Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.

Približno dve tretjini njihovih prostorov Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je brez hlajenja oz. brez klimatskih naprav. Tako se skozi poletje soočajo z nevzdržnimi bivanjskimi razmerami, ki niso primerne za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Najhuje je na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Predstavniki UKC-ja zato pozivajo državo, naj jim za ureditev prezračevanja nameni del presežkov, ki so se nabrali na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za pomoč bodo prosili celo donatorje.

ukc maribor, novinarska

Pacienti so v času zdravljenja podvrženi dodatnemu stresu, prav tako zaposleni, ki delo opravljajo v izrednih razmerah. “Situacija, s katero smo soočeni, je nesprejemljiva tako s strokovnega kot tudi etičnega stališča in jo je treba izboljšati v najkrajšem možnem času,” je na današnji novinarski konferenci opozoril strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Opozarja, da je situacija nesprejemljiva in, da se je ves čas odlašalo z rešitvijo, čeprav so predstojniki posameznih oddelkov v preteklih letih že večkrat opozorili na nevzdržnost razmer v zdravstvenih ustanovah, tako za bolnike kot za zaposlene. Trenutno urejajo klimatizacijo na Oddelku za internistično interno medicino, kjer naj bi rešitev dočakali v začetku prihodnjega leta. A ta bo stala 190.000 evrov, ki so jih zagotovili v letošnjem proračunu kliničnega centra. Takoj zatem bi se bilo treba lotiti Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer so razmere najbolj kritične. “Celotni oddelek, kjer ležijo bolniki, je brez klime,” je dejal Zvonko Baklan, namestnik predstojnice Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Temperature na Oddelku presegajo 30 stopinj Celzija tudi zaradi dotrajane stavbe. Za ureditev ustreznega hlajenja bi potrebovali 50.000 evrov. Vogrin pa je dodatno izpostavil, da je ustrezna klimatizacija osnovni standard za opravljanje zdravstvene dejavnosti. “Seveda je treba skrajševati čakalne dobe, a najprej je treba poskrbeti za bolnike, ki se že zdravijo. Ne smemo razmišljati le o kvantiteti, ampak tudi kvaliteti zdravljenja. Medtem ko je ustrezno hlajenje dejstvo v trgovinah, bankah in zavarovalnicah, je pri zdravstvenih ustanovah enostavno obveljalo, da ni potrebno. To je nesprejemljivo. Osnovni standard za opravljanje zdravstvene dejavnosti je ustrezna klimatizacija in v tujini zavodi, ki tega nimajo, ne morejo delovati,” je še pojasnil Vogrin.

Zdaj so pozvali državo, naj jim za ureditev hlajenja nameni del od 35 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal presežek na računu ZZZS-ja. “V skrbi za zdravje bolnikov in za zagotavljanje optimalnih delovnih pogojev za zaposlene pozivam ministrstvo za zdravje, da nameni del presežnih sredstev, ki so se nabrala na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), tudi v ta namen,” je dodal.

Apel smo v novinarskem vprašanju naslovili tudi na vladno Listo Marjana Šarca. Po telefonu nam je odgovorila mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik. “Skupščina ZZZS je tista, ki razporedi sredstva in to skupščina lahko tudi naredi.Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vladi dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev – predvsem klimatskih razmer,” je dejala.

V UKC Maribor pa bodo med tem poskušali rešiti težavo tudi s pomočjo donacij. Te zbirajo na podračunu UKC Maribor SI56 0110 0603 0278 185 s sklicem SI00 11061-8001-0002.

.

Kako naj mati pomaga svojemu otroku, če ga ne more več zaupati “pod nož” slovenskih strokovnjakov? 5-letni Gal iz Dupleka se je rodil z deformacijo rok. Kot nam je zaupala njegova mati, Nataša Vrbnjak Šteflič, slovenski ortopedi niso znali pomagati. Predlagali so pregled pri avstrijskem strokovnjaku, ki prav tako ni našel prave rešitve. Sama jo je našla pri ameriškem strokovnjaku, a so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavrnili njeno vlogo za zdravljenje v tujini. Podrobnosti v videu.

Kot da medijsko znan (in k sreči uspešen) primer operacije Lane Beranič ni bil zadostna lekcija za pristojne, nam je zgodbo svojega sina, ki se je rodil z  deformacijo rok, sedaj zaupala Nataša Vrbnjak Šteflič iz Dupleka. “Sam ne obriše ritke, lončke prijema prilagojeno, sam si težko sleče kakšen puloverček, da ne govorim o kakšnem zimskem pajacu,” obupano razlaga mati skoraj 5-letnega Gala, ki še vedno ne ve, kdo bo pomagal njenemu otroku.

Si lahko predstavljate, da ne morete normalno prijeti zobne ščetke za svoje, verjetno najbolj normalno vsakodnevno opravilo? Gal se je rodil z zaraščenimi podlahtnimi kostmi v komolcu. “Ko je bil star eno leto in pol smo opazili, da z rokicami nekaj ni vredu. Šli smo k njegovi pediatrinji dr. Vizovišek Ireni, nakar nas je napotila v razvojno ambulanto k dr. Katarini Koražija-Krajšek. Nato sva šla samoplačniško k ortopedinji dr. Andreji Pehnec, nakar naju je poslala na radiološke preiskave in diagnoza je bila radioulnarna sinostoza. Začela sva hodit k ortopedu dr. Lovro Suhodolčanu v Ljubljano, na univerzitetni klinični center Ortopedska klinika,” je svojo bitko s slovenskim zdravstvom pričela opisovati Štefličeva. Kot je pojasnila, so dodatne preiskave potrdile diagnozo, a v Sloveniji niso našli dovolj kompetentnega strokovnjaka, ki bi jo znal pozdraviti. S sinom so ju napotili na Dunaj, kjer jim je zdravnik “povedal, da se ne da naredit nič. Isto kot smo že slišali od naših zdravnikov. Tudi naš ortoped nikoli ni napisal ali povedal, da bi se dalo našemu Galu kako pomagat in izboljšat njegovo zdravje, ampak da s tem lahko živi,” razlaga Štefličeva.

Galova mati Nataša.

Galova mati Nataša.

Za svojega otroka bi šla na konec sveta
Kot najbrž vsak otrok, je tudi Gal mamin neprecenljivi zaklad. Še toliko bolj, ker so enega otroka že izgubili, zato bi za Gala “šla do konca sveta, da mu lahko pomagam“. Letos januarja, ko je družina Beranič praznovala prvo obletnico uspešne operacije njihove Lane, so svojo izkušnjo delili z Galovo mamo. “Smo prišli v kontakt z dr. Dror Paley. Ko nam je on dal pismeni izvid, kaj bi se dalo naredit, ter smo na ZZZS dali vlogo zaradi izčrpanih možnosti v SLO, so nam zavrnili vlogo in pritožbo,” razlaga Štefličeva. Istočasno pa je poudarila, da je dr. Suhodolčan (šele) po prejemu izvida in strokovnega mnenja dr. Paleya dejal, “da bi on to znal naredit, saj je že 5 operacij takšnih naredil, prej pa nikoli tega nismo slišali. Ko sem dala poizvedovanje, če je naredil te operacije, sem dobila odgovor, da ni podatka o tem,” dodaja Štefličeva, ki še danes ne ve, kako naj reši (roke) svojega otroka. Dr. Suhodolčan – po njenih besedah – ne odgovarja več na njena vprašanja, niti na elektronsko pošto. Je pa prejela pismo iz UKC-ja, v katerem so njenega sina naročili na pregled k drugi zdravnici, brez da bi pred tem pridobili soglasje staršev ali se z njimi pogovorili, če se strinjajo s takšno obliko obravnave. “Po vsem tem ne zaupam v njegovo strokovnost,” zaključuje Štefličeva. Ker sama ni več znala niti zmogla bitke s slovenskim zdravstvom, je primer predala v naše roke.

V tujino zgolj na lastne stroške
Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da je mamo “zlomil” Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ker so zavrnili njeno vlogo, s katero jo skušala pridobiti financiranje Galove operacije v Ameriki, očitno ni tako. Na ZZZS se namreč o financiranju odločijo na podlagi pridobljenih strokovnih mnenj zdravniškega konzilija. “Negativno mnenje konzilija, je dejansko edini razlog, zaradi katerega se zavarovani osebi ne odobri zdravljenje v tujini,” so nam pojasnili. V konkretnem primeru so pridobili mnenje Ortopedske klinike UKC Ljubljana, “v katerem je navedeno, da lahko zdravljenje (derotacijsko osteotomijo podlahti) opravijo tudi na Ortopedski kliniki v Ljubljani,” pojasnjujejo na ZZZS. Glede na navedeno je jasno, da pogoji za napotitev na zdravljenje v ZDA niso bili izpolnjeni, ni pa tako jasno ali je, dragi bralci, normalno, da mora mati še ne 5-letnega, te informacije pridobiti iz medijev? Presodite sami. Kot kaže je UKC Ljubljana o svojih odločitvah ter predvsem o dodatnih možnostih zdravljenja obvestil zgolj pristojne, staršev pa ne, zato se je mati obrnila na nas. Njihove odgovore še čakamo.

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja. V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.