Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru poleg izobraževanja zdravnikov, ki se jih je doslej tu izobrazilo že okoli 500, od vsega začetka posveča veliko pozornosti raziskavam in znanstvenemu razvoju, kar že kaže rezultate, zlasti z objavami v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, je včeraj izpostavil dekan Ivan Krajnc.

Pred senatno sobo na fakulteti so postavili zaenkrat štiri table s članki njihovih raziskovalcev, ki so bili objavljeni v najvišje uvrščenih znanstvenih revijah, in predstavitvijo najuspešnejših projektov in raziskovalnih programov. Z njihovo vsebino so danes seznanili tudi medije, saj menijo, da se o teh dosežkih premalo piše, ampak se vsa pozornost namenja aferam in drugim negativnim zgodbam z univerze in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

“Na fakulteti smo upravičeno ponosni na naše raziskovalke in raziskovalce, saj analize kažejo, da smo tako glede zmogljivosti kot po odličnih objavah in dosežkih najvidnejših raziskovalcev po posameznikih primerljivi z ljubljansko medicinsko fakulteto, ki je vendarle precej starejša, ima veliko več kadra, pa tudi znatno več gmotnih sredstev,” je izpostavil Krajnc, ki fakulteto vodi od njenega nastanka leta 2004.

Pri objavah v znanstvenih revijah je najbolj uspešen njihov Center za humano genetiko in farmakogenomiko, sledijo Inštitut za fiziologijo ter katedre za mikrobiologijo, fiziologijo in farmakologijo. Vsi ti so po besedah dekana zelo uspešni tudi pri pridobivanju sredstev na osnovi projektov in na trgu. Veliko se povezujejo z drugimi raziskovalnimi ustanovami, tudi čez mejo, na sami fakulteti, potem ko so se preselili v sodobno novogradnjo nedaleč od UKC Maribor, pa imajo po njegovih trditvah vrhunsko opremo in optimalne pogoje za delo.

Med posamezniki med drugim izstopa predstojnica Katedre za mikrobiologijo Maja Rupnik, ki je kot prva znanstvenica mariborske univerze že pred leti objavljala v prestižni reviji Nature. Univerzo je postavila na globalni znanstveni zemljevid z raziskavami bakterije Clostridium difficile in splošno preučevanjem vloge humane črevesne mikrobiote na zdravje ljudi.

Predstojnik centra za humano genetiko Uroš Potočnik ima vodilno vlogo v mednarodnih raziskavah kroničnih črevesnih bolezni in je v reviji Nature objavil članek o odkritju 163 lokusov, ki je s trenutno več kot 1300 citati najodmevnejše delo v zgodovini Univerze v Mariboru.

Predstojnik Katedre za razvoj medicinske didaktike Radovan Hojs je prodoren na področju raziskav ledvičnih bolezni, predstojnik Katedre za fiziologijo Andraž Stožer na področju sladkorne bolezni. Predstojnik Inštituta za biomedicinske vede Uroš Maver pa se je po besedah Krajnca uspešno profiliral na področju farmakologije, zlasti pri iskanju novih načinov zdravljenja najhujših bolezni, zlasti kožnega raka. Omenjeni inštitut je konec lanskega leta med drugim pridobil tudi 3D tiskalnik za mehka tkiva, ki jim bo omogočil nadaljnje raziskave.

Na današnjem srečanju z novinarji so predstavili tudi najnovejšo izdajo učbenika o kožnih in spolnih boleznih, ki so jo strokovnjaki mariborske medicinske fakultete pripravili skupaj z ljubljansko in Združenjem slovenskih dermatovenerologov ter bo služil študentom obeh medicinskih fakultet.

Vir: STA