Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je v kriznih trenutkih zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19, s svojim znanjem, infrastrukturo in opremo na voljo za potrebno pomoč vsem ustanovam in javnosti, tako je na pomoč skočila tudi Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor.

Medicinska fakulteta Maribor

Tako so v tem izrednem stanju laboratorij Medicinske fakultete namenili za potrebe Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano​ ter njihovim zaposlenim omogočili dostop do UKC Maribor po podzemnem hodniku, da bodo lahko dostopali do vzorcev. Prav tako so priskočili na pomoč tudi UKC Maribor in jim posodili opremo (video laringoskop in dva ultrazvoka), ki se že s pridom uporablja za svoj namen.

Nemci in Finci so Mariborčanom podarili za skoraj milijonov evrov vredno opremo, ki jo nujno potrebujejo za razpis študija dentalne medicine. Kot je pojasnil dekan mariborske Medicinske fakultete Ivan Krajnc, prve študente pričakujejo najhitreje čez dve leti. Odvisno od odločitve Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Najprej je bilo treba izpolniti vse pogoje, šele potem lahko razpišejo novi študijski program. Bodoče študente enovitega magistrskega študijskega programa dentalna medicina sedaj že pričakujeta dva sodobno opremljena laboratorija za praktični pouk. “Imamo umetne glave z ustreznim zobovjem. Teh simulatorskih mest je trenutno na voljo 30, nekaj jih imamo še na rezervi,” je pojasnil Krajnc. Opremljenost laboratorijev je skoraj identična zobnim ambulantam, praktični pouk pa bodo izvajali pod budnim nadzorom mentorjev in z računalniško kontrolo. Na modelih lahko opravljajo vse zobozdravstvene storitve. “Samo potrebno je imeti ustrezni zobni model, ki se vstavi v to umetno glavo. Tisti zobni model, na katerem se pač uči. Ali je to plombiranje ali je to vrtanje ali vstavljanje implantatov … kar pač je tema vaj tisti moment,” pojasnjuje Krajnc.

laboratorij, stomatologija, zobozdravniki, medicinska fakulteta

Ljubljana ni želela sodelovati
Potrebo po študiju stomatologije so že pred leti prepoznali tudi v vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, kajti zobozdravnikov v Mariboru primanjkuje. Takrat je skupina, ki sta jo vodila direktor mariborskega Zdravstvenega doma Jernej Završnik in primarij dentalne medicine Gorazd Sajko, v sodelovanju s strokovnjaki iz Beograda in Reke pripravila kurikulum za bodoči študij stomatologije. V Ljubljani pa niso bili pripravljeni sodelovati. “Zdaj kaj bo iz tega nastalo … Moram reči, da je dekan prof. Krajnc to prevzel v svoje roke in upam, da mu bo uspelo, da bo enkrat tale študij stekel,” je povedal Sajko. Habilitiranih strokovnjakov, ki bi lahko poučevali bodoče zobozdravnike, v Mariboru trenutno ni, potrebe pa ostajajo. Deset zobozdravnikov so zato napotili na podiplomski, doktorski študij. Tako se bo tudi stroka v Mariboru okrepila, a preden oni opravijo vse obveznosti, bodo morali bodoče študente voditi strokovnjaki iz Reke. “Smo se najprej obrnili seveda na našo medicinsko fakulteto v Ljubljani, da bi pač oni sodelovali, pa so rekli, da ne zmorejo, da so kadrovsko presuficientni. Zato smo se po dveh, treh neuspelih razgovorih, obrnili na Reko,” je pojasnil Krajnc. Lahko bi izbrali tudi Gradec, s katerim redno sodelujejo, a tam bi imeli preveč težav zaradi jezikovnih ovir. S tem korakom je sedaj v Mariboru pripravljena vsa dokumentacija, ki ji lahko sledi razpis novega študija. “V mesecu aprilu računamo, da bo to potrjeno na senatu Univerze, nato pa gre na NAKVIS za akreditacijo študija. V kolikor bo tam zadeva dokaj hitro rešena, lahko takšen študij postane realnost v Mariboru recimo v dveh šolskih letih,” je pojasnil Krajnc.
Več nocoj ob 18.30 na BK TV.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru poleg izobraževanja zdravnikov, ki se jih je doslej tu izobrazilo že okoli 500, od vsega začetka posveča veliko pozornosti raziskavam in znanstvenemu razvoju, kar že kaže rezultate, zlasti z objavami v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, je včeraj izpostavil dekan Ivan Krajnc.

medicinska fakulteta

Pred senatno sobo na fakulteti so postavili zaenkrat štiri table s članki njihovih raziskovalcev, ki so bili objavljeni v najvišje uvrščenih znanstvenih revijah, in predstavitvijo najuspešnejših projektov in raziskovalnih programov. Z njihovo vsebino so danes seznanili tudi medije, saj menijo, da se o teh dosežkih premalo piše, ampak se vsa pozornost namenja aferam in drugim negativnim zgodbam z univerze in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

“Na fakulteti smo upravičeno ponosni na naše raziskovalke in raziskovalce, saj analize kažejo, da smo tako glede zmogljivosti kot po odličnih objavah in dosežkih najvidnejših raziskovalcev po posameznikih primerljivi z ljubljansko medicinsko fakulteto, ki je vendarle precej starejša, ima veliko več kadra, pa tudi znatno več gmotnih sredstev,” je izpostavil Krajnc, ki fakulteto vodi od njenega nastanka leta 2004.

Pri objavah v znanstvenih revijah je najbolj uspešen njihov Center za humano genetiko in farmakogenomiko, sledijo Inštitut za fiziologijo ter katedre za mikrobiologijo, fiziologijo in farmakologijo. Vsi ti so po besedah dekana zelo uspešni tudi pri pridobivanju sredstev na osnovi projektov in na trgu. Veliko se povezujejo z drugimi raziskovalnimi ustanovami, tudi čez mejo, na sami fakulteti, potem ko so se preselili v sodobno novogradnjo nedaleč od UKC Maribor, pa imajo po njegovih trditvah vrhunsko opremo in optimalne pogoje za delo.

Med posamezniki med drugim izstopa predstojnica Katedre za mikrobiologijo Maja Rupnik, ki je kot prva znanstvenica mariborske univerze že pred leti objavljala v prestižni reviji Nature. Univerzo je postavila na globalni znanstveni zemljevid z raziskavami bakterije Clostridium difficile in splošno preučevanjem vloge humane črevesne mikrobiote na zdravje ljudi.

Predstojnik centra za humano genetiko Uroš Potočnik ima vodilno vlogo v mednarodnih raziskavah kroničnih črevesnih bolezni in je v reviji Nature objavil članek o odkritju 163 lokusov, ki je s trenutno več kot 1300 citati najodmevnejše delo v zgodovini Univerze v Mariboru.

Predstojnik Katedre za razvoj medicinske didaktike Radovan Hojs je prodoren na področju raziskav ledvičnih bolezni, predstojnik Katedre za fiziologijo Andraž Stožer na področju sladkorne bolezni. Predstojnik Inštituta za biomedicinske vede Uroš Maver pa se je po besedah Krajnca uspešno profiliral na področju farmakologije, zlasti pri iskanju novih načinov zdravljenja najhujših bolezni, zlasti kožnega raka. Omenjeni inštitut je konec lanskega leta med drugim pridobil tudi 3D tiskalnik za mehka tkiva, ki jim bo omogočil nadaljnje raziskave.

Na današnjem srečanju z novinarji so predstavili tudi najnovejšo izdajo učbenika o kožnih in spolnih boleznih, ki so jo strokovnjaki mariborske medicinske fakultete pripravili skupaj z ljubljansko in Združenjem slovenskih dermatovenerologov ter bo služil študentom obeh medicinskih fakultet.

Vir: STA