Kako delujejo občinske uprave in šole ter druge ustanove, predvsem pa, kaj je pomembno zdaj za občane, smo preverili v občinah Muta, Vuzenica in Lovrenc na Pohorju. Da je stanje zelo resno in da je treba upoštevati pravila, hkrati pa izkazati tudi potrpežljivost in odgovornost, pravijo vsi trije župani, izvedeli pa smo tudi, kako poteka pouk na daljavo.
Več v videoprispevku s terena:
V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor so zaskrbljeni zaradi naraščanja čustvenih stisk, ki jih opažajo med otroki in mladostniki po prvem valu epidemije novega koronavirusa. Opozarjajo, da stiske ob negotovih razmerah še naraščajo in da bi morali duševnemu zdravju otrok in mladostnikov nameniti več pozornosti.
FOTO: Pixabay.si/Slika je simbolična
Medtem ko so že znani podatkih o upadu gibalnih sposobnosti otrok v času epidemije, pa o vplivu epidemije na duševno zdravje otrok in mladostnikov še ne vemo veliko, saj je raziskav razmeroma malo, je na novinarski konferenci ob dnevu Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor opozorila direktorica tega centra Alenka Seršen Fras. Dosedanje študije v času epidemije kažejo, da lahko zaradi podaljšanega obdobja negotovosti in distresa pričakujemo povečanje anksioznih motenj ter depresivne in posttravmatske simptomatike. Podatki za čas pred epidemijo kažejo, da so duševne motnje ugotavljali pri desetini otrok in pri od 15 do 20 odstotkih mladostnikov. “To so kar velike številke. In če bodo še naraščale, je to alarm za vsako državo, da je potrebno narediti več,” je ocenila Seršen Frasova, ki opozarja, da s koncem epidemije težave tudi ne bodo kar izginile.
Pri otrocih več vedenjskih težav, socialna izolacija je prizadela mladostnike
Doslej znane tuje študije med drugim kažejo, da depresija in tesnoba naraščata zlasti med dekleti, pri otrocih je več vedenjskih težav, socialna izolacija pa bolj kot druge skupine prizadene mladostnike. Po besedah Seršen Frasove v drugem valu epidemije opažajo, da so prišle na dan težave, ki so bile prej prikrite. Pedopsihiatri po njenih besedah opažajo porast anksioznih motenj, motenj hranjenja in stresnih motenj, več težav zaznavajo tudi v svetovalnem centru. Srečujejo se z več primeri težav, povezanimi s tesnobo, tudi s paničnimi napadi, z odklanjanjem šole, opažajo veliko stisk, povezanih s šolo in učnimi težavami, kot so šibka motivacija in koncentracija ter težave z organizacijo in načrtovanjem.
Slika je simbolična
Dvomi o lastnih sposobnostih pri šolanju na daljavo
Starejši otroci in mladostniki izražajo nelagodje in dvom o lastnih sposobnostih pri šolanju na daljavo, skrbi jih kvaliteta pridobljenega znanja in matura. “Zavedajo se, da morajo imeti dobro strukturo dneva, redno opravljati obveznosti, poskrbeti za gibanje in spanje, a jih nujna in hkrati neželena uporaba zaslonske tehnologije hitro odvrne od začrtanih ciljev,” opozarja Seršen Frasova. Prepričana je, in tako kažejo tudi dosedanje raziskave, da se bodo potrebe po storitvah na področju pomoči otrokom in mladostnikom v prihodnje zaradi nastalih razmer še povečevale. Zato se v svetovalnem centru pridružujejo pozivu pedopsihiatrov, da ostanejo službe, ki skrbijo za to populacijo, odprte in dostopne tudi v času poostrenih ukrepov in razglašene epidemije.
Pomanjkanje pomoči, nasilje v družini, samopoškodovanja, samomorilne misli
V prvem valu namreč tudi zaradi zaprtih šol otroci in mladostniki niso dobili pomoči, ki so jo potrebovali. Izkazalo se je tudi, da so otroci v prvem valu epidemije prek spleta iskali odgovore v zvezi s temami, ki prej niso bile toliko v ospredju. Med drugim so na spletišču tosemjaz.net po besedah Seršen Frasove zaznali za skoraj tretjino več vprašanj na temo odnosov v družini, nasilja v družini, samopoškodovanja, samomorilnih misli, paničnih napadov, tesnobe, anksioznosti, pa tudi v zvezi s socialnim distanciranjem in gibanjem.
Že letos doslej je mariborski svetovalni center veliko dela, pomoči, nasvetov in pogovorov opravil na daljavo prek spleta in telefona, s čimer bodo tudi nadaljevali. Seršen Frasova je za po novem letu napovedala začetek izvajanja dvoletnega programa Cool kids, ki ga financira ministrstvo za zdravje, namenjen pa je premagovanju anksioznosti pri otrocih in mladostnikih. Tej temi je namenjena tudi ena od treh novih publikacij, ki jih je izdal center.
Vir. STA
V Lovrencu na Pohorju ni rožnato, je dejal župan te občine Marko Rakovnik, ob tem pa je mislil na naraščajoče število okuženih z novim koronavirusom. Pa vendarle se občani obnašajo odgovorno, je dodal. Občinska uprava sicer deluje, v sami upravi ni okuženih, delujejo pa omejeno.
Epidemija je sicer vplivala na ljudi, ti so zaskrbljeni in bolj previdni, je opisal stanje v občini župan Rakovnik. Pouk na osnovni šoli teče dobro, tako kot so si zastavili, je opisal stanje na šoli. Še vedno pa velja, da lahko občani, ki se znajdejo v čustveni stiski, najdejo pomoč. Tudi tistim, ki zaradi onemoglosti in starosti ne bi mogli sami v trgovini, bodo pomagali prostovoljci.
Več v videoprispevku:
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor v svojem Centru za krepitev zdravja med epidemijo nudi psihološko pomoč vsem tistim, ki se znajdejo v čustveni stiski. Za pomoč se lahko občani in občanke dogovorijo tako, da pokličejo na telefonsko številko 070 757 343 med 7. in 15. uro.
Strokovnjaki Centra za krepitev zdravja namreč sprejemajo klice in izvajajo preko telefona razbremenilne pogovore.
Pokličite, ko vam je težko!
Gepostet von Center za krepitev zdravja, ZD Maribor am Dienstag, 20. Oktober 2020
Glede na to, da se epidemiološka slika v Sloveniji zaostruje, se pri marsikomu razvija tudi posebna skrb, kaj se bo še zgodilo. Ob tem pa se razvijajo tudi čustvene in psihološke stiske, povezane s še vedno dokaj neznano boleznijo in posledicami. Pa tudi s soočanjem, kaj se še bo zgodilo na drugih področjih. Poglejmo, kam se lahko Mariborčani obrnejo po pomoč, ko sami več ne prenesejo bremen.
Več v videoposnetku:
