Aktualne oddaje

Novice iz občine Gospodarstvo

Ptujske pekarne po odločitvi DUTB ...
Dodano:

Ptujske pekarne in slaščičarne, ki so od maja 2015 v postopku prisilne poravnave, imajo od petkove skupščine novega direktorja. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je s konverzijo dela finančnih terjatev v kapital družbe postala edini lastnik podjetja, je namreč razrešila Erika Hribarja in na njegovo mesto imenovala Igorja Ranfla.

 

Vir: Google Maps

Vir: Google Maps

Kot so pojasnili v DUTB, so zaradi učinkovitejšega in stroškovno racionalnejšega upravljanja na skupščini sprejeli tudi sklep o preoblikovanju podjetja iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, s tem pa je prenehala obstajati tudi zakonska potreba po nadzornemu svetu.

Slaba banka bo tako odslej nad ptujsko pekarno izvajala neposreden nadzor v skladu z aktom o ustanovitvi, ob tem pa je na mesto direktorja imenovala Ranfla, doslej direktorja komerciale v omenjeni družbi. Kakšni so njihovi načrti glede družbe z okoli 50 zaposlenimi, v DUTB niso podrobneje razkrili, so pa dodali, da bodo sledili cilju maksimizacije vrednosti podjetja.

Prisilno poravnavo so uvedli na predlog največjega upnika Probanke v likvidaciji in ob tem, kot izhaja iz revizijskega poročila Viktorije Vehovec, med razlogi za insolventno stanje med drugim navedli ukvarjanje družbe s posli izven osnovne dejavnosti. Ptujske pekarne so bile namreč del imperija poslovneža Tomaža Ročnika, brata nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk, ki je prej solidno stoječe pekarne zadolžil z nakupi deležev v celjskem Klasju in Termah Topolšica.

Pekarne Ptuj so se v likvidnostnih težavah znašle že leta 2013, ko jim je Probanka, takrat že v postopku nadzorovane likvidacije, zablokirala račune in zavrnila reprogram njihovega 1,1 milijona evrov visokega kredita. Kako je družba poslovala lani, potem ko je bila poravnava potrjena, za zdaj še ni znano, leta 2015 pa je ustvarila 2,6 milijona evrov prihodkov in leto končala s skoraj 1,5 milijona evrov izgube.

Del lanskih policijskih preiskav, ki so novembra potekale v mariborskih prostorih DUTB oziroma nekdanje Probanke in pri Pajenkovi, so se nanašale tudi na milijonska posojila družbam Zlata Moneta II, Medaljon, Klasje in Ptujske pekarne, posojila slednjim pa so šla Ročnikovim podjetjem. Kot so nedavno v zvezi s tem postopkom pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu, je preiskovanje omenjenih sumov kaznivih dejanj še v fazi predkazenskega postopka.

Vir: STA

Pri povprečnini za letos ministrst...
Dodano:

Predstavniki finančnega ministrstva in združenj občin so danes nadaljevali pogovore o dvigu povprečnine za letos in leto 2018. Na mizi so bili izračuni, na katerih sta obe strani utemeljili svoje predloge. Po navedbah ministrstva so se glede letošnjega leta zelo zbližali, medtem ko je razkorak v izračunih za prihodnje leto še večji.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Vnovični pogovori z občinami o višini povprečnine so posledica dogovora z javnim sektorjem, katerega finančne posledice so ocenjene na 56 milijonov evrov v letošnjem letu. Za toliko naj bi se povečali izdatki za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, del tega bremena pa bo odpadel tudi na občine.

A so glede tega, kolikšen delež od skupnega povečanja bodo nosile občine, še razhajanja. Kot je pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj, so sami preračunali, da bo ta delež več kot 10-odstotni, medtem ko vladni izračuni govorijo o osmih odstotkih. Še večji, okoli 15-odstotni pa bo po Smrdeljevih besedah delež občin pri dodatnih stroških za plače zaposlenih v plačni skupini J, kjer bo povišanje največje.

Smrdelj je pojasnil, da so podali kompromisni predlog, s katerim bi upoštevali, da bo dodatnih stroškov v javnem sektorju v breme občin za 12,5 odstotka, kar pri skupnem povišanju za 56 milijonov evrov pomeni sedem milijonov evrov. V skladu s predlogom bi se povprečnina letos zvišala za 3,5 evra, torej s sedaj določenih 530 evrov na 533,5 evra na prebivalca.

Ministrstvo je na prejšnjem sestanku predlagalo, da bi povprečnino določili v višini 532,4 evra, v sporočilu po današnjem srečanju pa ugotavlja, da so zelo zbližali stališča in so zdaj narazen še za približno milijon evrov. Drugače pa je pri predlogih za prihodnje leto, kjer da je po navedbah ministrstva razkorak še večji. Ministrstvo je za leto 2018 predlagalo zvišanje povprečnine za osem evrov (na 544 evrov), občine pa za dobrih 11 evrov (na 547 evrov).

V ZOS so sicer prvotno predlagali, naj se povprečnina za letos poviša za 5,6 evra na 535,6 evra na prebivalca in za leto 2018 za 9,1 evra na 545,1 evra.

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS) so medtem na današnjem sestanku opozorili, da je težava tudi v tem, da občine že nekaj let ne prejemajo povprečnine v višini, ki bi jim pripadala. Kot sta ob tem poudarila Marjan Kardinar in Ivan Žagar iz SOS, država kljub zavezi, da občinam ne bo nalagala novih zakonodajnih nalog, sprejema ali pripravlja takšno zakonodajo in predloge, ki bodo občinam povzročili stroške, ne da bi za te naloge zagotovila dodatna sredstva. Takšni so predlogi nove prostorske in gradbene zakonodaje, pa tudi novi predpisi na področju socialnega varstva, so sporočili iz skupnosti.

Žagar, mariborski župan Andrej Fištravec in tudi direktorica mestne uprave ljubljanske občine Jožka Hegler so izpostavili, da so izračuni ministrstva za finance linearni, medtem ko odhodki občin niso. Med občinami namreč zaradi različne koncentracije javnih zavodov, v katerih plače izplačujejo občine, prihaja do velikih razlik na ravni odhodkov za plače. Tako je različno tudi število zaposlenih, ki se jih dotika odprava anomalij in drugi ukrepi, so še zapisali v SOS.

Kot so še sporočili, je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman povedala, da se teh razlik na ministrstvu zavedajo, sprejela pa je tudi relevantnost argumenta, vendar mandat za pogovore obsega le spremembe zakona o izvrševanju proračunov s spremenjeno višino povprečnine vsaj za leto 2017. Povedala je tudi, da bi takšne razprave bilo treba opraviti v sklopu pogovorov o predlogu zakona o financiranju občin, ki je trenutno v javni razpravi, saj je vprašanje sistemsko, so navedli v SOS.

Kot so medtem zapisali na ministrstvu, so se danes dogovorili, da nadaljnji sestanki v tej fazi niso potrebni in da bo ministrstvo o svojem stališču do zadnjega predloga občin združenja obvestilo pisno.

Vir: STA

Žula vodenje Nigrada uradno predal...
Dodano:

Marko Žula, dosedanji direktor družbe Nigrad, je danes podpisal sporazum o prenehanju poslovodenja Nigrada. Po opravljeni primopredaji poslov je novemu v. d. direktorju Marku Plečku zaželel uspešno nadaljevanje zastavljenega razvoja.

marko zula

»V zadnjih dveh letih je bilo v domeni stabiliziranja poslovanja družbe narejenega veliko dobrega, toda kljub temu sem se zaradi različnih stališč in v dobro nadaljnjih poslovnih usmeritev odločil, da Nadzornemu svetu predlagam sporazumno prekinitev poslovodenja družbe Nigrad, ki je mojo odločitev soglasno podprl. Želim si, da bi Nigrad prepoznal zastavljeno politiko mednarodnega poslovanja kot svojo pomembno usmeritev tudi pod novim vodstvom. To usmeritev je podprl tudi naš največji lastnik, saj bo omogočala nadaljnji razvoj podjetja tako po izvedbeni kot tudi strokovni plati. V. d. direktorja Marku Plečku želim uspešno delo in nadaljevanje zastavljenega razvoja, kot ga podpirajo večinski lastniki, zaposleni v družbi Nigrad in nenazadnje tudi uporabniki storitev.” S temi besedami se je Žula uradno poslovil od vodenja družbe.

Marko Plečko, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada.

Marko Plečko, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada.

Da bi radi prihajali v službo
Novi vršilec dolžnosti Nigrada Marko Plečko pa je napovedal, da bo skušal v podjetje vrniti zaupanje, ki se je skozi čas izgubljalo. “Najbolj enostavno povedano, da zaposleni radi pridejo v službo. Ko bomo to dosegli, bodo zaposleni motivirani, bodo imeli večjo afiniteto do dela in bodo tudi rezultati bistveno boljši,” je dejal. Prvih 6 mesecev v.d.-jevstva naj bi istočasno še naprej vodil Nipo, hčerinsko podjetje Nigrada. Pričakuje sicer, da bodo določene dejavnosti iz Nipe ugasnili ali prenesli na druga podjetja. Ko bo objavljen razpis za direktorja Nigrada pa se bo nanj zagotovo prijavil: “Mislim, da tudi izpolnjujem vse pogoje“, je še povedal Plečko.

Lidl obeta službe v Mariboru
Dodano:

Trgovska družba Lidl Slovenija bo letos v Mariboru testno odprla mednarodni servisni center, ki bo nudil administrativno podporo vsem oddelkom nabave znotraj mednarodne trgovske skupine. Zaradi širitve aktivnosti naj bi na novo zaposlili okoli sto ljudi.

Lokacije za novi center še niso dokončno izbrali, bo pa z njegovo vzpostavitvijo Maribor postal središče poslovanja za partnerje 25 držav, kar je po mnenju direktorja nabave v Lidlu Slovenija Andreja Vouka izjemna potrditev: “Zelo smo ponosni predvsem na to, da je skupen servisni center prvi tovrsten znotraj Lidlove skupine in bomo v Sloveniji kot prvi dobili priložnost vzpostaviti tak center, ki si ga bomo delili s kolegi iz 25 držav.” Z odprtjem mariborskega centra naj bi namreč še utrdili svoj položaj in ugled znotraj (mednarodne) skupine, ki ima sedež v Nemčiji, trenutno pa je prisotna v 30 državah po svetu.

lidl

Sto zaposlitev v roku dveh let
Prve nove sodelavce bodo zaposlili že v naslednjih mesecih, trenutno pa iščejo predvsem referente za upravljanje nabav. Ekipo bodo v več časovnih intervalih krepili vse do konca leta 2017. Kot so zapisali na njihovi (karierni) razpise objavljajo januarja in julija.

Vir: STA

Mariborska medicinska fakulteta pon...
Dodano:

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru poleg izobraževanja zdravnikov, ki se jih je doslej tu izobrazilo že okoli 500, od vsega začetka posveča veliko pozornosti raziskavam in znanstvenemu razvoju, kar že kaže rezultate, zlasti z objavami v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, je včeraj izpostavil dekan Ivan Krajnc.

medicinska fakulteta

Pred senatno sobo na fakulteti so postavili zaenkrat štiri table s članki njihovih raziskovalcev, ki so bili objavljeni v najvišje uvrščenih znanstvenih revijah, in predstavitvijo najuspešnejših projektov in raziskovalnih programov. Z njihovo vsebino so danes seznanili tudi medije, saj menijo, da se o teh dosežkih premalo piše, ampak se vsa pozornost namenja aferam in drugim negativnim zgodbam z univerze in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

“Na fakulteti smo upravičeno ponosni na naše raziskovalke in raziskovalce, saj analize kažejo, da smo tako glede zmogljivosti kot po odličnih objavah in dosežkih najvidnejših raziskovalcev po posameznikih primerljivi z ljubljansko medicinsko fakulteto, ki je vendarle precej starejša, ima veliko več kadra, pa tudi znatno več gmotnih sredstev,” je izpostavil Krajnc, ki fakulteto vodi od njenega nastanka leta 2004.

Pri objavah v znanstvenih revijah je najbolj uspešen njihov Center za humano genetiko in farmakogenomiko, sledijo Inštitut za fiziologijo ter katedre za mikrobiologijo, fiziologijo in farmakologijo. Vsi ti so po besedah dekana zelo uspešni tudi pri pridobivanju sredstev na osnovi projektov in na trgu. Veliko se povezujejo z drugimi raziskovalnimi ustanovami, tudi čez mejo, na sami fakulteti, potem ko so se preselili v sodobno novogradnjo nedaleč od UKC Maribor, pa imajo po njegovih trditvah vrhunsko opremo in optimalne pogoje za delo.

Med posamezniki med drugim izstopa predstojnica Katedre za mikrobiologijo Maja Rupnik, ki je kot prva znanstvenica mariborske univerze že pred leti objavljala v prestižni reviji Nature. Univerzo je postavila na globalni znanstveni zemljevid z raziskavami bakterije Clostridium difficile in splošno preučevanjem vloge humane črevesne mikrobiote na zdravje ljudi.

Predstojnik centra za humano genetiko Uroš Potočnik ima vodilno vlogo v mednarodnih raziskavah kroničnih črevesnih bolezni in je v reviji Nature objavil članek o odkritju 163 lokusov, ki je s trenutno več kot 1300 citati najodmevnejše delo v zgodovini Univerze v Mariboru.

Predstojnik Katedre za razvoj medicinske didaktike Radovan Hojs je prodoren na področju raziskav ledvičnih bolezni, predstojnik Katedre za fiziologijo Andraž Stožer na področju sladkorne bolezni. Predstojnik Inštituta za biomedicinske vede Uroš Maver pa se je po besedah Krajnca uspešno profiliral na področju farmakologije, zlasti pri iskanju novih načinov zdravljenja najhujših bolezni, zlasti kožnega raka. Omenjeni inštitut je konec lanskega leta med drugim pridobil tudi 3D tiskalnik za mehka tkiva, ki jim bo omogočil nadaljnje raziskave.

Na današnjem srečanju z novinarji so predstavili tudi najnovejšo izdajo učbenika o kožnih in spolnih boleznih, ki so jo strokovnjaki mariborske medicinske fakultete pripravili skupaj z ljubljansko in Združenjem slovenskih dermatovenerologov ter bo služil študentom obeh medicinskih fakultet.

Vir: STA

Vinmar namesto v nakup Vinaga izbri...
Dodano:

Mariborsko sodišče je z današnjim dnem iz sodnega registra brez likvidacije izbrisalo družbo Vinmar, podjetje v pretežni azijski lasti, ki je imelo nekaj časa v najemu tudi poslovni kompleks Vinaga in je napovedovalo njegov nakup. Na čelu družbe je bil sicer nizozemski poslovnež Harm Jan Prins, znan tudi iz zgodbe z mariborskim letališčem.

Vinag

Četrtinski deležniki podjetja so bili poleg Prinsa še Tajvanec Robin Pan Shun Hsin, Japonka Nacuki Tamura in Kitajec Sang Wei, ki so podjetje v Mariboru registrirali leta 2014 in kmalu zatem najeli kleti in vinograde propadlega mariborskega vinarja Vinaga. Vodenje podjetja je prevzel Prins in tudi napovedal več kot milijon evrov vložka, zaposlovanje ter poznejši nakup premoženja.

Iz vsega skupaj ni bilo nič, saj se na prve dražbe niso odzvali zaradi previsoko postavljene cene, ki je znašala 4,2 milijona evrov. Ob lanskem zbiranju ponudb je na naslov stečajnega upravitelja Simona Prelogarja prispela le ena, in sicer v višini 1,45 milijona evrov, pri kateri naj bi neuradno šlo za del ljudi, ki so bili prej povezani tudi z Vinmarjem. Slednji je sicer že pred časom odstopil tudi od najema, tako da je premoženje zdaj v najemu Ptujske kleti.

Nove posle v Mariboru namreč kitajski vlagatelji kujejo preko podjetja Vinag International, ki je v stoodstotni lasti Sang Weia, vodi pa ga David Pu, znan tudi kot predstavnik Chen Yinshena pri nakupu Aerodroma Maribor in nekdanji direktor podjetja Shihlien Apes, ki je načrtovalo postavitev tovarne baterij.

Vinag International se je zanimal tudi za nakup mariborske regionalne televizije RTS, kjer je bil neuspešen, zdaj pa načrtuje gradnjo stanovanjskega kompleksa v občini Rače-Fram, kjer je že kupil poldrugi hektar zemljišča ob avtocesti.

Prins, sicer udeležen tudi pri začetkih avtobusnega proizvajalca Tam Durabus v Mariboru, je bil nazadnje omenjan tudi kot direktor novega lastnika družbe Aerodrom Maribor, družbe SHS Aviation, katere lastnika sta hongkonška poslovneža Yin Pang Siu in Yuen Yeung Gillian.

Vir: STA

Fištravec: Maribor napreduje, a po...
Dodano:

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj v prenovljeni Minoritski cerkvi pripravil ponovoletni sprejem za gospodarstvenike. Kot je dejal na dogodku, ki so se ga v glavnem udeležili predstavniki javnih podjetij, je bilo leto 2016 zahtevno leto, hkrati pa tudi spodbudno, saj so vidni pozitivni trendi, čeprav šibkejši kot v Sloveniji nasploh.

Andrej Fištravec, župan MOM

Fištravec je minulo leto označil kot polno nihanj, sprememb in številnih izzivov, saj je Maribor beležil ciklična nihanja zaposlovanja, čeprav že od leta 2013 statistika vendarle kaže vztrajno rast. Še vedno pa je Maribor mesto z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji.

Fištravec je spomnil na zdravo rast slovenskega BDP v devetih mesecih 2016. “Žal pa tega s tako velikim optimizmom ne morem v celoti trditi za Maribor in podravsko regijo, ki še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem,” je dejal župan.

Po njegovem je samoumevno in nujno, da je svoje ambicije usmeril v strategijo promoviranja mesta kot primernega okolja za nove poslovne in gospodarske priložnosti, vendar občina nima v roki učinkovitih mehanizmov, kako privabiti investitorje, zato je potrebnega veliko sodelovanja.

Pri promociji mesta in Slovenije so upoštevali podatke o ekonomski razvitosti in rasti globalnega svetovnega gospodarstva, zato so se podali na iskanje novih poslovnih priložnosti tako na bližnjem in daljnem vzhodu ter v Rusiji, pri tem pa niso zanemarili do sedaj stkanih tradicionalnih vezi z mesti, s katerimi sodelujemo.

Fištravec je spomnil na prodor Pipistrela na kitajski trg in na prodajo podjetja Outfit7 kitajskim vlagateljem, kar po njegovem kaže, da je bila njihova orientacija v tej smeri pravilna. “Nenazadnje je konzorcij azijskih investitorjev odkupil tudi podjetje Aerodrom Maribor in se sedaj poteguje za dolgoročni najem letališča,” je dodal župan in med velike uspehe regije uvrstil tudi napovedani prihod Magne.

Glede na optimistično gospodarsko okrevanje in interes za ta del Slovenije je Fištravec prepričan, da bo novih dosežkov v letu 2017 še več, a se pri tem ni izognil po njegovem mačehovskemu odnosu države do financiranja slovenskih lokalnih skupnosti, pri čemer je najbolj na udaru prav Maribor, ki mu država samo v letu 2017 glede na predpisane zakonske naloge mesta dolguje 32 milijonov evrov.

Med razlogi za optimizem je mariborski župan naštel dejstva, da so postali mesto z največ socialnimi podjetji v Sloveniji, uspešno energetsko sanirajo in dograjujejo vrtce in šole, povečuje se turistični obisk mesta, posodobili so avtobusni vozni park, ki je iz najstarejšega postal najbolj sodoben v Sloveniji, mesto pa je z združitvijo več zavarovalnih hiš v Zavarovalnico Sava in prihodom novih ambicioznih lastnikov v NKBM postalo tudi močan finančni steber države.

Vir: STA

Žula odhaja z Nigrada, zamenjal ga...
Dodano:

Po današnji seji nadzornega sveta je  direktor Nigrada Marko Žula pristal na sporazumni odhod in podal odstopno izjavo, ki prične veljati z ponedeljkom, 23. januarjem. Zamenjal ga bo Marko Plečko.

marko zula (1 of 1)
Po poročanju nekaterih medijev Žula ne bo več direktor Nigrada. Kot še poročajo se je vršil pritisk na Žulo, naj odide z vrha Nigrada že dlje časa. Razlog za pristisk nanj naj bi bila prodaja podjetja Nipa, s čimer naj bi Nigrad zaslužil 15.000 evrov, a nadzorni svet o poslu ni bil obveščen.

Že nekaj časa je tudi župan Andrej Fištravec izkazoval do Žule nepopolno zaupanje. Tako je vsaj odgovoril na novinarsko vprašanje na kavi z novinarji pred 22. redno sejo mestnega sveta MO Maribor.

Odziv župana Andrja Fištravca

Iz Mestne občine Maribor so se odzvali z izjavo za javnost, v kateri je župan Andrej Fištravec zapisal: “Danes sem bi seznanjen, da je Marko Žula nadzornemu svetu Nigrada podal predlog za sporazumno razrešitev, katero je nadzorni svet sprejel. Očitno je prevladala ocena, da je bilo potrebno ta korak storiti v dobro podjetja. Zato sem podal soglasje za imenovanje v. d. direktorja g. Marka Plečka, ki po sklepu nadzornega sveta začne z delom v torek, 24. 1. Želim si, da v. d. direktorja, dosedanji direktor podjetja Nipa, g. Marko Plečko, upraviči zaupanje nadzornikov in pričakovanja vseh deležnikov, to je zaposlenih, lastnikov podjetja in še zlasti uporabnikov Nigradovih storitev.”

 

Odzval se je tudi Marko Plečko

Odzval se je tudi Marko Plečko, ki je v sporočilu za javnost zapisal.  “Želim vzpostaviti zaupanje zaposlenih do vodstva ter obuditi njihovo pripadnost podjetju. To se je skozi čas izgubljalo in prepričan sem, da bomo ta trend obrnili v drugo smer. Vzporedno s tem bom napore vložil v povečanje konkurenčnosti podjetja in v ekonomičnost poslovanja. Cilj je povečati dodano vrednost na zaposlenega, za kar je v podjetju dovolj znanja in potenciala. V svoji karieri sem pridobil veliko izkušenj s področja organiziranja poslovnih procesov v podjetjih z zelo podobnimi vsebinami.”

Nova zimska vozila v Mariboru
Dodano:

Včeraj so delavci komunalnega podjetja Nigrad pridobili dve novi tovorni vozili znamke Mercedes. Kot so nam pojasnili na Nigradu, sta bili vozili nujno potrebni za težke in ekstremne razmere v zimskem času, predvsem za namene zimske službe na težje dostopnih območjih, kot sta Sv. Duh na Ostrem vrhu in Kapla.

 

tovorno vozilo, tovornjak, Nigrad

Oba nova tovornjaka imata štirikolesni pogon, avtomatski menjalnik in premoreta 430 konjev. Ker imata vozili kratko medosno razdaljo, jih bodo lahko uporabili tudi za delo v ozkih ulicah. Sicer pa pravijo, da je najpomembnejša pridobitev, da bodo lahko odslej sami izvajali zimsko službo na težje dostopnih terenih. “Do sedaj smo se morali posluževati v ta namen kooperantov, zdaj pa bomo lahko vsa ta dela opravili sami,” je pojasnil vodja Nigradovega avtoparka Mišo Pušnik. Pri nakupu so upoštevali tudi prednosti vozila, ki bodo voznike razbremenile težkih fizičnih bremen. “Vozili imata avtomatski menjalnik z možnostmi ročnega pritikanja kar je pomembno pri zimski službi, vedno pa nam je cilj, da voznika kar se da razbremenimo in mu delo čimbolj olajšamo”, je dodal Pušnik. Vozili bosta služili tudi pri selitvah težjih strojev in prikolic, za kar so bili do sedaj z opremo podhranjeni.

Mišo Pušnik, vodja Nigradovega avtoparka

Mišo Pušnik, vodja Nigradovega avtoparka

 

Investicija za izboljšanje zimske službe

Kot nam je pojasnil direktor Nigrada Marko Žula, so za obe vozili odšteli 280.000,00 EUR. “Moramo vedeti, da tu ne gre za navadna vozila, ampak vozila, ki so bila posebej prirejena, tudi za zimsko službo z odgonskim pogonom za trosilec posipnega materiala.” Pravi, da so vozili nujno potrebovali, saj so zadnji nakup za te namene izvršili leta 2007. “Zdaj v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega novega vozila na področju vzdrževanja javnih prometnih površin,” je dejal Žula. Nigrad pa je od leta 2015 naprej prisoten tudi na državnih cestah. “Posebno cesta na Sv. Duh se je izkazala kot izjemno zahteven teren, ki zahteva takšna vozila, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa in, ki lahko natovorijo več posipnega materiala. S tem smo do sedaj imeli probleme, ker smo imeli manjša vozila s takšnim pogonom, ta pa so morala vmes tovorit oz. natovarjat posipni material še enkrat,” je še pojasnil Žula.

Marko Žula, dir. Nigrad

Marko Žula, dir. Nigrad

Dvig kakovosti storitev

V tem letu so sicer na Nigradu dvignili ceno komunalnega prispevka, a nameravajo temu ustrezno dvigniti tudi standard vzdrževanja kanalizacije. Tako želijo občanom zagotoviti tudi višji standard izvajanja del. “Zato bo na tem področju nabavljeno specializirano vozilo, dodatno vozilo pa mislimo nabaviti tudi na področju vzdrževanja javne razsvetljave, to pomeni novo košaro,” je pojasnil Žula.

 

  1. Strani:
  3. 1
  4. ...
  5. 25
  6. 26
  7. 27
  8. 28
  9. 29
  10. 30
  11. 31
  12. 32