupine HSE znaša 14 gigavatnih ur (GWh) električne energije, potem ko je bila februarja 15 GWh. Hidro proizvodnja električne energije Dravskih elektrarn Maribor in Soških elektrarn Nova Gorica poteka nemoteno ter je v skladu z načrtom in celo za 1 GWh višja kot prejšnji mesec. Tudi proizvodnja edine termoelektrarne, Termoelektrarne Šoštanj, poteka nemoteno.

Delo v jami Premogovnika Velenja poteka po načrtih. Obratujeta dva odkopa, njuna trenutna dnevna količina proizvodnje znaša več kot 12.000 ton ter se bo v prihodnjem tednu povečala na načrtovanih 15.000 ton dnevne proizvodnje, so napovedali v HSE.

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić je zmerno optimističen, so navedli. “Kljub težavnim okoliščinam, ki vplivajo ne le na vzdušje in motivacijo, temveč tudi na rezultate našega dela, smo zadovoljni, da smo uspeli naše poslovanje stabilizirati do te mere, da poteka nemoteno,” je zapisal.

Skupina HSE skupaj z ažurnimi ukrepi za največjo možno zaščito vseh zaposlenih, vključno z zagotovitvijo potrebne zaščitne opreme za zaposlene v centru vodenja in tiste, ki so potrebni za proizvodnjo električne energije, tudi v oteženih pogojih poslovanja vsakodnevno zagotavlja nemoteno in zanesljivo preskrbo z električno energijo, so navedli.
Vir: STA

Podjetje Alpe Panon, ki je nosilec franšize za verigo restavracij s hitro prehrano Mcdonald’s v Sloveniji, je dobrodelnim organizacijam in domovom za starejše po vsej državi podarilo več kot dve toni živil. Po zaprtju restavracij so jim namreč v skladišču ostala sveža živila, kot so zelenjava, jabolka, jajca in meso, so zapisali v podjetju.

Vse zaloge hrane so podarili lokalnim ustanovam
Izredne razmere so povzročile takojšnje zaprtje restavracij, česar še nekaj dni nazaj ni nihče pričakoval. V podjetju so tako ostali s polnimi skladišči živil, pripravljenih za nemoteno obratovanje 20 restavracij. Odločili so se, da vso hrano s krajšim rokom uporabe donirajo lokalnim ustanovam v krajih, kjer se nahajajo njihove restavracije. Hrano so podarili humanitarni organizaciji Anina zvezdica, Domu pod gorco Maribor, Stanovanjski skupini Val iz Kopra, Rdečemu križu Celje, domu upokojencev v Kranju, Rdečemu križu Koper, Rdečemu križu Novo mesto, Domu za varstvo odraslih Velenje, Civilni zaščiti in Kriznemu centru za mlade Nova Gorica, CSD Kranj in Medgeneracijskemu centru Bled.

“V nedeljo zvečer je bilo treba ukrepati hitro in preudarno. Pred nami sta bili dve težki odločitvi. Kam z vso hrano? In kam z ljudmi? Rešitev na prvo vprašanje se je ponudila kar sama. Od nekdaj se trudimo za kakovostno vpetost v lokalno okolje, kjer delujemo, zato je bila hitro in soglasno sprejeta odločitev, da gredo živila v dobrodelne namene, v kraje, kjer delujemo. Težja, a neizogibna pa je bila odločitev poslati 700 ljudi na čakanje,” je dogajanje opisal Srdjan Krumpak, direktor podjetja Alpe-Panon, McDonald’s Slovenia. “Imeli smo skoraj dve toni sveže robe, predvsem zelenjave, jabolk, jajc in piščančjega mesa, kar pomeni, da je bilo treba ukrepati hitro. Živila smo morali čim prej razdeliti. Preverili smo, katere dobrodelne organizacije, domovi za oskrbo ljudi različnih generacij obstajajo v krajih, kjer imamo restavracije, in začeli klicati, če potrebujejo našo pomoč v obliki podarjenih živil. Vse se je odvilo zelo hitro. V nekaj urah smo bili dogovorjeni z 11 organizacijami,” je potek akcije razložil Denis Potočnik, vodja nabave in kvalitete v McDonald’su.

Predstavniki dobrodelnih organizacij so McDonald'sovo gesto pozdravili. “Bojim se, da bo ta situacija najbolj prizadela tiste, ki so se že prej težko prebijali. Zato že nekaj dni javno, preko vseh svojih kanalov pozivam podjetja in posameznike, ki lahko pomagajo, naj to storijo, hkrati pa tudi vse družine, ki potrebujejo pomoč, naj se javijo. Ni sramotno prositi za pomoč. Sramotno je pomoči ne ponuditi, če jo lahko. Ponedeljkovega klica iz McDonald’sa sem se zato zelo razveselila. Z njihovo dvakratno donacijo bomo pomagali precej družinam in posameznikom. Upam, da bo podobnih klicev v prihodnje še več. Dajati pomeni zares živeti, to je prava in edina pot. Trenutno celotna situacija je za vse nas wake-up call in zato močno upam, da se vsi vrnemo k pravim vrednotam,” pravi Ana Lukner Roljič, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina Zvezdica.

Mcdonald’s Slovenija trenutno deluje zelo omejeno in le preko dostav

Podjetje je zaradi odloka o zaprtju restavracij 95 % svojih zaposlenih poslalo na čakanje.
Na delovnih mestih je obdržalo le peščico zaposlenih, ki v Ljubljani in Mariboru po naročilu
pripravljajo jedi, ki jih nato dostavljata podjetji eHrana in Wolt.

Za ta teden napovedujejo nove donacije.

Čeprav je bilo na dvoetažnem mostu v Mariboru po potresu z žariščem v bližini Zagreba opaziti okrušene stebre, pristojne službe zagotavljajo, da so mariborski mostovi še vedno varni za promet. To naj bi potrdil tako prvi pregled ob prisotnosti strokovnjaka za statiko v nedeljo kot današnji pregled s čolna.

Vir: wikipedia.org

Dežurna intervencijska ekipa javnega podjetja Nigrad je ob prisotnosti strokovnjaka za statiko Metoda Krajnca v nedeljo dopoldne pregledala mariborske mostove s kopnega, danes pa so s čolnom pregledali še tiste dele mostov, ki so dostopni samo z vode.

Pod drobnogled so vzeli Malečniški, Stari, Titov in dvoetažni most ter pri slednjem že med nedeljskim pregledom ugotovili manjše poškodbe, ki so jih povezali s potresom. Z nekaterih stebrov, ki povezujejo obe etaži mostu, se je namreč odkrušil del materiala.

Statik je že v nedeljo presodil, da so kljub temu vsi mostovi statično stabilni in torej varni za uporabo. Takšno je njegovo mnenje tudi po današnjem ogledu. “Pri včerajšnjem ogledu se je videlo, da je na dvoetažnem mostu lokalno odpadel zaščitni sloj betona, ki pa je odpadel zaradi korozije armature. Bile so že razpoke in potem se je to odkrušilo. Ni pa videti globinskih poškodb na stebrih, zato statično most ni ogrožen. Danes, ko smo s čolnom pogledali mostove še od spodaj, ni bilo videti dodatnih poškodb od potresa, so pa mostovi močno načeti korozijsko, zato se bo treba tega v doglednem času lotiti in popraviti,” je za STA danes povedal Krajnc.

Kot so povedali v Nigradu, je njihova intervencijska ekipa danes opravila tudi pregled Košaškega nadvoza in tam prav tako ni našla kakšnih poškodb, ki bi jih povzročil nedeljski potres z magnitudo 5,3 in žariščem deset kilometrov severno od Zagreba.
Vir: STA

Mestna občina Maribor bo za že maja lani uspešno izpeljan projekt ureditve avtobusnih postajališč in nadstrešnic prejela 80.000 evrov kohezijskih sredstev preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi sredstvi, je sklep o finančni podpori že potrdila.

Vir: Facebook Marprom

Vrednost projekta prenove je sicer skupaj znašala dobrih 205.000 evrov. Kot so za STA pojasnili na Mestni občini Maribor, so med drugim postavili 21 novih avtobusnih nadstrešnic na postajališčih, ki pred tem niso bila pokrita.

V sklopu del so na novo uredili še klopi in koše za odpadke ter postavili informativne table za potnike, postajališča pa so opremljena tudi s taktilnimi označbami. S tem so izboljšali celostno podobo in kakovost mestnega javnega potniškega prometa. Hkrati so izboljšali udobje potnikov pri čakanju in dostopu do postajališč, kar bo po njihovem mnenju vplivalo tudi na povečano uporabo javnega potniškega prometa.

Prenove je bilo tako deležno obračališče pri pokopališču Dobrava ter postajališča pri OŠ Draga Kobala, pobreškem pokopališču, na Gorkega ulici, Kardeljevi, Betnavski in Lesjakovi ulici, pri železniški postaji Tezno, na Zagrebški cesti, Kavčičevi ulici, pri domu starejših občanov na Teznem, na Makedonski in Osojnikovi ulici, v Rošpohu, pri poštnem logističnem centru in na Šentiljski ulici.
Vir: STA

Danes, 22. marca obeležujemo svetovni dan vode. “Letos na žalost malo drugače kot prejšnja leta vendar bi kljub situaciji želeli, da se nas sliši in da ta dan ne gre mimo nas brez razmisleka o vodi. Ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je tokratna tema “voda in podnebne spremembe”,pravijo na Mariborskem vodovodu.

Vir: pixabay.com

K temu dodajajo, da se vsak dan trudijo, da z majhnimi koraki pripomoremo k varovanju okolja. “Našim zaposlenim je že več kot leto na razpolago električno vozilo. V letošnjem letu smo zamenjali vse avtomate za tople napitke, v katerih ne uporabljamo plastičnih lončkov. Trudimo se strogo ločevati odpadke. Tisto, na kar pa smo najbolj ponosni, pa so naši pitniki,” so zapisali na spletni strani.

Mariborski vodovod ima v upravljanju 56 pitnikov, ki jih vsako pomlad postavijo na različne lokacije. Na teh lokacijah ostanejo do jeseni. Na vsakem pitniku beležijo porabo vode in na vseh pitnikih znaša kar 224 m³. “To pomeni, da naši uporabniki namesto, da bi kupovali vodo v plastenkah, raje posežejo po sveži vodi iz pitnikov,” pravijo na Mariborsem vodovodu.  Ter dodajajo, da “s tem privarčujemo kar 896.000 0,25 dcl plastenk oziroma neverjetnih 18 ton plastike. Če bi to vodo natočili v 0,5 l plastenke bi naneslo to kar 448.000 plastenk oziroma 10 ton plastike.”

S pitniki torej ne skrbijo le za to, da imajo uporabniki v mestu dostop do sveže pitne vode pač pa tudi pozitivno vplivajo na okolje. “Zaradi nameščenih pitnikov se v okolje odloži vsaj 18 ton plastike manj. Pomislite kaj lahko danes vi storite za naše okolje? Pitna voda namreč še zdaleč ni samoumevna,” so opozorili.

Ob tem pa so še dodali, da “današnji potresni sunek, ni povzročil težav pri črpanja vode. Oskrba z elektriko je na vseh 304 objektih, zato oskrba z vodo poteka nemoteno.”

Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca, od leta 1992, ko je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov.  V Mariborskem vodovodu so vsako leto ob svetovnem dnevu voda pripravili številne aktivnosti ob obeležitve tega dne. Tokrat so zaradi epidemije z novim koronavirusom vse načrtovane dejavnosti primorani potisniti v ozadje. “Vendar to še ne pomeni, da smo pozabili na svetovni dan vode in pomembnost zadostnih količin pitne vode! Prav sedaj je pravi čas, da se zavemo kako pomembna je ta preveč samoumevna dobrina,” so zapisali na Facebook strani.

Mariborski vodovod

“Sektor oskrbe s pitno vodo sodi v kritično infrastrukturo saj moramo ne glede na kritične razmere zagotavljati 24 ur na dan skladno in varno pitno vodo. Mariborski vodovod je izvajalec bistvene javne storitve in delujemo skladno z izdelanimi načrti ter navodili, dosledno pa upoštevamo tudi navodila in priporočila pristojnih služb,” pišejo na Facebooku.  Ob tem dodajajo, da so sprejeli več preventivnih ukrepov tako za zaščito zaposlenih kot tudi njihovih strank. “Po nam znanih podatkih prenos koronavirusa preko pitne vode ni poznan vendar kljub temu izvajamo preventivne ukrepe tudi za zaščito pitne vode, ki jo distribuiramo. Zaposleni pri svojem delu striktno uporabljajo osebno zaščitno opremo. Zagotovili smo dezinfekcija sredstva in predpisali redno ter temeljito razkuževanje rok. V vodooskrbne objekte s prosto gladino (vodohrane) se vstopa samo izjemoma, vse kontrolne preglede se izvaja v vodooskrbnih objektih, kjer ni neposrednega stika s pitno vodo. S tem dodatnim ukrepom se trudimo ščitimo vodo prek različnimi morebitno škodljivimi vplivi,” so še zapisali.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (zaenkrat) nemoteno vrši vzorčenje in analize pitne vode. Vsi vzorci se jemljejo zgolj na lokacijah, kjer ni neposrednega vpliva na skladnost pitne vode. “Zavedamo se, da je oskrba s pitno vodo ena izmed ključnih dejavnosti zato svoje delo v tem kritičnem času izvajamo po najvišjih kriteriji in tako, da bo lahko sistem oskrbe s pitno vodo deloval nemoteno. Trenutno 168 zaposlenih Mariborskega vodovoda srbi, da nam iz pip teče pitna voda, ki je pomembna tudi za preprečevanje različnih obolenj,” še pravijo v Mariborskem vodovodu.

Si predstavljate, da si v tem obdobju, ko je higiena najpomembnejša, ne morete temeljito umiti rok?

Zato v mariborskem vodovodu apelirajo na vse, da letos ta dan praznujemo drugače. “Spomnimo se, da pitna voda ni samoumevna. Spomnimo se, da smo zato, da po ceveh priteče zadostne količine varne pitne vode, zadolženi tudi zaposleni Mariborskega vodovoda,” so še pred nevi zapisali.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes sprejel Odredbo o izvajanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Mestni občini Maribor. Odredba je danes objavljena v Medobčinskem uradnem vestniku, veljati pa bo začela jutri, 19. marca 2020. S tem aktom MOM na svojem območju zagotavlja izvajanje Priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede števila potrošnikov, ki so glede na kvadraturo lahko naenkrat prisotni v posameznem poslovnem prostoru (novi koronavirus SARS-CoV-2) z dne 17. marec 2020.

Izvajajoč ta priporočila, odredba Mestne občine Maribor določa:
 lastnik oziroma uporabnik trgovine mora za zaposlene v trgovini za zagotavljanje varnosti in
zdravja ter preprečevanja okužb zagotoviti razpoložljiva zaščitna sredstva (rokavice za
enkratno uporabo, zaščitne maske, razkužila …);
 glede na kvadraturo trgovine je lahko v poslovnem prostoru trgovine prisotna ena stranka na
20 m2 površine (pomožni prostori, kot so skladišča, sanitarije, garderobe in podobni v to niso
všteti);
 lastnik trgovine mora strankam zagotoviti posamičen vstop v poslovni prostor trgovine, tako
da največje število strank v trgovini ne preseže prej navedenega;
 lastnik trgovine mora stranke pred vstopom v trgovino podučiti o uporabi razpoložljivih
zaščitnih sredstev (rokavic za enkratno uporabo, zaščitnih mask, razkužil), ki jih zagotavlja
strankam;
 lastnik trgovine mora pred vhodom v trgovino zagotoviti, da stranka, ki kaže vidne znake
prehlada, ne vstopi, in da zanj nakup opravijo zaposleni v trgovini. Stranki se kupljeno izroči
zunaj;
 razdalja med strankami pred blagajno mora biti vsaj dva metra. Število strank na blagajni
glede na ureditev prostora (število blagajn, dolžina prostora ob blagajniškem pultu) določi
lastnik trgovine;
 da zagotovi pretočnost strank na blagajni, mora lastnik trgovine zagotoviti posamičen pristop
stranke k blagajni, tako da je med strankami zagotovljena prej navedena razdalja;
 lastnik trgovine mora vzdrževati red v poslovnem prostoru trgovine in zagotoviti organizacijo
dela na način, da se vsa opravila, ki jih lahko izvajajo zaposleni zunaj delovnega časa
trgovine, izvedejo, ko strank ni v prostoru. Ob tem mora lastnik trgovine zagotoviti ustrezno čiščenje ali razkuževanje nakupovalnih vozičkov in košar, naprav za vnos PIN številk in drugih površin in predmetov, ki prihajajo v stik s strankami, ter
 lastnik trgovine mora na vidno mesto na vhodu v poslovni prostor trgovine namestiti obvestilo o najvišjem dopustnem številu strank v trgovini in navodila za vstop strank v trgovino, uporabo priporočenih zaščitnih sredstev, ki jih zagotavlja lastnik trgovine, ter ukrepov za ohranjanje razdalje med strankami v trgovini.

Nadzor nad izvajanjem odredbe bodo opravljale pristojne službe občinske uprave.

Energetika Maribor in Surovina sta našli začasno rešitev in Surovina znova prevzema odpadno blato iz Centralne čistilne naprave.

“Zato odpadnega blata do nadaljnjega ne bomo več skladiščili na začasni deponiji v Dogošah,” so sporočili iz Mestne občine Maribor. K temu pa dodali, da blato, ki je tam bilo že skladiščeno, da bo danes tudi odstranjeno.

“Kot rečeno, je rešitev začasna in jo bomo morali, glede na to, da so izredne razmere, še prilagajati; če ne bo druge možnosti, bomo morali blato znova odlagati na dogoški začasni deponiji,” pravijo na MO Maribor.

Dom Danice Vogrinec Maribor zaključuje več milijonov evrov vreden projekt nadgradnje pralnice in kuhinje, s katerim želijo postaviti temelje za prihodnjo širitev tega največjega doma za starejše v Mariboru. Nova pralnica je že zaključena, a bodo za nekaj mesecev vanjo preselili kuhinjo, da lahko zaključijo dograditev tudi slednje.

Vir: google maps

Zaradi občinskih in državnih ukrepov, povezanih z novim koronavirusom, se bo sicer verjetno nekoliko upočasnilo pridobivanje uporabnega dovoljenja za prostore nove pralnice, drugih težav pa direktor doma Marko Slavič ne pričakuje. Projekt je namreč že v zaključni fazi, je danes povedal za STA.

V domu sicer tako kot v drugih domovih za starejše v Sloveniji trenutno velja prepoved obiskov zaradi nevarnosti širjenja novega koronavirusa. Uprava doma zagotavlja, da je za stanovalce dobro poskrbljeno, zato svojcem ni treba biti v skrbeh.

“Skrbimo maksimalno, kolikor je v teh razmerah možno. Stanovalci se lahko razen redkih izjem prosto in normalno družijo po domu, organizirali smo dodatne aktivnosti in se tudi drugače trudimo, da ne čutijo osame,” je povedal direktor Slavič.

Projekt nadgradnje v domu sicer zajema obnovo osrednje pralnice in kuhinje v osrednji enoti v mariborski mestni četrti Pobrežje. “Najsodobnejša, tudi informacijsko izjemno podprta, pralnica je začetek, ki nam bo omogočil vzpostavitev mreže dislociranih enot, ki jo že tako dolgo pričakujemo,” je pojasnil direktor.

V novih prostorih bo pralnica začela delati s polno paro predvidoma jeseni. “V prihodnjih treh mesecih, ko zaključujemo tudi prenovo kuhinje, bomo začasno v ta prostor prestavili delovanje kuhinje. Po dograditvi slednje se bo kuhinja ponovno vrnila nazaj na svoje mesto in predvidevamo, da bomo oktobra ali novembra tehnično sposobni, da z delovanjem te kuhinje in pralnice zadostimo vsem potrebam potencialno novih dislociranih enot,” je pojasnil direktor.

Investicija je ocenjena na 3,9 milijona evrov, od tega naj bi dobrih 2,6 milijona evrov zagotovilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ostali denar je zagotovil dom iz amortizacijskih sredstev. “S tem namenom smo v zadnjih letih varčevali pri ostalem vzdrževanju doma, a na žalost ni šlo drugače,” je dejal Slavič.

Sodobne tehnične podporne službe kuhinje in pralnice so po njegovih besedah ključne za zagotavljanje stroškovno najbolj optimiranih storitev v manjših enotah. Te načrtujejo v več okoliških občinah. Zaenkrat imajo dislocirano enoto le na Taboru v Mariboru.
Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je sprejel odredbo, s katero odreja zaprtje vseh gostinskih obratov, ki gostom nudijo le jedi in pijače, trgovin in drugih lokalov, ki izvajajo storitvene dejavnosti, pri katerih ni mogoče preprečiti osebnega stika med zaposlenimi in strankami, na območju Mestne občine Maribor.

Do odredbe lahko dostopate tukaj, prav tako do Odloka o določitvi prekrškovnih postopkov glede izvrševanja omenjene odredbe.

 

 

 

Tudi župan Občine Duplek Mitja Horvat je danes odredil  zaprtje vseh lokalov na območju Občine Duplek, razen trgovin z živili, lekarne, pošte in bencinskega servisa. Dovoljena je dostava hrane, ob doslednjem upoštevanju preventivnih ukrepov za preprečitev prenosa virusa.” Odrejam zaprtje vseh lokalov na območju Občine Duplek, razen trgovin z živili, lekarne, pošte in bencinskega servisa. Dovoljena je dostava hrane, ob doslednjem upoštevanju preventivnih ukrepov za preprečitev prenosa virusa. S to odredbo dopolnjujem odredbo z dne 12.3.2020. Odredba velja od 15. 3. 2020, od 12. ure naprej, do preklica,” je zapisal. K temu pa dodaja, da je potrebno zavedanje in skrb za zdravje vsakega posameznika. “Le z doslednim upoštevanjem navodil bomo lahko zajezili širjenje virusa,” je zapisal.

 

 

 

 

Vlada je skladno z napovedjo sprejela odlok o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz bo začasno prepovedan od polnoči. Taksiji bodo lahko vozili, vendar bodo morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti.

Skladno z odlokom se na ozemlju Slovenije prepove izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov, posebnega linijskega prevoza potnikov, stalnega zunajlinijskega prevoza potnikov, občasnega prevoza potnikov ter javnega železniškega prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem prometu, so sporočili z vlade.

Avtotaksi prevozi bodo še naprej dovoljeni, če bo voznik taksija pred vstopom novega potnika poskrbel za ustrezno razkužitev delov vozila, ki so redno v fizičnem stiku s potnikom.

Prepoved ne bo veljala za prevoze, ki so potrebni za intervencijske službe in druge nujne službe javnega sektorja. Pri teh prevozih bosta morala za ustrezno zaščito voznikov in potnikov poskrbeti njihov organizator in izvajalec. Morebitne druge izjeme bo odobril minister za infrastrukturo.

Odlok prepoveduje tudi prevoz oseb z nihalnimi žičnicami, vzpenjačo in krožnimi kabinskimi žičnicami. Ta prepoved ne velja v primerih nujne oskrbe, medicinske pomoči, zaščite in reševanja ter za osebe, ki so pred uveljavitvijo tega odloka opravile prevoz z napravami iz prejšnjega odstavka in se vračajo po uveljavitvi tega odloka. Tudi v tem primeru morebitne druge izjeme odobri minister za infrastrukturo.

Prepovedi in omejitve iz tega odloka veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga objavi v uradnem listu.
Vir: STA

V okviru evropskega projekta Cinderella v Dogošah pri Mariboru postavljajo demonstracijski objekt za prikaz možnosti ponovne uporabe odpadnih materialov v gradbeništvu. Tamkajšnji krajani so bili sicer zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje, a avtorji zagotavljajo, da zadeva ni nevarna in da bo objekt po petih letih odstranjen.

Vir: bralec

Medtem ko se zaenkrat večino gradbenih odpadkov, na primer od obnove cest ali drugih projektov v občini, vozi na odlagališča, želijo s tem projektom pokazati, da jih je mogoče ponovno uporabiti na različne načine. “S tem med drugim zmanjšamo porabo primarnih naravnih virov oziroma so tisti viri, ki so že vzeti iz narave, čim dlje v uporabi,” je pojasnil Igor Kos z mariborskega Inštituta Wcycle.

V demonstracijskem objektu v Dogošah želijo te načine praktično prikazati. “Ljudje smo pač takšni, da lažje verjamemo, ko nekaj vidimo,” je dejal Kos. “Gre za osnovno demonstracijo v manjšem obsegu, torej z manjšo količino materiala. Gre za podobno dejavnost, ki jo na tem območju že izvaja zasebno podjetje, torej ne gre za dodatno obremenjevanje okolja, zato je strah domačinov odveč,” je dodal.

Objekt naj bi začel opravljati svojo nalogo konec poletja. Trenutno so v fazi projektiranja, za to pa so pridobili tudi že vso potrebno dokumentacijo. Uspeli so tudi pomiriti okoliške prebivalce, saj ti po podrobni preučitvi projekta in zagotovitvi, da ne gre za obdelavo nevarnih odpadkov ali večjih količin materiala, nimajo več pripomb, je za STA potrdil predsednik mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci Oton Štrucl.

Sprva so želeli na tej lokaciji postaviti tudi demonstracijski objekt za projekt Urbana zemljina za hrano (Urban Soil 4 Food), v katerem se v Inštitutu Wcycle s partnerji ukvarjajo s preučevanjem možnosti predelave bioloških odpadkov v uporabne zemljine. A so se zaradi zaskrbljenosti domačinov odločili, da bodo ta objekt prestavili v Selnico ob Dravi. Tudi tam naj bi delo začeli v drugi polovici letošnjega leta.

V projektu Cinderella so združili moči mariborsko komunalno podjetje Nigrad, Inštitut Wcycle in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Decembra 2017 so bili uspešni na razpisu za evropska sredstva na področju sistemskih eko-inovativnih pristopov k novim krožnim poslovnim modelom za trajnostno gradbeništvo. Pridobili so financiranje v višini skoraj 1,7 milijona evrov v štirih letih trajanja projekta, torej do leta 2021.

Skupno je EU za projekt Cinderella, v katerem sodeluje še deset partnerjev iz Italije, Španije, Hrvaške, Srbije, Poljske in Nizozemske, namenila 6,7 milijona evrov. Projekt se po navedbah sodelujočih osredotoča na iskanje rešitev za prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj se predvideva, da bo do leta 2050 v urbanih predelih živelo skoraj 86 odstotkov svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so potrebni novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati ekonomsko bolj učinkoviti.
Vir: STA

Od včeraj je omejen vstop v uradne prostore Mestne občine Maribor in Upravne enote Maribor na Ulici heroja Staneta 1. V navedenih uradnih prostorih se lahko zadržuje največ deset zunanjih obiskovalcev hkrati. Ukinjene so uradne ure za stranke oziroma poslovanje za stranke v vseh prostorih Mestne občine Maribor. Za komunikacijo z Mestno občin Maribor sta občanom na voljo elektronska pošta gp.mom@maribor.si in telefonska številka 02 2201 000.

V Mestni občini Maribor uvajajo ukinitev plačevanja z gotovino na mestnih avtobusih. Od ponedeljka, 16. marca, na vseh mestnih avtobusih voženj začasno pri vozniku ne bo mogoče plačevati z gotovino in s papirnatimi kupončki za eno vožnjo. Potnike zato pozivajo, da pravočasno poskrbijo za nakup ustreznih vozovnic v predprodaji – plastičnih kartic z eno ali več vožnjami. To lahko storijo na blagajni na glavni avtobusni postaji v Mlinski ulici, na spodnji postaji Pohorske vzpenjače, v Turistično informacijskem centru Maribor in na vseh zunanjih prodajnih mestih (trafikah). Omenjeni ukrep ukinitve plačevanja z gotovino in papirnatimi kupončki za eno vožnjo pri vozniku na avtobusu bo veljal do nadaljnjega oziroma do preklica. Za mestne avtobusne linije bodo med delavniki veljali sobotni vozni redi. Od sobote ne bo na razpolago prevoz z mini vozilom Maister. Blagajna na glavni avtobusni postaji v Mlinski ulici bo od sobote poslovala v zmanjšanem obsegu: med delavniki bo odprta od 7. do 16. ure, ob vikendih pa od 8. do 13. ure.

Družba Nigrad od danes za stranke in uporabnike storitev ukinja uradne ure na sedežu družbe na Zagrebški cesti 30, za vprašanja in potrebne informacije pa bodo dosegljivi na elektronskem naslovu info@nigrad.si. V družbi Mariborski vodovod do nadaljnjega ni uradnih ur za zunanje stranke, sprejemajo samo nujne, vnaprej napovedane obiske. Zaprta je informacijska pisarna Snage, uporabniki storitev lahko nemoteno urejajo zadeve preko telefona na številkah 02 620 58 00 in 02 620 58 75 ali po elektronski poti na naslovu info@snaga-mb.si. Spremenjen je delovni čas zavetišča za živali, za prostovoljce bo do nadaljnjega zaprto. Zaprte so javne sanitarije v mestu in Akvarij-terarij. Do nadaljnjega ni uradnih ur v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor.

Do nadaljnjega so odpovedane vse prireditve Narodnega doma Maribor, Pokrajinski muzej Maribor je zaprt, Dom ustvarjalnosti mladih Maribor, Muzej narodne osvoboditve je zaprl Trafiko, Muzej NO in Fotografski muzej bosta delala kot običajno. Do preklica je zaprta Ledna dvorana, od ponedeljka do preklica bo zaprto kopališče Pristan. Od danes do preklica so zaprte vse enote Mariborske knjižnice, bibliobus ne vozi. Rok izposoje in podaljšanje gradiva (razen časopisov in revij) so v tem času podaljšali na 28 dni.

Od danes bo na Pohorski vzpenjači veljala omejitev vstopa, in sicer bosta v posamezno kabino lahko vstopila največ dva potnika. Ista omejitev bo veljala za sedežnico Pisker. Po 15. marcu smuka na Pohorju ne bo več mogoča.

Pogrebne slovesnosti se izvajajo zunaj in v najožjem družinskem krogu, do največ deset ljudi. Sprejem pokojnika v mrliško vežico je od 8. do 9. ure zjutraj. Po sprejemu se vežica zaklene, odklene se pol ure pred začetkom pogrebne slovesnosti. Mrliške vežice se dnevno razkužujejo.
Vir: STA

Svet za obvladovanje širjenja Covid-19 Mestne občine Maribor, v katerega so vključeni Nacionalni inštitut za javno zdravje, enota Maribor, UKC Maribor, ZD Maribor, Civilna zaščita Maribor, Gasilska brigada Maribor, Upravna enota Maribor, Policijska uprava Maribor, Slovenska vojska, Območno združenje Rdečega križa Maribor, Štajerska gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica Maribor je danes na novinarski konferenci podal ključne informacije.

Več v posnetku novinarske konference:

Svet se bo sestajal po potrebi, ves čas pa si bo izmenjeval informacije o aktualnih razmerah ter se usklajeval ob ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa na območju Maribora.

Nadzorni svet Javnega holdinga Maribor, v katerem bo združenih nekaj javnih podjetij Maribor je na konstitutivni seji imenoval direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek kot vršilko dolžnosti direktorice. Danes so predstavili tudi nadaljnje aktivnosti za vzpostavitev holdinga, v katerega so vključena javna podjetja Energetika, Mariborski vodovod, Marprom, Nigrad, Pogrebno podjetje in Snaga. Zaposleni v javnih podjetjih, ki postajajo del holdinga, pa so zaskrbljeni, saj do njih pride le malo informacij v zvezi z novim holdingom in spremembami njihovega delovnopravnega položaja.

Več v videoprispevku:

Na Univerzi v Mariboru ostajajo pri odločitvi, da bodo zaradi novega koronavirusa odpovedali vsa predavanja šele takrat, ko bodo razglašene izredne razmere. So pa prepovedali predavanja z udeležbo več kot sto ljudi, na nekaterih fakultetah pa bo pedagoški proces potekal na daljavo.

Dekan filozofske fakultete Darko Friš je poleg splošnih ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom, ki so bila sprejeta na ravni univerze, danes odredil tudi prestavitev študijskega procesa na njihovi fakulteti v spletno okolje. To pomeni, da so od danes odpovedane vse oblike pedagoškega procesa na filozofski fakulteti v fizični obliki.

“Izvajalce in izvajalke študijskega procesa prosimo, da v največji možni meri nadomestijo študijski proces bodisi z delom preko elektronske učilnice ali na drugačen način z delom na daljavo tako, da študentkam in študentom naložijo samostojno delo od doma,” je zapisal v sprejetem sklepu, ki velja do preklica.

Kmalu zatem so se podobno odločili še na pedagoški fakulteti in fakulteti za naravoslovje in matematiko. Vse tri fakultete so v stavbi na Koroški cesti in soočene z večjim številom študentov v majhnih predavalnicah. Slednje naj bi bil glavni razlog za odločitev za prehod na izvajanje pedagoškega procesa na daljavo.

Na Univerzi v Mariboru so v torek zaradi novega koronavirusa prepovedali zbiranje več kot sto ljudi v zaprtih prostorih in vsa zbiranja, ki niso vezana na tekočo izvedbo pedagoškega procesa. Za splošno odpoved predavanj pa se niso odločili. “Za takšen ukrep se ne bomo odločili, dokler ni na nacionalni ravni razglašenih izrednih razmer,” so navedli.

Danes je rektor Zdravko Kačič članicam univerze dodatno sporočil, da je treba glede na izdano odredbo ministrstva za zdravje odpovedati vsa predavanja, seminarje in vaje, ki se jih udeleži več kot 100 ljudi, ter jih ustrezno nadomestiti z izvajanjem v manjših skupinah, z drugimi oblikami pouka na daljavo ali z njihovo izvedbo po prenehanju nevarnosti širjenja koronavirusa.

V kolikor bo pristojno ministrstvo določilo, da je potrebna izvedba celotnega pedagoškega procesa na daljavo, bo univerza temu sledila, lahko pa že sedaj odločajo o tem posamezne fakultete. “Fakultete se lahko po posvetu z rektorjem odločijo za ukrepe, ki vplivajo na organizacijo dela, med drugim tudi za odpoved pedagoškega procesa v fizični obliki do preklica, če tako narekujejo okoliščine, v katerih ta fakulteta deluje,” so na rektoratu univerze navedli v današnjem sporočilu za javnost.

Zaposlenim in študentom odsvetujejo vsa potovanja na območja z novim koronavirusom. Fakultete, ki izvajajo pedagoški proces v zdravstvenih in socialnih institucijah, so dolžne upoštevati njihova specifična navodila in sprejeti vse ukrepe za zaščito svojih zaposlenih delavcev in študentov. Zaposleni in študenti so tudi prejeli navodila, kako preprečiti okužbo s koronavirusom z izvajanjem vsakodnevnih preventivnih ukrepov ter kako ukrepati, če so bili na območju, kjer je prisoten koronavirus.

Po neuradnih navedbah časnika Večer je nekaj zaposlenih na pedagoški fakulteti že v samoizolaciji. Eden od zaposlenih na tej fakulteti naj bi bil namreč v neposrednem stiku z okuženim s koronavirusom, nato pa še z nekaj osebami s fakultete, ne pa tudi študenti. Vsi naj bi bili v samoizolaciji doma in brez vsakih simptomov.
Vir: STA

Mariborska občina je med 1. novembrom 2016 in 31. oktobrom 2019 z desetimi partnerji iz petih držav Evropske unije vodila projekt GreenCycle, katerega ključni cilj je bilo oblikovanje modela za vzpostavitev sistema krožne ekonomije, kot načina za dosego ciljev za zmanjšanje toplogrednih plinov. V Mariboru so kot ena prvih občin v tem delu Evrope sprejeli Strategijo prehoda v krožno gospodarstvo, ki predstavlja temeljni dokument prihodnje razvojne usmeritve mesta. Eden izmed projektov krožnega gospodarstva je tudi projekt City mater circle kot primer dobre prakse varčevanja z vodo oziroma ponovne uporabe odpadne vode, ki jo izvaja mariborski vodovod v sodelovanju z Nigradom.

Več v videoprispevku:

Sinoči se je na konstitutivni seji zbral nadzorni svet Javnega holdinga Maribor. Po oblikovanju nadzornega sveta so nadzorniki imenovali tudi začasnega direktorja. Vodenje mariborskega holdinga javnih podjetij je začasno prevzela direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek.

Člani nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor, v katerega so vključena podjetja Marprom, Mariborski vodovod, Snaga, Energetika Maribor, Nigrad in Pogrebno podjetje Maribor, so sinoči za v. d. direktorice mariborskega holdinga javnih podjetij potrdili Lidijo Pliberšek, ki je sicer tudi direktorica Pogrebnega podjetja Maribor. Vodenje tega bo Pliberškova zaenkrat tudi nadaljevala. Na kakšen način bo potekala združitev podjetij, kakšni bodo prihranki in kaj čaka zaposlene v vseh podjetjih,  pa bomo izvedeli v prihodnjih dneh.

Dopolnjeno, 10. 3. 2020, ob 10.30

MO Maribor je v svojem sporočilu za javnosti sporočila: “Vodstvo Mestne občine Maribor si je vzpostavitev Javnega holdinga Maribor kot poglavitno nalogo svojega mandata zadalo že med volilno kampanjo. Odličen servis za meščane mora izboljšati kvaliteto in dostopnost komunalnih storitev občanom našega mesta in celotni regiji; to bomo med drugim zagotovili tudi z združitvijo komunalnih podjetij pod enotnim vodstvom, v Javnem holdingu Maribor.”  Zapisali so še, da bodo s tem poslovanje racionalizirali, zagotovili še boljšo povezanost med podjetji, koordinacijo pri sprejemanju strateških odločitev in izvajanju storitev ter v veliki meri prispevali k uresničitvi zastavljenih ciljev.

Utemeljitev imenovanja Pliberškove za v. d. direktorice

“Vzpostavitev in vodenje Javnega holdinga Maribor bo zahtevna naloga. Zato smo na občini, ob sodelovanju z mednarodno svetovalno družbo A. T. Kearney, temu vprašanju posvetili veliko pozornosti. Vodstvo občine je v komunikaciji s kandidati ugotovilo, da bo takšno vodenje holdinga vzpostavila mag. Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor, d. d. Lidija Pliberšek je izziv sprejela in bila kot vršilka dolžnosti direktorice tudi soglasno potrjena s strani nadzornega sveta JHM. Njeno imenovanje pozdravljajo tudi drugi direktorji mariborskih javnih podjetij, saj na čelo prihaja izkušena menedžerka iz domačih vrst, ki delovanje javnih podjetij in mesta samega zelo dobro pozna,” so na MO Maribor zapisali v sporočilu za javnost.

Mestna občina Maribor in javno podjetje Marprom želita brezplačen prevoz z električnim mini vozilom Maister – »vožnjo na klic« – približati še večjemu krogu uporabnikov. Tako sta skupaj pripravila novo vizitko z osnovnimi podatki o Maistru, ki jo lahko občani in obiskovalci Maribora poslej najdejo na različnih točkah v središču mesta.

Vir: Marprom facebook

Skupno 40.000 natisnjenih vizitk vozila Maister smo v minulih dneh razdelili po številnih gostinskih lokalih v starem mestnem jedru, trgovinah, trafikah in drugih poslovnih prostorih, kjer so v posebnih stojalih na voljo uporabnikom. Prav tako te čakajo v Turistično informacijskem centru Maribor. Ob tem smo za obveščanje o možnosti prevoza z Maistrom natisnili še posebne nalepke, namenjene za namestitev na vhodna vrata lokalov, trgovin itd.

Okolju in potnikom prijazna storitev prevoza z Maistrom je v Mariboru na razpolago od 22. decembra 2017; od takrat do začetka letošnjega marca jo je izkoristilo že približno 48.000
potnikov. Povprečno Maister dnevno prevozi blizu 80 kilometrov in prepelje okoli 70 ljudi. Med uporabniki prevladujejo starejši ljudje, gibalno ovirani in tudi starši z majhnimi otroki.
Glede na številne pozitivne odzive potnikov lahko rečemo, da se je storitev prevoza z Maistrom, ki marsikomu olajša pot po središču mesta, v Mariboru izkazala kot zelo dobrodošla. Tako bo še naprej dopolnjevala ponudbo mariborskega mestnega potniškega prometa, pri čemer je v načrtu, da jo v kratkem nadgradimo s še enim tovrstnim vozilom; postopek nakupa novega vozila, ki ga vodi Mestna občina Maribor, je v zaključni fazi.

Prevoz z Maistrom je moč naročiti vnaprej s klicem na telefonsko številko 030 700 035, prav tako pa vozilo sprejema naključne mimoidoče potnike. Na razpolago je znotraj območja za pešce in dela starega mestnega jedra, vozni čas Maistra pa je vse dni v letu od 8. do 20. ure. Z nakupom dodatnega vozila bomo lahko v prihodnje še izboljšali kakovost opravljanja te storitve.

Ptuj ob uspešnem napredovanju v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 optimistično nadaljuje prizadevanja za osvojitev tega naziva. Po ocenah vodje ptujske kandidature Aleša Štegra je uvrstitev znak, da so na pravi poti, a se zavedajo, da jih čaka še veliko dela. Upajo predvsem na jasnejšo sliko glede financ.Po besedah županje Nuške Gajšek je uvrstitev Ptuja v ožji izbor kandidature za EPK 2025 priznanje vsem, ki so vlagali čas, energijo in znanje v prijavo. “Seveda pa je to šele začetek poti, na kateri bo treba še veliko stvari razčistiti,” je dejala.

Šteger je poudaril, da so kandidaturo gradili “od spodaj navzgor” in s ciljem dolgoročnega razvoja mesta in regije ter da bodo tako delali tudi v prihodnje. “Ogromno časa smo posvetili dialogu, razvijanju idej, gradnji realnih predlogov, ki se realno vklapljajo v razvojno strategijo našega mesta,” je dejal, prepričan, da je EPK edinstvena priložnost za razvoj regije.

Kandidaturo so naslovili Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb. “Za naziv EPK kandidiramo, ker želimo odločno stopiti na pot celovite transformacije mesta in skupnosti. Naši cilji so vzpostavitev nove mestne identitete, utemeljene na kulturi in ustvarjalnosti, krepitev povezav med mestom, regijo in Evropo, opolnomočenje kulturnega in kreativnega sektorja in vzpostavitev sinergijskih povezav med kulturo in drugimi sektorji,” so zapisali vanjo.

Zdaj jih tako kot prijavitelje iz Nove Gorice, Ljubljane in Pirana čaka dopolnitev prijav, decembra pa se bo Svet neodvisnih strokovnjakov ponovno sestal in odločil, kdo bo nosil naziv EPK 2025. “Še naprej bomo kandidaturo gradili skupaj,” je dejala koordinatorka ptujske kandidature Martina Magdič.

K sodelovanju so pritegnili 19 občin ter vsebinsko zastavili štiri programske sklope. “Navdih smo poiskali v preteklosti, naši skupni dediščini in tisočletnem izročilu, ki ga želimo osvetliti, preoblikovati, oživiti in na novo osmisliti, da bi se v zakladnici dosežkov človekovega duha in ustvarjalnosti lahko mi in generacije, ki prihajajo za nami, navdihovali še desetletja,” so zapisali.

Šteger ocenjuje, da je ptujska kandidatura v primerjavi z drugimi “manj festivalsko” zastavljena, torej ne cilja le na dogajanje v letu 2025, ampak želi doseči dolgoročne spremembe. “Da bi čim več stvari ostalo tudi po EPK,” je povzel.

Finančno konstrukcijo so zastavili v višini 21 milijonov evrov za program in še okoli 30 milijonov evrov za investicije v infrastrukturo, a poudarjajo, da so to le okvirne ocene. Prav to poglavje je namreč še najbolj odprto, saj je vlada zaenkrat obljubila za EPK 2025 le deset milijonov evrov. “Vsa štiri mesta smo si edina, da sredstva, ki so jih predvideli na ministrstvu, niso ustrezna, ne glede na to, katero mesto bo izbrano,” je dejal Šteger. “Vlada mora definirati neke realne gabarite. Mora biti toliko realna, da ne ravna podcenjujoče do tega najpomembnejšega na področju kulture v EU,” je dejal.

Da so največji izziv finance, se strinja tudi županja. “Smatram, da je to državni in ne lokalni projekt, za katerega mora glavnino sredstev zagotoviti država,” je dejala. Od nove vlade pričakuje “jasne odgovore, kaj in koliko bodo financirali”.

Da je Ptuj sodeloval že pri EPK Maribor 2012, po ocenah Štegra ni slabost. “Če bi bila, ne bi prišli v drugi krog,” je prepričan. Spomnil je, da je bila vključitev partnerskih mest v takratno EPK sklenjena v zadnjem trenutku, zato ta mesta niso šla skozi celoten proces “postajanja EPK”. Slednji pa se mu zdi ključen, če se želi doseči dolgoročne spremembe. “Tudi zato smo v kandidaturi osredotočeni na EPK kot razvojni proces, ne enkratni dogodek,” je dejal.
Vir: STA

Gašenje požara, ki je v ponedeljek izbruhnil v družbi za predelavo odpadkov Surovina v Mariboru, se bo nadaljevalo tudi danes. Gre namreč za zahtevno intervencijo, ki jo je še dodatno otežilo porušenje strehe objekta, v katerem je zagorelo. Požar je sicer omejen in ni nevarnosti, da bi se širil.

Še vedno velja, da se bližnji prebivalci naj se ne zadržujejo na prostem in naj zaprejo okna. Prihaja namreč do onesnaženja zraka zaradi dima, ki je nastal pri gorenju skladiščenih snovi, drugače pa naj ne bi bilo nevarnosti za okolico.

Vir: ARSO

Kot smo že poročali je v podjetju Surovina v ponedeljek zagorelo malo po pol eni uri v hali velikosti 50 krat 70 metrov, kjer skladiščijo mešane odpadke. Goreti so začeli skladiščeni predelani biološki odpadki, pripravljeni za trdno gorivo, požar pa se je hitro razširil še na zunanjo deponijo. Po prvih ocenah gasilcev je ogenj zajel približno 5000 kubičnih metrov odpadkov, po prvih nestrokovnih ocenah, ki so jih posredovali policisti, pa je povzročil za okoli tri milijone evrov materialne škode, poroča STA.

Danes bodo po besedah direktorja Gasilske brigade Maribor Aleša Ciringerja nadaljevali s polno paro. Z delovnimi stroji, ki jih zagotavlja Surovina, bodo razkopali vse in pogasili vsa žarišča.

Mariborski mestni svetnik podal pobudo za sklic izredne seje mestnega sveta

Na socialnem omrežju Facebook je mariborski mestni svetnik Matic Matjašič pozval k sklicu izredne seje: “Dovolj je stopiti ven in povohati, pa je vsem jasno, da trije požari v enem tednu v Surovini niso normalna zadeva, ampak dogodek, ki ima vsaj trenutne, upam da ne trajne posledice, na kvaliteto zraka in življenja v mestu. Ker je prav, da dobimo pojasnila, pomirimo strahove in razjasnimo situacijo, predvsem pa, da se nam ne zgodi “drugi Kemis” sem danes kolegom svetnikom in županu MOM predlagal izredno sejo mestnega sveta MOM,” je zapisal.

Vir: FB Matic Matjašič

 

 

V Mestni občini Maribor so poostrili nadzor nad odlaganjem odpadkov. V skladu s posodobljenim občinskim odlokom, ki ureja to področje, bodo morali imeti občani po novem urejen odvoz odpadkov tudi z vikendov in ostalih objektov v začasni rabi. Prav tako so se zvišale globe za kršitelje.

smeti, odpadki, zabojnik, snaga

Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor je bil nazadnje spremenjen v letu 2014, mestni svetniki pa so ta teden potrdili obsežnejšo prilagoditev aktualnim razmeram.

“Pri spremembi odloka smo bili predvsem pozorni na to, da ta zasleduje javni interes pri ravnanju z odpadki, to pomeni čim več ločenih frakcij odpadkov na izvoru, učinkovito zbiranje in odvoz odpadkov ter vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v sistem,” je pojasnila Neva Pipan iz kabineta župana Saše Arsenoviča.

Občina je skupaj s komunalnim podjetjem Snaga lani začela kampanjo osveščanja prebivalcev o ustreznem odlaganju odpadkov, ki je pokazala veliko nejasnosti pri meščanih. Med drugim ne vedo točno, kako je treba odlagati biološke odpadke. Zato so v novem odloku jasno opredelili, da jih je treba odlagati zavite v papir ali razgradljive vrečke in da imajo občani tudi možnost hišnega kompostiranja.

Ljudje so se pogosto pritoževali zaradi nesnage okoli smetnjakov, zato je v novem odloku jasneje opredeljeno, da ima izvajalec javne službe obveznost čiščenja prevzemnega mesta v primeru, da se to onesnaži zaradi praznjenja zabojnika. Če tega ne bo počel, mu grozi globa.

Strožje bodo pristopili do organizatorjev javnih prireditev, ki morajo po novem obvezno zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na prireditvi in čiščenje javnih površin po zaključku. Tudi tu so predvidene globe, ki jih doslej ni bilo.

Za odvoz smeti bo treba plačevati tudi z vikendov in ostalih objektov v začasni rabi, saj se je doslej dogajalo, da so se ti odpadki kopičili na ekoloških otokih ali celo v naravi.

Dolgoročno bi radi sicer v Mariboru popolnoma ukinili ekološke otoke. Potem ko so individualne hiše na začetku leta prejele rumene vreče za zbiranje odpadne embalaže, so ponekod z ekoloških otokov že umaknili rumene zabojnike za embalažo. V prihodnje bi radi podobno naredili še za odpadno steklo in papir. “Cilj je, da zagotovimo zajemanje odpadkov pri gospodinjstvih doma, saj ekološki otoki niso ravno v ponos mestu,” je povedal direktor Snage Janez Letnik.

V spremenjeni odlok so dodali možnost izgradnje podzemnih zbiralnic odpadkov ter prepoved kurjenja odpadkov v naravi, tudi zelenega obreza. Prepovedano je tudi brskanje po odloženih odpadkih in odlaganje bioloških odpadkov kot hrano za potepuške živali.

Za pravne osebe so se globe zvišale s prej tisoč na 1500 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe s prej 500 na 600 evrov, za samostojne podjetnike s prej 800 na 1500 evrov ter za fizične osebe s prej sto na 300 evrov. “Glede na možnost polovičnega plačila globe doslej veljavne kazni v večini primerov niso imele ne vzgojnega ne kaznovalnega učinka,” je pojasnila Pipanova.

Po novem bodo pri individualnih hišah praznili posode za mešane komunalne odpadke na tri in ne več dva tedna, s tem da jim bodo rumene vreče za odpadno embalažo odvažali na dva tedna, kar skupno pomeni več odvozov od hiš. Pri večstanovanjskih objektih ostaja odvoz na tedenski ravni, se je pa tam občutneje zvišala cena odvoza. Po novem bo cena ravnanja z odpadki v Mariboru enaka kot v okoliških občinah.
Vir: STA

Mariborski mestni svet je ugodil vodstvu Športnih objektov Maribor in mu podaljšal rok za pripravo novelacije sanacijskega programa, s katerim bi rešili likvidnostne težave in zagotovili dolgoročno vzdržno poslovanje. Slednjega bi moral zavod pripraviti že do konca januarja, zdaj pa ga na mestni občini pričakujejo do sredine marca.

Športni objekti Maribor Dvorana TaborVodstvo občine pričakuje, da bo akcijski načrt sanacije vseboval analizo stanja in potencialov posameznih objektov, s katerimi upravlja zavod, pa tudi analizo kadrovskih razmer in tržnih potencialov.

Kot je pojasnil direktor Tadej Mežnar, zavod že vrsto let posluje z izgubo, kar kaže na to, da je obstoječi poslovni model nevzdržen. Zato so pri pripravi novelacije že leta 2018 sprejetega sanacijskega načrta ugotovili, da ta ni smiselna, saj ni dala ustreznih odgovorov in ukrepov.

“Lahko bi vsako leto sprejemali nove sanacijske načrte, a želimo takšno rešitev, ki bo za poslovanje dolgoročno vzdržna,” je zatrdil Mežnar. po njegovih besedah je zato treba narediti nov izračun lastnih cen posameznih objektov in njihove zasedenosti, potrebna investicijska vlaganja ter racionalizacijo stroškov na kadrovskem področju.

Od mestne občine pričakujejo izhodišča glede sprememb načina financiranja, da ne bodo več tako zelo odvisni od klubov, ki se prijavljajo na razpise za financiranje letnega programa športa.

Ob tem bi po njegovem mnenju morali ugotoviti, kaj narediti z objekti, ki prinašajo največjo izgubo, kakršen je kamniški hipodrom. Za takšne je potrebna neka dolgoročna rešitev, po kateri bi jih bodisi izvzeli iz njihovega upravljanja in poiskali ustreznega investitorja oziroma najemnika ali pa bi spremenili njihovo namembnost, je dejal.

Tudi pri Mariborskem otoku ne gre za tipičen športni objekt, pač pa za rekreacijski objekt, nujno pa bi bilo treba urediti tudi lastniška razmerja v Ljudskem vrtu in atletskem stadionu, s katerima upravljata Branik in Železničarsko športno društvo.

Kot je pojasnil, ima zavod trenutno 60 zaposlenih, letni strošek za vse znaša 1,3 milijona evrov, pri čemer samo uprava stane 245.000 evrov, od tega računovodstvo, kjer je pet zaposlenih, 138.000 evrov. Zato predlaga prenos nekaterih nalog bodisi na nastajajoči holding javnih podjetij ali na zunanje izvajalce.

Ob tem je še dodal, da je ob njegovem prevzemu vodenja zavoda konec lanskega maja slednji izkazoval dobrih 300.000 evrov izgube, konec leta pa je ta znašala 59.000 evrov. “Če bi delal srednji bazen v Pristanu, kot je bilo načrtovano in bi bili likvidni ter brez starih grehov, bi leto 2019 zaključili pozitivno,” je še dodal Mežnar.

Župan Saša Arsenovič je podaljšanju roka za pripravo dokumentov do sredine marca sprva nasprotoval, kar je povedal tudi direktorju, čigar naloga je že po zakonu o gospodarskih družbah samoiniciativna priprava sanacijskega načrta.

“Imamo kar nekaj izzivov v tem zavodu. Govoril sem s prejšnjim direktorjem Antonom Knezom in vodjo sindikata Karmen Rotman, pa mi niso omenjali, da bodo v službenem času sklicevali tiskovne konference in povzročali škodo dobremu imenu zavoda. Naj v prihodnje raje pridejo jokati k meni in ne k medijem,” je bil oster župan.

Nekdanji župan in aktualni mestni svetnik Franc Kangler pa meni, da bo župan moral narediti red v zavodu in da je bilo že imenovanje Mežnarja na to mesto napaka. “Če direktor namerava zamenjati vse zaposlene, bo ostal sam. Iz izkušenj in poznavanja problematike vem, da so v Športnih objektih dobri delavci,” je na seji mestnega sveta dejal Kangler.
Vir: STA