Pošta Slovenije je tudi letos precej denarja namenila za posodobitev in okrepitev voznega parka. Kot so pojasnili v omenjeni državni družbi, so letos nabavili 263 lahkih dostavnih vozil, od tega 15 električnih in 67 srednje velikih dostavnih ter šest osebnih vozil. Letno v ta namen porabijo okoli šest milijonov evrov.

Ob omenjenih nakupih so letos v svoj vozni park vključili še štiri tovorne prikolice, v začetku naslednjega leta pa bodo prejeli še 18 novih tovornjakov.

Nova dostavna vozila že uporabljajo za dostavo in prevzem različnih vrst poštnih pošiljk, nekatera dostavna vozila in tovorne prikolice ter tovornjake pa za prevoz pošiljk med poštami po Sloveniji. Vozila so razpršili po poslovnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru ter v obeh logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru.

Z nakupom teh vozil so nadomestili predvsem že dotrajana, medtem ko nekatera potrebujejo dodatno zaradi reorganizacije dostavnih okrajev in povečanih potreb, ki jih narekuje rast prometa, predvsem paketnih pošiljk. Sicer pa so ob tem naročili še 333 skuterjev, ki jih bodo do maja naslednje leto prejeli v petih intervalih.

Kot ob tem poudarjajo na Pošti, že nekaj let širijo svoj vozni park tudi z okolju prijaznimi vozili. Trenutno razpolagajo s 35 električnimi lahkimi dostavnimi vozili, 57 lahkimi štirikolesniki in 40 kolesi na elektriko, pa tudi z dvema električnima skuterjema in enim trikolesnikom.

Tudi lani so v prenovo voznega parka vložili približno šest milijonov evrov, skupaj z invalidskim podjetjem pa 6,6 milijona evrov. Ob tem so še dodatnega 3,1 milijona evrov namenili za vzdrževanje obstoječega voznega parka. Prihodnje leto za te potrebe načrtujejo 6,4 milijona evrov, kar je nekaj več kot letos.

Vozni park Pošte Slovenije sestavlja okoli 1250 vozil in okoli 2000 dvokoles, štiri odstotke teh je na električni pogon, ta delež pa nameravajo v prihodnje povečevati. Vsa odslužena vozila po sklopih z zbiranjem ponudb prodajo najugodnejšim ponudnikom. Še vedno je v voznem parku tudi približno 400 koles, tako klasičnih kot električnih.

Glede na število prevoznih sredstev, ki so vsakodnevno udeležena v prometu, se v družbi srečujejo tudi s prometnimi nesrečami, a kljub stalni širitvi voznega parka v zadnjih nekaj letih njihovo število ne narašča. Za zaposlene, ki upravljajo z vozili, med drugim vsako leto organizirajo tečaje varne vožnje.
Vir: STA

Mestna občina Maribor je na svoji spletni strani objavila javni razpis, s katerim išče izvajalca gradbenih del za že dolgo časa pričakovano rekonstrukcijo stare zahodne tribune na stadionu Ljudski vrt. Izvedba del je načrtovana v letu 2020, v novi podobi pa naj bi bila tribuna dana v uporabo v letu 2021.

Kot je razvidno iz razpisa, je rok za oddajo ponudb 12. november, izbrani izvajalec pa bo moral projekt zaključiti najpozneje 400 dni od sklenitve pogodbe. Na mestni občini bodo po odpiranju najprej preverili ponudbe, nato pa s tistimi, ki bodo ustrezali pogojem, izpeljali še neposredna pogajanja.

V skladu z noveliranim investicijskim programom se je vrednost projekta povišala že na 6,5 milijona evrov, kar je poldrugi milijon evrov več kot so načrtovali in rezervirali v letošnjem in proračunu za naslednje leto.

Gre za nadaljevanje del, ki ob zadnjih gradbenih posegih na stadionu leta 2008 niso bila dokončana. Ureditev prostorov pod severno in južno tribuno, ki so jo začeli lani, je že skoraj končana. Večji zalogaj pa je obnova stare, zahodne tribune, ki je delno tudi spomeniško zaščitena.

V ta poseg je tik pred volitvami šla prejšnja mestna oblast na čelu s takratnim županom Andrejem Fištravcem, čeprav je bilo že takrat jasno, da bo to za občinsko blagajno velik zalogaj. V lanskem proračunu so za to predvideli pet milijonov evrov, a so vse ponudbe, ki so prispele na razpis za izbiro izvajalca del, bistveno presegale ocenjeno vrednost investicije.
Vir: STA

Henklovi slovenski družbi v Mariboru sta lani skupaj ustvarili dobrih 79 milijonov evrov prihodkov in približno tri milijone evrov čistega dobička. Medtem ko so v proizvodnem podjetju Henkel Maribor lani beležili rahel padec prodaje, je prodajno podjetje Henkel Slovenija prihodke nekoliko povečalo, v obeh pa so leto končali z nižjim dobičkom.

Vir: Henkel Slovenija

V Henklu Maribor, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov in zaposluje okoli 550 ljudi, so lani ustvarili 39,2 milijona evrov prihodkov, okoli 400.000 evrov manj kot leto prej. Večino blaga sicer prodajo znotraj globalnega koncerna, nekaj malega pa tudi na slovenskem trgu in ostalim tujim kupcem. Družba je leto zaključila z 2,1 milijona evrov čistega dobička, kar je polovico manj kot leto prej.

Kot je v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, zapisalo vodstvo družbe, ki jo od oktobra lani vodi Christof Vollstedt, so se v letu 2018 soočali z zahtevnim poslovnim okoljem, saj se je rast na relevantnih trgih upočasnila, kljub temu pa so proizvodnjo glede na načrte presegli za štiri odstotke, glede na leto prej pa za šest.

V strukturi izdelkov je 61 odstotkov predstavljala kozmetika za nego in oblikovanje las, slednje so izdelali dobrih 155 milijonov kosov, okoli 18 odstotkov so predstavljali izdelki za nego telesa, 11 odstotkov izdelki za nego ustne votline, približno desetino pa izdelki za nego kože. Skupaj so tako lani proizvedli dobrih 253 milijonov kosov kozmetičnih izdelkov.

V podjetju so tudi lani vlagali v trajnostni razvoj, logistiko in proizvodnjo. Med drugim je z obratovanjem začela nova naprava za čiščenje odpadnih voda, odprli so nove laboratorijske
prostore za vhodno kontrolo surovin ter nabavili novo proizvodno linijo, s katero so proizvodnjo zobnih past povečali za skoraj petino.

Skoraj povsem enake prihodke so lani beležili tudi v Henklu Slovenija, ki se s 30 zaposlenimi ukvarja s prodajo kozmetičnih proizvodov, detergentov in lepil izven koncerna v Sloveniji ter distributerjem v Makedoniji, Kosovu in Črni gori. Podjetje je leto končalo z 39,9 milijona evrov prihodkov, kar je okoli pol milijona evrov več kot leta 2017.

Prvi mož omenjene družbe Željko Smodlaka je v letnem poročilu zapisal, da so kljub zelo zahtevnim razmeram na trgu v skladu z načrti povečali raven prihodkov, k doseženemu rezultatu pa so s svojimi močnimi blagovnimi znamkami in uspešnim uvajanjem inovativnih blagovnih znamk na tržišče prispevali vsi trije poslovni segmenti – kozmetika, lepila in tehnologije ter pralna sredstva in čistila.

Na domačem trgu je družba lani ustvarila 32,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, skoraj milijon evrov več kot leto prej, za kar gredo zaslugi predvsem večji prodaji industrijskih izdelkov, se je pa nekoliko znižala prodaja na ostalih dveh trgih. Nekoliko manj kot s prodajo so v Henklu Slovenija lahko zadovoljni s končnim izkupičkom, saj je družba ustvarila nekaj manj kot milijon evrov čistega dobička, to pa je kar trikrat manj kot leto pred tem.

Tudi za letošnje leto so načrtovali rast prodaje v vseh treh prodajnih področjih, pri tem pa poudarjajo tudi pomembnost prehoda na nov poslovni model pred dvema letoma, ko so se lahko v celoti posvetili prodajnim dejavnostim na domačem tržišču, medtem ko ji centralizirana nabava odtlej preko centralnega dobavitelja znotraj koncerna omogoča hitro odzivnost na potrebe kupcev.
Vir: STA

Čeprav je zbiranje zavezujočih ponudb za nakup nedokončanega poslovno-stanovanjskega objekta Centrum v središču Maribora pokazalo nekaj zanimanja, ta še vedno nima kupca.

“Postopek zbiranja zavezujočih ponudb za nakup objekta Centrum na Trgu Leona Štuklja je bil zaključen brez izbire ponudnika,” so za STA povedali na DUTB.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zbiranje zavezujočih ponudb zaključila oktobra lani. Koliko ponudb je prejela, ni znano. Bi pa naj zbiranje pokazalo, da obstaja zanimanje za nakup.

Zavezujoče ponudbe je zbirala za odkup nepremičnine in terjatev do gradbene družbe MTB, ki je zgradila omenjeni objekt. Pod njenim okriljem je večji del objekta Centrum, manjši del je v lasti zasebnika.

Centrum je podjetje MTB začelo graditi leta 2008, a se je gradnja zaradi finančnih težav naslednje leto ustavila. Trenutno je v tretji gradbeni fazi, obsega pa pet nadstropij, tri kletne etaže in mansardo.

Za nakup stavbe se je v preteklosti zanimala tudi mariborska občina, saj je želela vanjo preseliti osrednjo enoto Mariborske knjižnice. A ekipa tedanjega župana Andreja Fištravca ni uspela pridobiti soglasja mestnega sveta za ta korak. Novi župan Saša Arsenovič želi knjižnico ohraniti na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu.
Vir: STA

Doslej ste jih lahko kupili na zbirnem centru, od torka, 1. oktobra, bo možen nakup tudi v informacijski pisarni na sedežu Snage, na Nasipni ulici 64 v Mariboru, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 9:30 ter med 10. in 14. uro.

Vrečke za odpadke. Vir: snaga.si

Doslej ste jih lahko kupili na zbirnem centru, od torka, 1. oktobra, pa omogočamo nakup tudi v informacijski pisarni na sedežu Snage, na Nasipni ulici 64 v Mariboru, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 9:30 ter med 10. in 14. uro. “Na tak način želimo omogočiti čim lažjo oskrbo uporabnikov z dodatnimi vrečami, če se po njih pojavi potreba. Strošek nakupa dodatnih vreč bomo obračunali z naslednjo položnico, ki jo uporabnik prejme na dom, saj v informacijski pisarni ne poslujemo gotovinsko ali s karticami,” pravijo na Snagi. Dodajajo, da je zato ob nakupu potrebno pokazati odrezek položnice in osebni dokument. Ob tem velja opozoriti tudi, da smetarske ekipe na dan odvoza odvažajo samo odpadke, ki so nastavljeni v tipskih vrečah, odpadke, ki so nastavljeni v običajnih, najpogosteje v trgovinah kupljenih vrečah, pa ne. “Uporabnik namreč z nakupom tipske vreče ne plača same vreče, ampak procese ravnanja z odpadki, ki so v vrečah. Če vrečo kupi v trgovini, pa ravnanja z odpadki v njej ne plača, kar ni skladno s pravili porazdelitve stroškov, ki nastajajo pri ravnanju z odpadki,” so pojasnili.